KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 42 (2)
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1 JANUARA 1939.
PATENTNI SPIS ST. 14574
Schlemmer Josef, Unternussdorf bei Lienz, Nemčija.
Merilne klešče za les s števcem za komade in števcem za merjenje kubature ali širine. Prijava z dne 12. januarja 1938.	Velja od 1. julija 1938.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 29. januarja 1937. (Avstrija).
Merilne klešče (klupa), katere tvorijo predmet izuma, omogočajo, da se more takoj po merjenju odčitati število izmerjenih komadov kakor tudi kubatura pri o-kroglem lesu, oz. širinski metri pri deskah.
Klešče zlasti nudijo prednost, da odpade primanjkljaj na kubaturi ali širini, kateri je dosedaj rezultira! iz dejstva, da se je zaokrožil n. pr. 25V2 cm znašajoči premer hloda oz. širina deske na 25 cm, ker se sedaj izračunavajo dejanske mere.
Načrt kaže kot primer izvedbeno obliko izumljenih merilnih klešč. Sl. 1 je pogled s strani, sil. 2 kaže en del v povečanem merilu, sl. 3 in 4 pa prikazujeta en detajl v preseku po črti a—b iz slike 4 odnosno v podolžnem preseku.
Gibljivi merilni rogelj B je čvrsto zvezan s čepom H, ki prijemlje v spiralni utor E vretena D. To vreteno je pri F in G vrtljivo vležajeno na drogu A, kateri je zvezan s fiksnim merilnim rogljem C in kateri nosi merilno skalo. V^pon utora E je konstanten na celokupni dolžini vretena, ako so merilne klešče namenjene za merjenje širin desk, dočim je vzpon utora neenakomeren, ako služijo merilne klešče za določevanje kubature okroglega lesa. Oblika utora se določi najenostavnejše v razvitem položaju s tem, da se k posameznim premerom hlodov kot abscisam nanašajo pripadajoče kubature kot ordinate, in to za izvestno dolžino lesa. Za vsako dolžino lesa je torej potrebno posebno vreteno ali pa vključitev menjalnega gonila med vretenom in števcem za kubaturo. Na fiksnem merilnem roglju C je navijačena
plošča J, na kateri je pričvrščena sklopka L.’, nadalje menjalno gonilo N, katero omogoča merjenje okroglega lesa različne dolžine z istim! vretenom D, in slednjič števec O za merjenje kubature ali širinskih metrov in števec P za komade ter organ K vklopitev in izfclopitev sklopke s pritiska-lom L za prst.
Način delovanja priprave glasom izuma je naslednji: Telo, ki naj se meri, se najprej vzame med merilna roglja B in C in se s tem naravna premer hloda oz. širina deske. Nato se merilne klešče odmaknejo s telesa in se s prstom pritisne pritiskalo L in s tem organ K proti ročaju fiksnega roglja C, s čimer se sklopka L’ vklopi. Nato se gibljivi rogelj B pomika k fiksnemu roglju C, dokler se oba roglja ne dotikata.
S primikanjem roglja B k roglju C, torej z zapiranjem merilnih klešč, se vrti vreteno D, in ker je vreteno že sklopljeno s števcem za merjenje kubature oz. širinskih metrov, se dotični števec poganja.
Čim zadene gibljivi merilni rogelj B ob čep M, ki je nameščen na organu K (glej črtkani položaj teh delov v sl. 2), se čep M potisne proti števcu O. Vsled tega se organ K zasuče in sklopka L’ se izklopi. Sklopilna peresa se namreč obenem s sklo-pilnimi čeljustmi — kakor kaže sl. 4 — privzdignejo od čvrstega, žlebastega dela sklopke, ker zapognjeni konci peres pri tem nasedejo na pesto organi K. Vsled tega se tudi števec O stavi iz delovanja. Pri zasukanju organa K pa slednji dejstvuje tudi števec P za komade.
Din. 15.—
Patentni zahtev:
Merilne klešče za les s števcem za komade in števcem za merjenje kuhature ali širine, označene s tem, da je na merilni letvi (A), katera je zvezana s fiksnim merilnim rogljem (C), vležajeno vreteno (D) s spiralnim utorom (E), kateri ima konstanten vzpon za merjenje širine desk in spremenljiv vzpon za določevanje kubatiu-
re okroglega lesa, katero vreteno se pri primikanju gibljivega merilnega roglja (B) proti fiksnemu merilnemu roglju (C) vrti in pni tem preko izktopljive sklopke (L’) in eventualno tudi preko menjalnega gonila (N) dejstvuje števec (O) za merjenje kuba-ture ali širinskih metrov, dočim se števec (P) za komade dejstvuje ob koncu gibanja gibljivega merilnega roglja, t. j. čim zadeneta oba merilna roglja drug ob drugega.