MLmet im nt«»šc&n l s pos«t)niai ozirom »a n]a razmerje nn mestneia | trgu. Priobiil A. Kosi, Središč*. Bogosto s» slišijo pritožb« in naši doinaši listi pišejo pogosto o t«m, da vlada med kmetstiiii prebivalstvom, zlasti med ouim, ki prinaša ali privaža živila na mestni trg, „ in med meščani nekaka mržnja in sovraštvo, stratka, da se ti ljudje n« razumeja prav med seboj. Trdi se posebno o meščanu, da s kmetskim ljudstvom ob nakupu živil grdo in surovft ravna in da se na. tak uačin \eča prepad med m&stnim in Kmetskim prebivaistvom vedno bolj in bolj* Ker se slišijo pritožbe o tem od vseh strani, ti glasovi gotovo niso izviti iz trte, marveč imajo d©ja«sko podlago. Vpraša se le, je-li vladalo tako ts&m«rje med kmetskim in mestnim prebivalstvom vednot ali pa je zavladalo še le v poslednjem Basu — y s©danji vojskini dobi. Jaz trdim: Kmet, ki živila prodaja, in mešfiau, ki jih mora kupovati, se že od nek* daj n« razuraeta. Meščan navadno ne pozua kmets-* kih trudov in misli, da pridelki kmeta takorekoč sami iz zemlje lezejo, on pa lahko roke križem drži ali pa spi. Ni se torej čuditi, da je mestni človek nejevoljen, ako raora plačati to, kar po njegovem innen« ju kmetu zemlja takorekoč zastonj da. Odtod mržnja meščana do kmeta, ki jo je sedanja obča draginja ge močno poostrila. Toda ne povsod v enaki meri; v, nekaterih krajih, oziro^ni mestih, se v tem oziru gospocl in kmet bolj, v drugih pa zopet manj razumeta. Odvisno je to od raznih okolščin, zlasti pa od tega, ako sta si po govorici ali jeziku enaka. ali različna. Moja stara navada je, da si vselej, ko me dov«d« pot v kako mesto in imam količkaj časa, ogle« <Jam vrvenjt prodajalcev in kupčevalcev na takozvanem mestnem trgu, kjer je dnevni ali pa tedenski sejm. Tu hodim po cele ure okrog med vrstami prodajaleev, gledam, poslušam in opazujem. Tako sem »i ogledal letošnjo pomlad v treh tednih zapored mestn« trc« v Ptuju, v Mariboru in v Zagrebu. Ka|. s«m opazil? V Ptuju in Mariboru med mestnim in kmttskim prebivalstv;ora ostro, trdo, neprijazno raas« mtrje, v Zagrebu pa .prisrčno, nekako dbmafie občoTanje, da je opazovalcu kar nekako toplo pri srcu* ,,Kumica" sem ,,kum«k" tje, in mestni gospod prim© kumeka ali kumioo bod pazdulio, žene sa (joj na svoj dom, kramljata spoloina o cloinačili obiteljskili razmeriu, kajpada — v istem jcziku. Nc bojita se drug iirugega. Vse drugače je to v Mariboru in v Ptuju, kjer vlada med mesčanom in lanetom razlika v jezi ku. Tu se laliko opazi med obenia strankama nekako prisiljeno razmerje, ki ga hipna razburjenost takoj spremeni v surovost in robatost. V Pluju n. pr. sem bil priča, kako je hotela neka mestna gospa ubosi kmetioi prevreči jerbas jabolk, ker so se ji zdela predtaga. Kot ob strani stoječ opazovalec sem to preprefcil, sam kupil potein nekaj jabolk ter se doma ob tehtnici prepričal, da jabolka niso bila predraga — le pomislite: minulo pomlad, ko so bila jabolka redka, 1 kg samo 50 vinarjev. Sicer pa je dotična kmetica takoj potem prodala za zahtevano ceno ves jerbas jabolk. Ugajal mi je na. tej kmetski ženi njeit mirni nastop. Ko jo je mestna gospa zrnerjala v nemSi<em jeziku zaradi prevelike cene jabolk, je mirno odgovorila: ,,Ce so vam prearaga, pustite jik, jaz \em, kaj so iabolka vredna. in nič se ne bojim, da jih n* prodam!" Tako je prav! Kmetskerau prodajalcu bi priporočal, da ostane v takih slučajin miren, dostojnega vedenja, dasi je to včasih težko. Ni mi pa ugajala v Mariboru na ulici kmetica, ki je nesla na glavi pokrit jerbas. Na vprašanje neke gospe, nese li mleko, je odgovorila surovo: ,,Kaj vas briga." Tak odgoyor na prijazno, skoraj proseče vprašanje ni bil na mestu. Opazoval sem še nadalje dotično gospo. Se eno kmetico je vprašala radi mleka, a ta ji ni dala nobenega oagovora; molSe je hitela dalje. Dostojno sioer ni, ua vprašanje ne odgovoriti, a vse^akor je bilo bolje, kakor pa odgovarjati s surovostjo. Kaj je namen prifiujoče moje razprave? Povediiti sem hotel, da je med kmetskim in mestnim pre-' bivalstvom vladalo že od nekdaj nekako neprijazno razmerje, ki ima svoj vzrok v tem, ker meščani po ve&ni vse premalo poznajo kmetske razmere. To neprijazno razmerje je povsod tem vefije, kjer se oba navedena sloja — meščan in kmet — v jeziku ne razumeta in si ne moreta drug drugemu povedati tega, kar bi si rada povedala. Da je sedanja draginja in zlasti v«liko pomanjkanje živil po mestih vzrok zavisti in iz nje izvirajoče mržnje meščana do kmeta, ,|e jasno ko beli dan. Ja zavisti izvirajo razne slabe lastnosti, kakor obrekovanje, hudobija, surovost, preaanjan.je itd.. zato je prav lahko uvideti, na kateri strani tiči vzrok, da se ,,med kmetskim in mestnim prebivalstvom koplje vedno veSji prepad." Kmetskemu prebivalstvu, ki so mu te vrstice v prvi vrsti namenjene, nujno svetujemo, naj ohrani v vseh takih slučajih, kjer se mestni ljudje zadirajo vanj in ravnajo morda surovo in odurno ž njim, kolikor mogoče mirno kri. ,,Rahla beseda srd potolaži" pravi naš pregovor in marsikdo je že s svojo hladnokrvnostjo premagal onega, ki ga je surovo napadel.