PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pti pošti 2102 Iii» Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 62 Maribor, petek 16.12.2016 OBČINA APAČE 778. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Apače Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010- ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 -ZUUJFO in 76/15), 49.b do 51. člena Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD- 1/ (Uradni list RS, št. 77/10), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12; v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), 18 . člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih, št. 2/2007, 53/2012) je Občinski svet Občine Apače na 9. izredni seji dne 07.12.2016 sprejel ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI APAČE I. Splošne določbe ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: »javna služba«) na območju občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu »Občina«) in sicer: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, • splošne določbe, • vrsto in obseg storitev javne službe, • vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, • pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, • pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne službe, • vire financiranja javne službe, • javna pooblastila izvajalca javne službe • zbirke podatkov in obveščanje, • prenos zgrajene javne infrastrukture v upravljanje, • nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, • kazenske določbe, • druge elemente potrebne za izvajanje javne službe. 2. člen (izrazi) (1) Izrazi in drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi ali tehničnem pravilniku o javnem vodovodu. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (javna služba) (1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba s pitno vodo v nestanovanjskih stavbah in gradbenih inženirskih objektih ter nestanovanjskih prostorih v stanovanjskih stavbah, in sicer ne glede na to, Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 ali se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, če: • se voda uporablja za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in • iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. • Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: • oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, • oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, • oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3. (4) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov se izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in pod pogoji, ki jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok. (5) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo. 4. člen (aglomeracije) (1) Občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na območju, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, in sicer: • - območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, • - območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja dva pogoja: a. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in b. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. (2) Območja iz prvega odstavka tega člena so: OBMOČJE 1: območja izvajanja javne službe IME AGLOMERACIJE ID AGLOMERACIJE Naselja vključena v aglomeracijo Žepovci 3114 Žepovci - del Črnci 3115 Črnci Apače - Segovci 3117 Apače, Segovci - del Podgrad 3342 Lutverci Mahovci 3303 Mahovci Plitvica 3348 Plitvica Segovci 3345 Segovci - del Lešane 3195 Lešane - del Sp. Sčavnica 3343 Lešane - del Zg. Sčavnica 3301 Nasova - del Trate 3355 Vratji vrh - del Stogovci 3257 Stogovci - del Vratja vas 3358 Vratja vas Zgornje Konjišče 3365 Zgornje Konjišče, Podgorje Žiberci 3113 Žiberci, Drobtinci, Stogovci - del OBMOČJE 2: območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe IME AGLOMERACIJE ID AGLOMERACIJE Naselja vključena v aglomeracijo / / / OBMOČJE 3: območje javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območje javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka: IME NASELJA_ Grabe_ Janhova_ Nasova - del_ Pogled_ Novi vrh - del_ Spodnje Konjišče - del_ Vratji vrh - del_ Žepovci - del_ OBMOČJE 4: območje javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka: IME NASELJA Spodnje Konjišče - del Stogovci - del_ Žiberci - del II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe 5. člen (zagotavljanje javne službe) (1) Občina zagotavlja javno službo na območju občine, s soustanovitvijo javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: »izvajalec«), ki izvaja javno službo v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavnimi državnimi, občinskimi predpisi, programom oskrbe s pitno vodo ter sklenjenimi pogodbami. (2) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo na osnovi vodnega dovoljenja za namen za katerega je pridobljeno vodno dovoljenje. (3) Izvajalec lahko z uporabo javnega vodovoda izvaja storitve tudi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 6. člen (program oskrbe s pitno vodo) (1) Izvajalec pripravi program oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi. (2) Program pregleda pristojni organ občinske uprave in ga uskladi z izvajalcem javne službe. Usklajen program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. (3) Za pregled, uskladitev in potrditev sprememb programa oskrbe s pitno vodo, se smiselno uporabljajo določila predhodnega odstavka. 7. člen (določitev izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe je Javno podjetje Prlekija d.o.o., Ljutomer, ki zagotavlja javno službo na celotnem območju občine. 8. člen (obveznosti izvajalca) (1) Izvajalec v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov zagotavlja: • oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, • obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe in njihovih obveznostih, • redno vzdrževanje javnega vodovoda, • redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, • redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod do dolžine priključka do 200 m, • vodenje evidenc v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • poročanje v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, • monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, • monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, • označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, • občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, • izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, • redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovodu, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda • preverjanje rednega vzdrževanja interne vodovodne napeljave, internega požarnega omrežja in internih hidrantov, • preverjanje rednega vzdrževanja vodomernih mest in dostopov do njih in • priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. alineje prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. 9. člen (vzdrževanje priključkov) (1) Redno vzdrževanje priključkov iz pete alineje prvega odstavka predhodnega člena obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je vsak priključek vodotesen, • zagotavljanje delovanja obračunskih vodomerov v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in • interventno vzdrževanje v primerih nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskih vodomerov in podobno). (2) V primeru rednega vzdrževanja priključka izvajalec od uporabnika ne more zahtevati uskladitve obstoječega priključka v skladu z novim tehničnim standardom. III. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 10. člen (gospodarska javna infrastruktura) (1) Gospodarska javna infrastruktura za izvajanje javne službe na območju občine je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in električno opremo, črpanje, prečrpavanje in hramba vode ter priprava vode.), ; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. (2) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro in jih je prepovedano prodati ali obremeniti. (3) Gospodarska javna infrastruktura iz tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi. (4) Z gospodarsko javno infrastrukturo na podlagi uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, upravlja izvajalec. IV. Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo 11. člen (pogoji zagotavljanja javne službe) Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so: • javni vodovod in priključitev na javni vodovod, • izpolnjevanje obveznosti občine, izvajalca, in uporabnikov. 12. člen (vodovodni priključek na javni vodovod) (1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. (2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode. (3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. (4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. (5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. (6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. (7) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za katere odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena. (8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi iz prejšnjega odstavka, za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. (9) Priključitev stavbe ali gradbeni inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja izvajalca le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec dolžan voditi posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz tega odstavka se šteje kot posebna storitev. (10) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem dovoljenju izvajalca, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča. (11) V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec določi pogoje za priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga določa ta odlok za soglasje za priključitev. Izvajalec in lastnik stavbe ali objekta, ki se priključuje, za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena podpišeta pogodbo, v kateri se opredelijo predvidena količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji. (12) Pogoje in način priključitve določa tehnični pravilnik. 13. člen (priključitev na javni vodovod) (1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod je priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod, bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod. (2) Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik izvajalcu podati vlogo za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost z naslova komunalnega prispevka. (3) Priključek na javni vodovod uporabniku izvede izvajalec, pri čemer je potrebno uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določajo pogoji v izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod skladno z določili tehničnega pravilnika. (4) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik. (5) V primeru, ko izvajalec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo ustrezno urejenih priključkov, so uporabniki dolžni takoj vgraditi ustrezne obračunske vodomere, ki so skladni s predpisi o meroslovju, ter urediti vodovodne priključke v skladu s Tehničnim pravilnikom, najpozneje ob obnovi vodovodnega omrežja. (6) V primeru neustreznih obračunskih vodomerov, izvajalec uporabnikom zaračunava porabo po pavšalu. Priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod ni obvezna v primeru, da tehnično ni mogoča, ali bi s tem nastali nesorazmerni stroški. 14. člen (upravljanje vodovodnega priključka) (1) Vodovodni priključek do obračunskega vodomera, vključno z obračunskim vodomerom, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec. (2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajen obračunski vodomer. (3) Merilno mesto in način vgradnje obračunskega vodomera opredeljuje tehnični pravilnik. (4) Uporabnik je dolžan zavarovati obračunski vodomer pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem izvajalca omogočati nemoten dostop. (5) Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav iz tretjega odstavka tega člena, dolžan v roku treh dni o tem obvestiti izvajalca, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. 15. člen (zamenjava obračunskega vodomera) (1) Izvajalec je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo obračunskih vodomerov ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. (2) Izvajalec lahko poškodovan obračunski vodomer, v nujnem primeru zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, uporabnika pa je o tem dolžan naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi. (3) V primeru, da je za poškodbo obračunskega vodomera kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil. Izvajalec je poškodovan obračunski vodomer dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma do plačila nastalih stroškov s strani uporabnika. 16. člen (trajna ukinitev vodovodnega priključka) (1) Trajna ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka najmanj 15 dni pred rušitvijo stavbe. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka. (2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. (3) Izjemoma je dovoljena ukinitev vodovodnega priključka tudi v primerih, kadar priključena stavba trajno in/ali občasno ni naseljena oz. trajno in/ali občasno ni v uporabi, ter v drugih izjemnih primerih. Takšne izjemne Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 primere ukinitve vodovodnih priključkov posebej presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja. 17. člen (obnova vodovodnega priključka) (1) Vodovodni priključek se mora obnoviti: • če je njegovo stanje takšno, da povzroča okvare in posledično onemogoča oskrbo s pitno vodo, • če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo, • če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, • praviloma tudi takrat, kadar se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska javna infrastruktura, v kolikor priključek več ni ustrezen, • kadar se poveča potreba po vodi z večjim premerom cevi priključka. (2) Stroški obnove priključka v obstoječem tehničnem standardu so upravičeni strošek omrežnine. 18. člen (vzdrževanje vodovodnega priključka) (1) Del priključka stavbe na javni vodovod, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, spada v redno vzdrževanje izvajalca. (2) Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe ter delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopuščati in izvedene storitve javne službe plačevati v okviru cene javne službe. (3) Izvajalec je odgovoren za škodo, ki jo utrpi uporabnik zaradi nerednega ali nestrokovnega vzdrževanja vodovodnega priključka. 19. člen (dostopnost javnega vodovoda, hidrantov in priključkov) Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z zunanjim vodomernim jaškom in obračunskim vodomerom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. V varovalnem pasu, določenim s tehničnem pravilnikom ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca. 20. člen (prekinitev dobave vode iz razlogov na strani uporabnika) (1) Izvajalec lahko prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega pisnega obvestila in na stroške uporabnika, če: • uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno zahteva zaporo vode, • je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca, • interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec pomanjkljivosti ne odpravi, • stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v javnem vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec te pomanjkljivosti ne odpravi, • uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, • uporabnik bistveno poveča odjem vode brez soglasja izvajalca, • uporabnik izvajalcu ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda in vzdrževanja vodovodnega priključka ali rednega vzdrževanja in popravila vodovodnega priključka, • uporabnik ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritev na internem omrežju, • uporabnik samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na priključku na javni vodovod, • uporabnik ne uredi priključkov skladu z zahtevami izvajalca, • uporabnik krši objavljene ukrepe varčevanja z vodo, oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah, • uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode, • uporabnik pri urejanju okolice ne upošteva določb tega odloka in tehničnega pravilnika, • uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera, • uporabniki v večstanovanjskem objektu ne poskrbijo za ustrezno ureditev medsebojnih razmerij kot to določa ta odlok in drugi predpisi in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode po veljavnih predpisih, • uporabnik ne poravna obveznosti z naslova javne službe, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi zapadlega neplačanega dolga prekinjena dobava vode ter • ima podlago v dokončni odločbi inšpektorja. (2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo nosi uporabnik. (3) Vsakemu odjemalcu, ki ga je doletela sankcija iz 1. odstavka (razen 1. alineje), se mora zagotoviti možnost nujnega minimalnega zagotavljanja vode za pitje in osnovno higieno, na posebej določeni lokaciji na območju občine, ki jo določi župan v roku 15. dni od uveljavitve tega odloka. 21. člen (prekinitev dobave vode uporabnikom iz razlogov na strani izvajalca) (1) Izvajalec ima pravico za krajši čas prekiniti oskrbo z vodo zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih in času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen oz. primeren način. (2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del, okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč, ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. (3) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od štiriindvajset (24) ur, mora izvajalec uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe pitne vode, pri čemer se nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda. (4) Izvajalec ima v primerih prekinitve dobave vode, dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec mora pravočasno izvesti priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oz. za omejeno nadomestno oskrbo z vodo. V okviru priprav izdela ustrezne načrte ter načrte dejavnosti. (5) V primeru, ko je nepredvidena prekinitev ali motnja oskrbe s pitno vodo krajša od dveh ur, objava izvajalca ni obvezna. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 22. člen (ukrepi ob pomanjkanju vode) (1) V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, izvajalec izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode. (2) Uporabniki morajo strogo upoštevati objavljene ukrepe varčevanja s pitno vodo. 23. člen (evidentiranje količin odvzete vode iz javnega vodovoda) (1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino porabljene vode. (2) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi: • odčitane količine porabljene vode ali • povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali • pavšalne porabe vode v primeru da uporabnik nima ustrezne vodomerne naprave. (3) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje obračunskih vodomerov, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom. (4) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do obračunskega vodomera ter za uporabnika prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo. (5) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje obračunskega vodomera v roku 8 dni po prejemu obvestila izvajalca. (6) Uporabnik ima poleg rednih kontrol pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik sam. (7) Dokler priključek ni urejen in opremljen z ustreznim obračunskim vodomerom, se poraba pitne vode obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe vode, ki znaša 1,2 m3 na dan na vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba vode določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine, določenih z veljavnimi predpisi. 24. člen (obračun porabljene vode v primerih, ko dejanske porabe ni mogoče odčitati) (1) V primeru, če izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka pred okvaro vodomera do ugotovitve okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih. (2) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oz. največ za predhodno obdobje enega leta. (3) Za obračun porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila Uredbe o metodologiji. 25. člen (večstanovanjski objekti) (1) Pri večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah je treba urediti skupni vodovodni priključek na javni vodovod in vanj vgraditi skupni obračunski vodomer, ki služi mesečnemu odčitavanju celotne porabljene količine vode, ki jo porabi posamezna večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba, hkrati pa zagotavljati dobavo vode in obračun porabljene vode za vsak posamezni stanovanjski ali poslovni del stavbe, oziroma enoto posebej, ter dobavo vode in obračun porabljene vode v skupnih prostorih. (2) V večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah so uporabniki posameznih delov stavbe oz. enot, dolžni po veljavnih predpisih skleniti pogodbe z upravnikom, ki ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni upravniku sporočati vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. (3) V primeru, da večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba nima upravnika, uporabniki med seboj izberejo osebo, ki zanje ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni tej osebi sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. (4) Vodomernih naprav, ki se nahajajo v okviru interne vodovode napeljave stavbe, izvajalec ne odčitava in ne vzdržuje. (5) Pri urejanju dobave, porabe in obračunavanja vode v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila drugih predpisov, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb. 26. člen (obračun storitev javne službe) Pri obračunu storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, se upoštevajo določila veljavnih predpisov, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 27. člen (javna pooblastila) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev in soglasje k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in urejanju prostora. 28. člen (gradnja in obnova javnega vodovoda) Izvajalec izvaja upravljavski nadzor nad gradnjo in obnovo cevovodov, objektov in naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 29. člen (uporabnik) Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda. 30. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega, kvalitetnega in enakovrednega zagotavljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki mora biti enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (2) Posamezni uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico: • spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, • izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku, • ukiniti vodovodni priključek v primeru, da so izpolnjeni pogoji za ukinitev. 31. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabnikova obveznost je: • zagotavljati dostop izvajalcu za namene opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom, • sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru stavbe, • izvajalcu zagotavljati dostop za namene odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera, • izvajalcu zagotavljati dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na vodovod ali na gradbenem inženirskem objektu, • pisno obveščati izvajalca o vseh spremembah, ki so pomembne za izvajanje in obračun storitev javne službe: spremembe lastništva, naslova, plačnika, oddaja zgradbe ali dela zgradbe v najem in drugih spremembah, in sicer v roku 15 dni od nastanka takšne spremembe. Spremembe je mogoče uveljaviti potem, ko so poravnane vse obveznosti uporabnika do izvajalca. • urejati medsebojno delitev stroškov v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, • upoštevati varčevalne in ostale ukrepe iz objav v primeru višje sile ali prekinitve oskrbe s pitno vodo, • urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca in skladno s tehničnim pravilnikom, • pisno obveščati izvajalca o morebitnem odvzemu pitne vode iz hidrantov, • odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, • za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje izvajalca, • redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante tako, da ne ogroža sebe ali drugih, • redno vzdrževati vodomerna mesta in dostope do njih, • zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzaljo in fizičnimi poškodbami, • skleniti pogodbo o izvajanju javne službe z izvajalcem, • zagotoviti izvajalcu dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju, • odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javnem vodovodu, • v roku 8 dni od obvestila izvajalca, omogočiti zamenjavo obračunskega vodomera oz. vzdrževanje ali zamenjavo priključka, • opravljati druge obveznosti iz tega odloka. 32. člen (zagotavljanje pogojev vzdrževanja priključkov) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka morajo lastniki nepremičnin dovoliti prehod ali dostop preko svojih nepremičnin, kadar je tak prehod ali dostop potreben. 33. člen (uporaba javnih hidrantov) (1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave, praviloma namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja zagotavlja lastnik. (2) Uporaba hidrantov in poraba vode iz hidrantnega omrežja je dovoljena le v posebnih primerih in na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca. (3) Ne glede na določbe predhodnega odstavka, je uporaba vode iz hidrantnega omrežja dovoljena brez predhodnega soglasja izvajalca v primerih gašenja požarov in drugih intervencij ob naravnih in drugih nesrečah, vendar mora v teh primeru uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini odvzete vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. Plačnik stroškov za odvzeto vodo je v teh primerih občina. (4) Gasilska društva so dolžna izvajalca obveščati o ugotovljenih nedovoljenih odvzemih vode ter sporočiti tudi morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti hidrantov. (5) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati hidranti katerih lokacijo odvzema vode določi izvajalec. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode. Mesto in pogoje odvzema ter način plačila odvzete vode predpiše izvajalec v posebnem soglasju, ki ga predhodno izda za takšne namene. (6) Izvajalec javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnih priključkov in poskusno priključitev na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora izvajalec javne gasilske službe občine obvestiti izvajalca. (7) V primeru ugotovitve nedovoljenega odvzema vode iz javnega hidranta, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. 34. člen (uporaba hidrantov v internem omrežju) (1) Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. (2) Lastnik internega hidrantnega omrežja, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, je dolžan urediti priključek v skladu s tehničnim pravilnikom v roku enega leta od uveljavitve tega Odloka oz. v roku 6 mesecev po evidentiranju. 35. člen (dovoljen odvzem vode iz hidrantov) (1) Na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, je dovoljen odvzem vode iz hidrantov na javnem vodovodu za namene čiščenja občinskih cest, zalivanja zelenic, izpiranja kanalov, utrjevanja cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, za vaje za preprečevanje požara, za protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern in za druge namene, v kolikor ni razpoložljive tehnološke vode ter kadar razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri izvajalcu. (2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom predhodno Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca. 36. člen (zagotavljanje delovanja po uporabi hidrantov) (1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta in pri izvajalcu naročiti ponovno plombiranje hidranta. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške popravila okvare povzročitelj. (2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti (izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah). 37. člen (uporaba javnega vodovoda) Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda le tako, da ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu. 38. člen (uporaba priključka) (1) Na območju javnega vodovoda je prepovedana oskrba s pitno vodo iz drugega vira in je obvezna uporaba storitev javne službe. (2) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira. 39. člen (stroški priključka) (1) Uporabnik nosi stroške: • prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter celotne stroške izvedbe novega in obnovo obstoječega priključka stavbe na javni vodovod, kadar se z obnovo povišuje tehnični standard priključka. • odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam, (2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca. 40. člen (sredstva za vzdrževanje priključkov in zamenjavo vodomerov) Sredstva za pokrivanje stroškov rednega vzdrževanja vodovodnih priključkov in stroškov rednega vzdrževanja in zamenjave ter overitev obračunskih vodomerov, se zagotavljajo v okviru cene javne službe oz. v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javnih služb. VI. Viri financiranja javne službe in cene javne službe ter njihovo oblikovanje 41. člen (viri financiranja javne službe) Viri financiranje javne službe so: • cene storitev javne službe, ki jo plačujejo uporabniki, • subvencije cene javne službe, ki jo plačuje Občina iz proračuna, • drugi viri. 42. člen (cene javne službe) (1) Pri oblikovanju cen in subvencioniranju se uporablja Uredba o metodologiji ter ustanovitveni akti izvajalca. (2) Oblikovanje cen javne službe in subvencioniranje, ter organi, postopki in roki za pripravo elaboratov in potrjevanje cen, so podrobneje določeni v Uredbi o metodologiji, odloku o ustanovitvi izvajalca in v pogodbi, ki jo Občina sklene z izvajalcem za namene izvajanja javne službe in najema javne infrastrukture. 43. člen (obračunsko obdobje) (1) Obračunsko obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cen javne službe traja eno koledarsko leto. (2) V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene GJS, ali v primeru sprememb predpisov, lahko pristojni organi, ki odločajo o elaboratu, cenah in subvencioniranju, določijo tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno. VII. Zbirke podatkov in obveščanje 44. člen (kvaliteta pitne vode in obveščanje uporabnikov) (1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri izvajalcu, ki jih objavi na krajevno običajen način. (2) Izvajalec mora v svojih internih aktih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti pitne vode in ugotovitvah notranjega nadzora, in pri tem upoštevati, da mora biti obveščanje izvedeno najmanj enkrat letno. (3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, mora izvajalec vsako leto pripraviti letno poročilo, s katerim mora seznaniti uporabnike na krajevno običajen način. VIII. Nadzorni organi 45. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Občinska uprava Občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe in pri tem spoštovati določila predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, oz. Občina in izvajalec uredita trajno medsebojno izmenjavo podatkov o izvajanju javne službe. IX. Tehnični pravilnik 46. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec pripravi in predloži pristojnemu organu občine ali v primeru skupne infrastrukture in cene javne službe pristojnemu organu občin Svetu ustanoviteljic v potrditev tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se podrobno opredelijo pogoji in normativi za gradnjo javnega vodovoda, priključevanje uporabnikov, dobavo pitne vode, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav, izvajanje javne službe in drugi pogoji. (2) Tehnični pravilnik se sprejme najpozneje do 31.12.2016. Njegove spremembe in dopolnitve Občina Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 uradno objavi na krajevno običajen način in začne veljati petnajsti dan po objavi. X. Kazenske določbe 47. člen (kazni za izvajalca) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec javne službe, če: • ravna v nasprotju z 8. členom, • ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena, • ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena, • ravna v nasprotju z 21. členom, • ravna v nasprotju s petim odstavkom 33. člena. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 48. člen (kazni za uporabnike - pravne osebe) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: • ravna v nasprotju s 13. členom, • ravna v nasprotju z 19. členom • ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena, • ravna v nasprotju s 25. členom, • ravna v nasprotju z 31. členom, • ravna v nasprotju z 32. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom, • ravna v nasprotju z 37. členom in • ravna v nasprotju z 38. členom. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 49. člen (kazni za uporabnike - fizične osebe) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik -uporabnik, če: • ravna v nasprotju s 13. členom, • ravna v nasprotju z 19. členom • ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena, • ravna v nasprotju s 25. členom, • ravna v nasprotju z 31. členom, • ravna v nasprotju z 32. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom ali • ravna v nasprotju z 37. členom. • ravna v nasprotju z 38. členom. XI. Prehodne in končne določbe 50. člen (vpogled v topografsko karto) Vpogled v temeljno topografsko karto iz petega odstavka 3. člena tega odloka z vrisanimi oskrbovalnimi območji je na voljo na spletnih straneh Občine in izvajalca. 51. člen (veljavnost dosedanjega odloka) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Apače (Uradno glasilo občine Apače Lokalni časopis Prepih št. 23 dne 1.6.2009 in št. 49 z dne 15.7.2012 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40/2016 z dne 19. avgusta 2016. (2) Tehnični pravilnik preneha veljati z dnem objave novega tehničnega pravilnika 52. člen (veljavnost tega odloka) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače- Uradno glasilo slovenskih občin. Številka: 032-0002/2014 Datum: 7.12.2016 Občina Apače Franc Pižmoht, župan Priloge: • Topografska karta iz petega odstavka 3. člena tega odloka z vrisanimi oskrbovalnimi območji Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 OBČINA DESTRNIK 779. Odlok o proračunu Občine Destrnik za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 100/08 -Odl. US, 79/09, 14/10 - Odl. US, 51/10, 84/10 - Odl. US in 40/12), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr. in 101/13) in 15 člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji, dne 09. 12. 2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2017 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Destrnik za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.702.508 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.973.279 70 DAVČNI PRIHODKI 1.749.073 700 Davki na dohodek in dobiček 1.559.488 703 Davki na premoženje 136.285 704 Domači davki na blago in storitve 53.300 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 224.206 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 44.250 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.400 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 177.676 714 Drugi nedavčni prihodki 175.556 72 KAPITALSKI PRIHODKI 440.167 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 25.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 440.167 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 289.062 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 289.062 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.879.165 40 TEKOČI ODHODKI 978.005 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 245.237 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 36.646 402 Izdatki za blago in storitve 619.219 403 Plačila domačih obresti 46.000 409 Rezerve 30.903 41 TEKOČI TRANSFERI 842.547 410 Subvencije 21.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 487.640 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 54.380 413 Drugi tekoči domači transferi 279.527 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.058.613 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.058.613 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 8.700 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 61.037 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) - 176.657 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina/Konto/Podkonto Proračun leta 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 75.243 50 ZADOLŽEVANJE 75.243 500 Domače zadolževanje 75.243 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 110.534 55 ODPLAČILA DOLGA 110.534 550 Odplačila domačega dolga 110.534 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 211.948 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 35.291 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 176.657 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2016 9009 Splošni sklad za drugo 211.948 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Destrnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. 4. člen Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Župan lahko posebej pismeno pooblasti direktorja občinske uprave za odredbodajalca. Pooblastilo je lahko generalno ali za čas njegove odsotnosti. Za izvrševanje proračuna Občine Destrnik je odgovoren župan. 5. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo. • prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 87/01 in 71/93), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu, • prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, • okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. 6. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika - skrbnika proračunske postavke. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu avgusta in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2018 50 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oz. lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen (spreminjane načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekt financira iz namenskimi prejemki. Po preteku tega roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti projektov do 20% izhodiščne vrednosti odloča Župan in lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz prehodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnje leto znotraj podprograma sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto. 9. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. proračun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 23.903 evrov. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višini 10.000 evrov župan in o tem s pisnim poročilom obvesti občinski svet. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 150 eurov. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 11. člen Župan je pooblaščen,da odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar največ do višine 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Župan potrjuje dokumente identifikacija investicijskega projekta (DIIP) in investicijske programa (IP), kateri so zajeti v proračunu Občine Destrnik - v načrtu razvojnih programov. 12. člen Med odhodki proračuna so predvidena tudi sredstva za promocijo občine. O razporeditvi promocijskih sredstev in reprezentanco odloča župan oziroma od župana pooblaščena oseba. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 13. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežek izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 občina namerava zadolžiti kot povratna sredstva 21. člena ZFO (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) v višini 75.243 eurov. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Destrnik v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-7/2016-15R-6/15 Datum: 09. 12. 2016 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 780. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2016 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08, 76/08, 100/08 -Odl. US, 79/09, 14/10 - Odl. US, 51/10, 84/10 - Odl. US in 40/12), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr. in 101/13) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji, dne 09. 12. 2016, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2016 1. člen V Odloku o proračunu Občine Destrnik za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 68/2015) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Rebalans 2016 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.273.527 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.792.182 70 DAVČNI PRIHODKI 1.669.682 700 Davki na dohodek in dobiček 1.459.497 703 Davki na premoženje 156.885 704 Domači davki na blago in storitve 53.300 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 122.500 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 44.250 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.400 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 73.850 72 KAPITALSKI PRIHODKI 293.407 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 110.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 183.407 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 187.938 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 187.938 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.943.538 40 TEKOČI ODHODKI 939.342 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 255.571 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 37.182 402 Izdatki za blago in storitve 565.466 403 Plačila domačih obresti 50.570 409 Rezerve 30.553 41 TEKOČI TRANSFERI 853.740 410 Subvencije 21.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 492.189 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 52.380 413 Drugi tekoči domači transferi 288.171 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.150.456 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.150.456 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 0 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -670.011 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupin a/Podsku pina ko ntov/Ko nto/Podkonto Rebalans 2016 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 5.000 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 5.000 440 Dana posojila 5.0000 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -5.000 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupin a/Podsku pina/Konto/Podkonto Rebalans 2016 Skupina/Podskupina/Konto/Podkonto Proračun leta 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 75.243 50 ZADOLŽEVANJE 75.243 500 Domače zadolževanje 75.243 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 106.534 55 ODPLAČILA DOLGA 106.534 550 Odplačila domačega dolga 106.534 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -706.302 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VM.-VIII.) -31.291 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 670.011 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 706.302 Posebni del rebalansa proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Destrnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 51/10,40/12 - ZUJF,14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 -UPB4,14/13,101/13 in 55/15 - ZFisP) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št.8/2016), je Občinski svet Občine Gornji Grad, na 17. redni seji, dne 08.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2017 1. Splošna določba 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-7/2016-15R-5/5 Datum: 9.12.2016 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan OBČINA GORNJI GRAD 781. Odlok o proračunu Občine Gornji Grad za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Gornji Grad za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov . Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.321.818 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.146.594 70 DAVČNI PRIHODKI 1.971.421 700 Davki na dohodek in dobiček 1.797.221 703 Davki na premoženje 117.800 704 Domači davki na blago in storitve 56.400 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 175.173 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 146.629 711 Takse in pristojbine 1.900 712 Globe in druge denarne kazni 400 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 26.244 72 KAPITALSKI PRIHODKI 18.958 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 3.700 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 15.258 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 156.266 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 123.266 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 33.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.327.161 40 TEKOČI ODHODKI 882.562 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 160.860 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 21.117 402 Izdatki za blago in storitve 608.585 403 Plačila domačih obresti 13.000 409 Rezerve 79.000 41 TEKOČI TRANSFERI 859.951 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 410 Subvencije 95.000 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 497.000 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 111.860 413 Drugi tekoči domači transferí 156.091 414 Tekoči transferí v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 519.148 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 519.148 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 65.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 61.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 4.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -5.343 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 107.874 50 ZADOLŽEVANJE 107.874 500 Domače zadolževanje 107.874 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 129.000 55 ODPLAČILA DOLGA 129.000 550 Odplačila domačega dolga 129.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -26.469 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -21.126 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -5.343 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 26.469 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu proračunu in se objavita na spletni strani Občine Gornji Grad. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. Požarna taksa; 2. Turistična taksa; 3. Prihodki od komunalnih prispevkov; 4. Prihodki od najemnin za komunalno infrastrukturo. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna v okviru področja proračunske porabe med podprogrami v okviru glavnih programov odloča župan. Župan s poročilom o izvrševanju polletnega proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnji let) Neposredni porabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključena v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega porabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 40% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike telefona vode komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 40%, vendar ne več kot 20.000 €, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. 8. člen (proračunski skladi) Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 45.000 €. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine oblikovanih in razpoložljivih sredstev odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 9. člen Za splošno proračunsko rezervacijo so planirana sredstva med odhodki proračuna v višini 20.000 €. Sredstva splošne proračunske rezervacije so planirana za nepredvidene namene za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 300 €. 11. člen (načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, ki ni vključeno v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ga je sprejel Občinski svet hkrati s proračunom občine za leto 20l7 in katerega posamična vrednost je nižja od 2.000 €, sprejme župan. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen (obseg zadolževanja občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži v skladu z ZJF. V primeru sofinanciranja investicij iz proračuna EU se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev, kar se ne všteva v zgoraj navedeni obseg zadolževanja. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih podjetij katerih ustanoviteljica je Občina Gornji Grad v letu 2017 ne sme preseči skupne višine glavnic 38.000 €. 13. člen (Obseg zadolževanja in izdanih poroštev neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij katerih ustanoviteljica je občina, ter pravnih oseb v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Javni zavodi, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2017 lahko zadolžijo do skupne višine 38.000 € po predhodnem soglasju ustanoviteljice, od tega OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad za 3.000 €, Komunala Javno komunalno podjetje Gornji Grad d.o.o. za 10.000 € in Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje za 25.000 €. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2017 ne smejo izdajati poroštev 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2017) V obdobju začasnega financiranja Občine Gornji Grad v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0017/2014-2018-7 Datum: 8.12.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 782. Letni program kulture v Občini Gornji Grad za leto 2017 Na podlagi 22. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št.: 77/07 - ZUJIK-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih Občin, št. 8/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 17. redni seji, dne 8.12.2016 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE V OBČINI GORNJI GRAD ZA LETO 2017 1. Uvod Letni program kulture (v nadaljevanju: LPK) določa javni interes občine na področju zagotavljanja dostopnosti do kulturnih dobrin in izboljšanje pogojev za delovanje kulturnih dejavnosti, spodbujanja kulturne ustvarjalnosti, ohranjanja kulturne dediščine in kulturne identitete, kulturne raznolikosti in skupnega slovenskega Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 prostora. Navedeno se uresničuje z zagotavljanjem organizacijskih, finančnih in prostorskih pogojev za izvajanje kulturnih dejavnosti v občini. Z zagotavljanjem in izboljšanjem navedenih pogojev bo občina pomagala izvajalcem do uresničitve zastavljenih ciljev v tem LPK. Cilji, ki jih želimo doseči so: • dostopnost raznolikih kulturnih dobrin, da ti ni pogojeno s socialnim statusom posameznika, • obstoječa kvaliteta kulturnih dejavnosti in postopna nadgraditev le-te, • financiranje kulturnih dejavnosti skladno z zakonsko določenimi postopki, • zagotovljeni prostorski pogoji za izvajanje kulturne dejavnosti, • zagotovljeni pogoji za razvoj kulturno-umetniške ustvarjalnosti občanov, • dvig kulturne ravni in konkurenčnosti ponudbe, • prepoznavna kulturna dediščina kraja. Prioritete pri razvojnem načrtovanju kulture v občini za leto 2017 so: • spodbujanje kulturne ustvarjalnosti in pluralizem izvajalcev, • spodbujanje raznolike kulturne dejavnosti, • varovanje kulturne dediščine, • dvigovanju bralne kulture in odpravljanje funkcionalne nepismenosti. Izvajalci LPK so: Osrednja knjižnica Mozirje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, kulturna društva, ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, samostojni kulturni ustvarjalci in druge organizacije, registrirane za izvajanje kulturnih dejavnosti, lastniki javne infrastrukture na področju kulture in objektov, ki se uporabljajo za kulturne dejavnosti. 2. Programi in projekti, ki se bodo v letu 2017 izvajali v javnem interesu 2.1. Knjižnična dejavnost Knjižnica, kot kulturna ustanova, je v največji meri namenjena spodbujanju bralne kulture. Občina, kot soustanoviteljica Osrednje knjižnice Mozirje, bo v letu 2017 sofinancirala: • nakup knjižničnega gradiva in • stroške za izvajanje dejavnosti. V javni interes na področju knjižnične dejavnosti spadajo: večja ponudba knjižničnega gradiva v Osrednji knjižnici Mozirje in enoti Gornji Grad, ponudba informacij in storitev, ki so osredotočene na kulturne, izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja, na informacijsko opismenjevanje, številne dodatne dejavnosti (projekti za odrasle, mlade in najmlajše bralce). Za večjo dostopnost do knjižničnega gradiva bo knjižnica tudi v letu 2017 omogočala medknjižnično izposojo in dostop do podatkov o zbirkah iz vseh knjižnic v Sloveniji preko vzajemnega bibliografskega sistema COBISS. V skladu z 31. členom ZUJIK je podlaga za transfer sredstev iz občinskega proračuna letni program dela zavoda. Knjižnica za izvajanje dejavnosti prejme javna sredstva v skupnem znesku, o katerih, v skladu s svojimi akti, znotraj dejavnosti samostojno razpolaga. Knjižnica prejme tudi javna sredstva za nakup knjižničnega gradiva, ki jih porabi za ta namen. O medsebojnih obveznostih se Občina Gornji Grad in Osrednja knjižnica Mozirje dogovorita s pogodbo. Za Osrednjo knjižnico Mozirje je v občinskem proračunu, na proračunski postavki 18031001 zagotovljenih 27.000,00 EUR, od tega 20.920,00 EUR za dejavnost in 6.080,00 EUR za nakup knjižničnega gradiva. 2.2. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje, realizira predvsem programe na nivoju Zgornje Savinjske doline. Sredstva pridobiva od republiškega sklada in od občin, katerih območje pokriva. V letu 2017 se bo sofinancirala dejavnost sklada, glede na priložen letni program sklada za Občino Gornji Grad. V javni interes spadajo naslednje dejavnosti sklada: kulturne vzgoje, povečanja odziva kulturnih ustvarjalcev na letnih srečanjih, prireditvah in revijah, izobraževanja in usklajevanja kulturnih dejavnosti, aktivnega sodelovanja s šolami in spodbujanja sodelovanja otrok in učiteljev v kulturnih programih, vključevanja drugih ponudnikov prostočasnih aktivnosti s spodbujanjem čim večjega zanimanja za kulturo, organizacijo področja društvene kulture v Občini Gornji Grad. V skladu s 93. členom ZUJIK je podlaga za transfer sredstev iz občinskega proračuna letni program dela sklada in sklenjena pogodba. Javni sklad prejme javna sredstva v skupnem znesku, ki jih v skladu s svojimi akti porabi za dejavnost in pokrivanje stroškov materiala. O višini sredstev in o medsebojnih obveznostih se Občina Gornji Grad in Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Mozirje dogovorita s pogodbo. Za financiranje JSKD RS, Območna izpostava Mozirje, je v občinskem proračunu, na proračunski postavki 18035002 zagotovljenih 2.122,00 EUR. 2.3. Kulturna dediščina 2.3.1 Nepremična kulturna dediščina Za nepremično kulturno dediščino se v letu 2017 zagotovijo sredstva za obnovo sakralnih objektov, investicije v kulturne objekte in nakup opreme za izvajanje ljubiteljske kulture. 2.3.2 Premična kulturna dediščina V javni interes lokalne skupnosti spada Jamnikova zbirka, ki je hranjena v »Šteklu« in katero naj bi lokalna skupnost v letu 2017 odkupila. V javni interes lokalne skupnosti spadajo tudi muzejske zbirke, ki so hranjene v »Šteklu« in v stavbi gornjegrajske graščine. Za najemnino objekta, ki se po najemni pogodbi plačuje Nadškofiji Ljubljana, občina zagotavlja sredstva v občinskem proračunu. Na postavki premične kulturne dediščine se zagotovijo sredstva tudi za namen nakupa nepredvidenih osnovnih sredstev. Za premično kulturno dediščino se v proračunu, na proračunski postavki 18022002 zagotavlja 1.000,00 EUR za nakup nepredvidenih osnovnih sredstev, 2.400,00 EUR za odkup Jamnikove zbirke in na proračunski postavki 18035003 za najemnino objekta 4.370,00 EUR. 2.3.3 Nepremična kulturna dediščina Za sofinanciranje nepremične kulturne dediščine se izvede javni poziv, in sicer: • Javni poziv za sofinanciranje obnove sakralnih objektov in • Javni poziv za sofinanciranje investicij v kulturne objekte in nakup opreme Za javni poziv za sofinanciranje obnove sakralnih objektov se na proračunski 18022001 postavki zagotovi Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 10.000,00 EUR, za javni poziv za sofinanciranje investicij v kulturne objekte in nakup opreme za izvajanje ljubiteljske kulture pa se na proračunski postavki 18035003 zagotovi 5.000,00 EUR. 2.4. Ljubiteljska kultura V javni interes na področju ljubiteljske kulture spadajo dejavnosti kulturnih društev, posameznikov in organizacij, ki delujejo na področju kulture in imajo sedež na območju občine, izjemoma imajo lahko tudi sedež v eni izmed Zgornjesavinjskih občin, vendar morajo v imenu društva imeti poleg svojega imena tudi naziv »Zgornjesavinjske doline«. V skladu z ZUJIK in občinskim Pravilnikom o sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Gornji Grad, se sredstva, namenjena izvajanju kulturnih programov in projektov društev, razdelijo na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Gornji Grad za leto 2017 in sklenjenih enoletnih pogodb. S sofinanciranjem ljubiteljske kulture želimo doseči čim bolj množično vključenost posameznikov v kulturna društva in povezovanje kulturnih društev med seboj ter ustvariti ustrezne pogoje za njihovo delovanje in s spodbujanjem ustvarjalnosti zvišati že doseženo raven ljubiteljske dejavnosti. 2.4.1 Programi in projekti ljubiteljske kulture Javni kulturni program je ljubiteljska dejavnost izvajalcev, ki niso javni zavodi, pa jo lokalna skupnost sofinancira na primerljiv način kot javne zavode. Upravičenci do teh sredstev so: • kulturna društva in njihove sekcije; • zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo kulturna društva; • ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost; • samozaposleni v kulturi, ki delujejo na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin ter so njihovi programi in projekti v javnem interesu občine Gornji Grad v skladu s prioritetami, ki so določene v LPK. 2.4.1.1 Javni kulturni programi Praviloma se s sredstvi občinskega proračuna v letu 2017 sofinancira naslednje vsebine: • Pevska dejavnost; • Ljudski pevci in pevke; • Gledališka dejavnost; • Folklorna in plesna dejavnost; • Instrumentalna in vokalno instrumentalna dejavnost; • Literarna in recitacijska dejavnost; • Likovna dejavnost; • Založništvo. 2.4.1.2 Kulturni projekti Kulturni projekt je posamična aktivnost kulturnih izvajalcev, ki jo sofinancira lokalna skupnost. Sofinancira se največ do 5 projektov na sezono iz pevske, gledališke, folklorne, plesne, instrumentalne, vokalno-instrumentalne, literarne in recitacijske dejavnosti ter dejavnosti ljudskih pevcev in pevk. Sofinancira se največ do 5 razstav v času od 10.5. do 30.9. tekočega leta iz likovne dejavnosti in en izid publikacije upravičenca s področja založniške dejavnosti. Praviloma se bo, s sredstvi občinskega proračuna v letu 2017, sofinanciralo naslednje projekte: a.) Javne kulturne prireditve V javnem interesu občine je čim širša ponudba različnih prireditev in predstav, s katerimi bo zagotovljena boljša in pestra dostopnost kulturnih dobrin občanom. Občina želi s sistemom sofinanciranja prireditvene dejavnosti omogočiti širšo ponudbo prireditev s področja kakovostne in množične kulture. V javnem interesu občine so nastopi članov društev z eno od dejavnosti, ki so navedene v točki 2.4.1.1. na gostovanjih (tekmovanja, revije, izmenjave društev, povezovanje itd.) in doma, ter organizacije različnih odmevnih prireditev v Občini Gornji Grad. V javnem interesu občine je, da se vsako društvo s svojim projektom, ki je predmet kandidature na javni razpis, z njim predstavi tudi v Občini Gornji Grad. b.) Izobraževanja in strokovna izpopolnjevanja Za zagotavljanje kvalitetnega izvajanja kulturnih projektov, je v javnem interesu občine, da se posamezni člani v društvu udeležujejo strokovnih izpopolnjevanj ali izobraževanj. Za izvajanje dejavnosti društev je v proračunu, na proračunskih postavkah 18033000 in 18035001 skupaj zagotovljenih 19.878,00 EUR, ki se upravičencem dodelijo preko javnega razpisa, ki se objavi na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Gornji Grad. 3. Sredstva, ki jih bo občina gornji grad v letu 2017 zagotovila za programe v kulturi Sredstva za ohranjanje kulturne dediščine se v proračunu zagotavljajo na glavnem programu 1802 - Ohranjanje kulturne dediščine, v višini 13.400,00 EUR, kot sledi: Proračunska postavka 18022002 Premična kulturna dediščina 3.400,00 EUR. 18022001 Nepremična kulturna dediščina 10.000,00 EUR Sredstva za programe v kulturi se v proračunu zagotavljajo na glavnem programu 1803 - Programi v kulturi, v višini 58.370,00 EUR, kot sledi: Proračunske postavke 18031001 Knjižničarstvo in založništvo 27.000,00 EUR; 18033000 in 18035001 Sredstva za razpis 19.878,00 EUR; 18035002 Javni sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti 2.122,00 EUR; 18035003 Drugi programi v kulturi 9.370,00 EUR. Številka: 03201-0017/2014-2018-5 Datum: 8.12.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 783. Letni program športa Občine Gornji Grad za leto 2017 Na podlagi prvega odstavka 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 15/03-ZOPA) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 8/16) je Občinski svet na svoji 17. redni seji, dne 8.12.2016, sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2017 V skladu in na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 15/03-ZOPA) se izvajanje športnih programov v Občini Gornji Grad določi z Letnim programom športa (v nadaljevanju: LPŠ), ki določa programe športa, ki se sofinancirajo iz sredstev lokalne skupnosti, obseg in vrsto dejavnosti potrebnih za njihovo uresničevanje in obseg sredstev, ki se zagotovi v proračunu Občine Gornji Grad. Iz proračuna Občine Gornji Grad se za proračunsko leto 2017 za programe športa zagotovi 26.682,00 EUR, in sicer: • javni razpis za dejavnosti izvajalcev LPŠ - v višini 21.000,00 EUR, • najemnino travnatega nogometnega igrišča v Spodnjem trgu - v višini 682,00 EUR in • investicije v športno infrastrukturo za izvajanje LPŠ - v višini 5.000,00 EUR. Obrazložitev S proračunsko postavko v višini 21.000,00 EUR se v LPŠ v občini Gornji Grad za leto 2017 sofinancira naslednje vsebine: Športna vzgoja otrok Obravnavajo se programi interesnih dejavnosti, ki niso predmet rednega športno-izobraževalnega procesa. Športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok • Šport predšolskih otrok • Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. • Interesna športna vzgoja predšolskih otrok Zlati sonček Program se izvaja v organiziranih skupinah izven redne dejavnosti, za popestritev rednega vzgojno-izobraževalnega procesa, zaradi privlačnih vsebin (npr. rolanje, pohodništvo, igre z žogo, drsanje, smučanje,...). Akcija " Naučimo se plavati " Program se izvaja v organiziranih skupinah izven redne dejavnosti. Akcija "Ciciban planinec" Program se izvaja v organiziranih skupinah izven redne dejavnosti. Drugi programi redne športne vadbe predšolskih otrok, ki se izvajajo izven redne dejavnosti vrtca Programi se izvajajo v organiziranih skupinah. • Športna vzgoja šoloobveznih otrok • Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. • Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok Zlati sonček Program se izvaja v organiziranih skupinah.Krpan Program se izvaja v organiziranih skupinah. Drugi programi Programi se izvajajo v organiziranih skupinah. Šolska športna tekmovanja • občinska in medobčinska tekmovanja: • Vrednoti se organizacija in izvedba občinskih šolskih tekmovanj. • 70- urni programi v počitnicah: (razni tečaji, športne šole, športni tabori, .) • Programe izvajajo lahko vsi izvajalci športnih dejavnosti, v času letnih in medletnih šolskih počitnic. • 70-urni program športne dejavnosti, ki ima značaj organizirane kontinuirane vadbe. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport V program se vključujejo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Izvajalci teh programov morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programov, ki jih določi Nacionalna panožna športna zveza v dogovoru s pristojnim ministrstvom in Olimpijskim komitejem Slovenije. Obseg in vsebina programov so prilagojeni posebnostim posameznih skupin otrok in športnih zvrsti. • Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami • Športna vzgoja mladine • Interesna športna vzgoja mladine Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti. • Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Programi zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti. • Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami • Športna vzgoja študentov • Interesna športna dejavnost študentov Kakovostni in vrhunski šport Kakovostni šport V kakovostni šport sodijo priprave in tekmovanja ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 V program so vključeni registrirani športniki, člani nacionalnih panožnih zvez, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih do naslova državnega prvaka. Vrhunski šport Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status kategoriziranega športnika mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Šport invalidov Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Športna rekreativna dejavnost odraslih Pri programih športne rekreacije gre za aktivno, koristno in prijetno izpopolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Cilji športne rekreacije odraslih so ohraniti in izboljšati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjšati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevanje upadanja splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Razvojne in strokovne naloge v športu • Šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov • Programe se izvaja v strokovnih institucijah z udeležbo amaterskih strokovnih kadrov. • Promocijska dejavnost, športne prireditve • Program se izvaja v sklopu odmevnih športnih in rekreacijskih prireditev, ki imajo značaj promocije športa ter z izvedbo športnih prireditev in tekmovanj, ki so pomembne za popularizacijo športa. • Delovanje športnih društev in športnih zvez na ravni lokalne skupnosti Športna društva so osnovne športne organizacije, ki se združujejo v zveze športnih društev na lokalni ravni in v nacionalne panožne zveze. V letnem programu športa se lahko v sklopu proračunskih sredstev za šport določi del sredstev za pokrivanje stroškov tehničnega in administrativnega delovanja športnih društev in športnih zvez. Sredstva se ovrednotijo na podlagi evidence članov s plačano članarino. Občinske športne zveze kot organizacije, so v popolni domeni in lastni presoji društev in športnih organizacij, katere obstoj je stvar presoje in prostovoljnosti povezovanja društev. S proračunsko postavko v višini 682,00 EUR se v LPŠ v občini Gornji Grad za leto 2017 sofinancira naslednje vsebine: • Najemnina travnatega športnega igrišča - Spodnji trg v Gornjem Gradu. S proračunsko postavko v višini 5.000,00 EUR se v LPŠ v občini Gornji Grad za leto 2017 sofinancira naslednje vsebine: • investicije v športno infrastrukturo (5.000,00 eur) Vzdrževanje športnih igrišč in objektov ter nakup športne opreme za izvajanje LPŠ. Za leto 2017 so na tej postavki zagotovljena sredstva za izvedbo javnega poziva za sofinanciranje investicij v športne površine in objekte ter nakupa športne opreme za izvajanje Letnega programa športa. Občina bo, za uresničevanje javnega interesa v športu, zagotavljala sofinanciranje iz finančnih sredstev, ki so zagotovljena na proračunski postavki 18059001. V proračunu Občine Gornji Grad za proračunsko leto 2017 je na postavki zagotovljeno 26.682,00 EUR za programe športa. V LPŠ se uvrstijo tisti programi Nacionalnega programa športa, ki so pomembni za lokalno skupnost in so povezani s tradicijo. Izbor in razdelitev sredstev iz postavke 18051000 bo potekala na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov športa, ki bo izveden na podlagi Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev LPŠ v občini Gornji Grad, za katerega je namenjenih 21.000,00 EUR. Sredstva na postavki 18052001 bodo v višini 682,00 EUR nakazana po najemni pogodbi, 5.000,00 EUR pa po izvedenem javnem pozivu. Sofinanciranje športnih programov bo potekalo v skladu s sprejetim proračunom Občine Gornji Grad za leto 2017. Številka: 03201-0017/2014-2018-6 Datum: 8.12.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 784. Obvezna razlaga šestega odstavka druge točke 9. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu športnih igrišč Osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu (UG ZSO št. 3/1999, 15/2009, 2/2010) Na podlagi 74. in 86. člena Poslovnika občinskega sveta občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin 8/2016) ter 8. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/2016), je občinski svet Občine Gornji Grad na 17. seji dne 8.12.2016 sprejel OBVEZNO RAZLAGO ŠESTEGA ODSTAVKA DRUGE TOČKE 9. ČLENA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ŠPORTNIH IGRIŠČ OSNOVNE ŠOLE FRANA KOCBEKA V GORNJEM GRADU (UG ZSO ŠT. 3/1999, 15/2009, 2/2010) 1. člen Šesti odstavek druge točke 9. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu športnih igrišč Osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu (UG ZSO št. 3/1999, 15/2009, 2/2010): »V območju ob objektu D se zagotovi, v primeru dozidave ali samostojne gradnje, ustrezno število parkirišč na zemljiški parceli.« se razlaga tako: Zagotovitev ustreznega števila parkirišč je možna v primeru dozidave ali samostojne gradnje kakršnegakoli objekta (poslovno stanovanjskega objekta, garaže, nadstreška, skladišča, drvarnice ipd.), kar pomeni, da je možno pridobiti gradbeno dovoljenje za parkirišče istočasno ob pridobivanju gradbenega dovoljenja za dozidavo ali samostojno gradnjo objekta ali po izvedeni dozidavi ali samostojni gradnji. 2. člen Obvezna razlaga šestega odstavka druge točke 9. člena je sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu športnih igrišč Osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu (UG ZSO št. 3/1999, 15/2009, 2/2010). Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 3. člen Obvezna razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 03201-0017/2014-2018-3 Datum: 8.12.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 785. Sklep o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017 v Občini Gornji Grad Na podlagi 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Gornji Grad (UG ZSO, št.: 7/98, 5/03 - uskladitev, 12/03 in 12/05) ter 8. in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (UG ZSO, št. 8/2016) je Občinski svet Občine Gornji Grad, na svoji 17. redni seji, dne 8.12.2016 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2017 V OBČINI GORNJI GRAD 1. člen Vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Gornji Grad se uskladi z indeksom cen življenjskih potrebščin za obdobje X 16/X 15 in za leto 2017 znaša 0,002021751 €/m2 zazidanega stavbnega zemljišča. 2. člen Vrednost točke nezazidanega stavbnega zemljišča, po uskladitvi cen življenjskih potrebščin za obdobje XII12 -XI113 in obdobje X14 - X13, za leto 2017 znaša 0,000607419 €/m2. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2016 v občini Gornji Grad, št.: 032010010/2014-2015-4, objavljen v UG slovenskih občin, št. 71/15. 4. člen Sklep začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za leto 2017. Številka: 03201-0017/2014-2018-4 Datum: 8.12.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan OBČINA KIDRIČEVO 786. Statut Občine Kidričevo Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 17. redni seji, dne 8.12.2016, sprejel STATUT OBČINE KIDRIČEVO 1. člen (vsebina statuta) (1) Ta statut ureja: 1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini; 2 Naloge občine; 3 Organizacijo občine: 3.1 Skupne določbe, 3.2 Občinski svet, 3.3 Župana, 3.4 Nadzorni odbor občine, 3.5 Druge organe občine; 4 Ožje dele občine; 5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: 5.1 Zbor občanov, 5.2 Referendum o splošnem aktu občine, 5.3 Svetovalni referendum, 5.4 Drugi referendum, 5.5 Ljudsko iniciativo; 6 Občinske javne službe; 7 Sodelovanje občine z drugimi občinami; 8 Premoženje in financiranje občine; 9 Splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine. (2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini 2. člen (območje, ime in sedež občine) (1) Občina Kidričevo (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: 1. Apače, 2. Cirkovce, 3. Dragonja vas, 4. Kidričevo, 5. Kungota pri Ptuju, 6. Lovrenc na Dravskem polju, 7. Mihovce, 8. Njiverce, 9. Pleterje, 10. Pongrce, 11. Spodnje Jablane, 12. Spodnji Gaj pri Pragerskem, 13. Starošince, 14. Stražgonjca, 15. Strnišče, 16. Šikole, 17. Zgornje Jablane in 18. Župečja vas. (2) Sedež občine je v Kidričevem, Kopališka ulica 14. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Občino predstavlja in zastopa župan. (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 3. člen (naloge občine) (1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če jih država z zakonom prenese nanjo in za to zagotovi potrebna sredstva. 4. člen (uradno glasilo občine) (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 5. člen (uresničevanje lokalne samouprave) (1) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. (2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni. (3) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 6. člen (grb, zastava in praznik občine) (1) Občina ima svoj grb in zastavo, katerih obliko, vsebino in uporabo določa odlok. (2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Kidričevo, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Občinska uprava. V sredini žiga je grb občine. (3) Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom. (4) Praznik občine je določen z odlokom. (5) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja v skladu s posebnim odlokom. 2 Naloge občine 7. člen (naloge občine) (1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa: 1. sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine, 2. pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, 3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, 4. zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva, 5. gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane..., 6. zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom, 7. gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo, 8. zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, 9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, 10. gradi in vzdržuje ter upravlja: • občinske ceste, ulice in javne poti, • površine za pešce in kolesarje, • igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, • javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter 11. zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini, 12. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč. (2) Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in sicer: • ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih, • pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele, • podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov, • pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma, • ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 3 Organizacija občine 3.1 Skupne določbe 8. člen (organi občine) (1) Organi občine so: • občinski svet, • župan in • nadzorni odbor. (2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. (3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. (6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon. 9. člen (javnost dela) (1) Delo organov občine je javno. (2) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. (3) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik. (4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. (5) Vsakdo ima pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja to področje. 10. člen (neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo. 11. člen (občinska uprava) (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. (2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. (3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija. (3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe. (4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. 3.2 Občinski svet 12. člen (občinski svet) (1) Občinski svet Občine Kidričevo šteje sedemnajst članov. (2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. Območja volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok. 13. člen (konstituiranje občinskega sveta) (1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta. (2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. (3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. 14. člen (nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) (1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon. (2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 15. člen (pristojnosti občinskega sveta) (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. (2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. (3) Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kidričevo za vsako leto določi do konca leta za naslednje leto občinski svet s sklepom, na predlog župana občine. 16. člen (seje občinskega sveta) (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. (3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu. (4) Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen. (5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja. (6) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe občinskega sveta in njegovih delavnih teles zagotavlja občinska uprava. (7) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. 17. člen (pravice člana občinskega sveta) (1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. (2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. (4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. 18. člen (odločanje občinskega sveta) (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 19. člen (izvrševanje odločitev občinskega sveta) (1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. (2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta. (3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave. (4) Župan ali od njega pooblaščen direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji. 20. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kidričevo ima pet članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila. (3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora in jih izvršuje. (4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. 21. člen (stalna delovna telesa občinskega sveta) (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: 1. odbor za družbene dejavnosti, 2. odbor za varstvo okolja in požarno varnost, 3. odbor za gospodarstvo, 4. odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, 5. odbor za gospodarsko infrastrukturo, 6. odbor za gospodarjenje s premoženjem. (2) Odbori in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo od tri do pet članov. Število članov posameznega odbora in komisije določi občinski svet z aktom o imenovanju članov. 22. člen (pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (3) Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. (4) Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta. 23. člen (ustanovitev občasnih delovnih teles) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge. 3.3 Župan 24. člen (pristojnosti župana) (1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. (2) Poleg tega župan predvsem: • predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, • izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, • skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, • predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave, • določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, • imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, • usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, • opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. 25. člen (objave splošnih aktov) (1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. (2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu. (3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8 dneh po Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji. (4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti. 26. (podžupan) (1) Podžupana ali največ dva (2) podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v petinštiridesetih (45) dneh po konstitutivni seji občinskega sveta. (2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. (3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana. (4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. 27. člen (komisije in drugi strokovni organi občine) (1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 3.4 Nadzorni odbor občine 28. člen (nadzorni odbor občine) (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom. (2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. 29. člen (imenovanje članov nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja ali področja tehniških ved. (2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini. 30. člen (konstituiranje nadzornega odbora) (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh (15) po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. 31. člen (delovanje nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. (3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine. (4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb. (5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig Občine Kidričevo - Občinska uprava. 32. člen (program dela nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. (2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. (3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. (4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora. (5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila. 33. člen (predmet nadzora) (1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. (2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna. (3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. 34. člen (izločitev člana nadzornega odbora) (1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: • je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, • je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, • če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. • (3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. 35. člen (osnutek poročila nadzornega odbora) (1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe. (2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. (3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. 36. člen (odzivno poročilo) (1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku osmih (8) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). (2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. 37. člen (vsebina poročila nadzornega odbora) (1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. (2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister. (3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. (5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. (8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. (10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. (11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. 38. člen (postopanje nadzornega odbora) (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 39. člen (obravnava poročila nadzornega odbora) (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. (2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 40. člen (javnost dela nadzornega odbora) (1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. (2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 41. člen (strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. (3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 42. člen (sredstva za delo nadzornega odbora) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 43. člen (plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev Občine Kidričevo, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 3.5 Drugi organi občine 44. člen (drugi organi občine) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 45. člen (poveljnik in štab civilne zaščite) (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. 4 Ožji deli občine 46. člen (krajevni odbori) (1) Zaradi zagotovitve sodelovanja pri opravljanju javnih zadev v občini, ustanovi občinski svet z odlokom krajevne odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela krajevnih odborov. (2) Člane krajevnih odborov imenuje in razrešuje na predlog komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet izmed prebivalcev naselja, ki so bili predlagani na zboru občanov posameznega naselja, za katerega se imenuje odbor. (3) V kolikor zbor občanov dvakrat zapored ni sklepčen, predlaga člane krajevnega odbora, v imenovanje in razrešitev občinskemu svetu, neposredno komisija občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, izmed prebivalcev naselja, za katerega se imenuje odbor. 5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini 5.1 Zbor občanov 47. člen (zbor občanov) (1) Občani na zboru občanov: • obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja, • obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, • predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, • dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, • oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, • obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 48. člen (sklic zbora občanov) (1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. (2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. (3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine. 49. člen (zahteva občanov za sklic zbora) (1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela. (2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 50. člen (vodenje zbora občanov) (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Zbor občanov, za katerega se ugotovi, da ni sklepčen, veljavno sklepa po preteku 30 minut od pričetka zbora. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. (3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 5.2. Referendum o splošnem aktu občine 51. člen (referendum o splošnem aktu občine) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj pet odstotkov volivcev v občini. (4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. 5.3. Svetovalni referendum 52. člen (svetovalni referendum) (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 5.4. Drugi referendumi 53. člen (referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. ((3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 5.5. Ljudska iniciativa 54. člen (ljudska iniciativa) (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 55. člen (sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. 6. Občinske javne službe 56. člen (občinske javne službe) (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina. (2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. (3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom. 57. člen (izvajalci javnih služb) (1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. (2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo. 7. Sodelovanje občine z drugimi občinami 58. člen (medobčinsko sodelovanje) (1) Občina je lahko članica združenja občin. Združenje občin v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi ter svojim statutom usklajuje, predstavlja in zagotavlja interese članic v razmerju do državnih organov in v Kongresu regionalnih in lokalnih oblasti Sveta Evrope ter Odboru regij evropske Unije. (2) Občina lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov skupaj s sosednjimi in drugimi občinami v zvezi občin v skladu z zakonom, z odlokom soustanovi Interesno zvezo. (3) Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. (4) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. (5) Občina lahko za skupno opravljanje nalog občinske uprave v skladu z zakonom, z odlokom soustanovi organ skupne občinske uprave. (6) Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. 59. člen (izvrševanje ustanoviteljskih pravic) (1) V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugimi občinami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. (2) Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno. 8. Premoženje in financiranje občine 60. člen (premoženje občine) (1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem. (2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. 61. člen (prihodki občine) (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 62. člen (proračun občine) (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. (4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. (5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 63. člen (izvrševanje proračuna občine) (1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. (5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. 64. člen (odlok o proračuna občine) (1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom. (2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. (5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom. 65. člen (začasno financiranje) (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. (2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. 66. člen (uporaba sredstev proračuna) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 67. člen (prerazporejanje proračunskih sredstev) (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. (2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 68. člen (zaključni račun proračuna) (1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. (2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. 69. člen (zadolževanje občine) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. 70. člen (zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. (3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. 71. člen (finančno poslovanje občine) (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. (2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 72. člen (javno naročanje) Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. 9. Splošni in posamični akti občine 9.1. Splošni akti občine 73. člen (splošni akti občine) (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 74. člen (statut občine) (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka. 75. člen (poslovnik občinskega sveta) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. 76. člen (odlok občine) (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 77. člen (pravilnik) S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. 9.2. Posamični akti občine 78. člen (posamični akti občine) (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) S posamičnimi akti -odločbo ali sklepom - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 79. člen (odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 80. člen (pooblastila v upravnih zadevah) Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona. 81. člen (izločitev uradne osebe) (1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. (2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 82. člen (obveščenost o upravnih postopkih) (1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. (2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 10 Prehodne in končne določbe 83. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11), razen določbe drugega odstavka 26. člena, ki se uporablja do naslednjega mandatnega obdobja. 84. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, razen določbe prvega odstavka 21. člena, ki se začne uporabljati v naslednjem mandatnem obdobju. Številka: 007-6/2016 Datum: 13.12.2016 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 787. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2017 Na podlagi 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 103/03) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je Občinski svet Občine Kidričevo na 17. redni seji dne 8.12.2016 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNIH TAKS V OBČINI KIDRIČEVO ZA LETO 2017 1. člen Letna vrednost točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2017 znaša 0,30544091 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2017. Številka: 301-6/2016 Datum: 13.12.2016 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 788. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2017 Na podlagi 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 116/03, 5/04 in 44/04) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2011) je Občinski svet Občine Kidričevo na 17. redni seji dne 8.12.2016 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI KIDRIČEVO ZA LETO 2017 1. člen Letna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2017 znaša 0,01696569 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2017. Številka: 301-5/2016 Datum: 13.12.2016 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA KOBILJE 789. Sklep o začasnem financiranju Občine Kobilje v obdobju januar-marec 2017 Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13-popr., 101/13 in 55/15-ZFisP) in 28. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin RS, št. 2/2011) je župan Občine Kobilje dne 13.12. 2016 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE KOBILJE V OBDOBJU JANUAR-MAREC 2017 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Kobilje (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13-popr., 101/13 in 55/15-ZFisP; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Kobilje za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2016); v nadaljevanju: odlok o proračunu). Do sprejetja proračuna občine Kobilje za leto 2017 se financiranje funkcij občine Kobilje ter njegovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljujejo na podlagi proračuna občine Kobilje za leto 2016. 3. člen (višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2016. V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 4. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se občina ne sme zadolževati. 5. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Številka: DL/540-2016 Datum: 13.12.2016 Občina Kobilje Robert Ščap župan OBČINA LJUTOMER 790. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Ljutomer Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi / ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010- ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 -ZUUJFO in 76/15), 49.b do 51. člena Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD- 1/ (Uradni list RS, št. 77/10), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12; v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 3. izredni seji dne 7. 12. 2016 sprejel ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI LJUTOMER I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: »javna služba«) na območju občine Ljutomer (v nadaljnjem besedilu »Občina«) in sicer: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, • splošne določbe, • vrsto in obseg storitev javne službe, • vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, • pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, • pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne službe, • vire financiranja javne službe, • javna pooblastila izvajalca javne službe • zbirke podatkov in obveščanje, • prenos zgrajene javne infrastrukture v upravljanje, • nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, • kazenske določbe, • druge elemente potrebne za izvajanje javne službe. 2. člen (izrazi) (1) Izrazi in drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi ali tehničnem pravilniku o javnem vodovodu. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (javna služba) (1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba s pitno vodo v nestanovanjskih stavbah in gradbenih inženirskih objektih ter nestanovanjskih prostorih v stanovanjskih stavbah, in sicer ne glede na to, ali se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, če: • se voda uporablja za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in • iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. • (3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: • oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, • oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, • oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3. (4) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov se izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in pod pogoji, ki jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok. (5) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 4. člen (aglomeracije) (1) Občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na območju, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, in sicer: • območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, • območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja dva pogoja: a. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in b. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. (2) Območja iz prvega odstavka tega člena so: • OBMOČJE 1: območja izvajanja javne službe Ime ID Naselja vključena aglomeracije aglomeracije v aglomeracijo Cven 489 Novi Cven Krapje 482 Krapje - del Krapje 491 Krapje - del Krapje 507 Cven Mota 518 Mota Šalinci 458 Šalinci - del Šalinci 459 Grlava Krištanci Šalinci - del Noršinci pri 472 Noršinci Ljutomeru Babinci Ljutomer Zgornji 493 Ljutomer Kamenščak Spodnji Kamenščak Cezanjevci - del Precetinci 424 Precetinci - del Precetinci 412 Precetinci - del Radoslavci 430 Radoslavci - del Vogričevci 433 Vogričevci - del Radoslavci - del Vogričevci 434 Vogričevci - del Branoslavci 441 Branoslavci - del Branoslavci 443 Branoslavci - del Zgornji 448 Stara cesta Kamenščak Vidanovci - del Mekotnjak - del Mekotnjak 451 Mekotnjak - del Cezanjevci 455 Cezanjevci - del Podgradje 501 Podgradje- del Pristava 522 Pristava Stročja vas - del Veščica 527 Stročja vas - del Presika Nunska graba Rinčetova graba Globoka - del Gresovščak - del Jeruzalem - del Plešivica - del Ilovci - del Šprinc 530 Globoka - del Mekotnjak 452 Mekotnjak - del Mekotnjak 456 Mekotnjak - del Pršetinci 162 Desnjak - del Zerovinci 177 Desnjak - del Radomerščak 219 Radomerščak - del Zerovinci 211 Radomerščak - del Radomerščak 471 Radomerščak - del Zelezne dveri 474 Železne dveri - del Cuber - del Gresovščak 477 Gresovščak - del Miklavž pri 475 Gresovščak - del Ormožu Plešivica - del Jeruzalem - del Slamnjak 499 Slamnjak - del Podgradje - del Nunska graba 517 Nunska graba - del Rinčetova 520 Nunska graba - del graba Rinčetova graba -del Trnovci 402 Bodislavci - del Moravci v S. 398 Bodislavci - del Goricah Mala Nedelja - del Bučkovci - del Moravci v S. goricah - del Drakovci - del Mali 382 Drakovci - del Moravščak Senčak 377 Moravci v S. goricah - del Terbegovci 378 Drakovci - del Kuršinci 403 Bučkovci - del Kuršinci - del Kuršinci 404 Kuršinci - del • OBMOČJE 2: območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe Ime aglomeracije ID aglomeracije Naselja vključena v aglomeracijo / / / • OBMOČJE 3: območje javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območje javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka: IME NASELJA Rinčetova graba - del Nunska graba - del Slamnjak - del Presika - del Šalinci - del Branoslavci - del Radoslavci - del Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • OBMOČJE 4: območje javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka: IME NASELJA Vidanovci - del Radoslavci - del Godemarci - del Bodislavci - del Moravci v S. goricah - del Drakovci - del Bučkovci - del Kuršinci - del II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe 5. člen (zagotavljanje javne službe) (1) Občina zagotavlja javno službo na območju občine, s soustanovitvijo javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: »izvajalec«), ki izvaja javno službo v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavnimi državnimi, občinskimi predpisi, programom oskrbe s pitno vodo ter sklenjenimi pogodbami. (2) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo na osnovi vodnega dovoljenja za namen za katerega je pridobljeno vodno dovoljenje. (3) Izvajalec lahko z uporabo javnega vodovoda izvaja storitve tudi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe. 6. člen (program oskrbe s pitno vodo) (1) Izvajalec pripravi program oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi. (2) Program pregleda pristojni organ občinske uprave in ga uskladi z izvajalcem javne službe. Usklajen program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. (3) Za pregled, uskladitev in potrditev sprememb programa oskrbe s pitno vodo, se smiselno uporabljajo določila predhodnega odstavka. 7. člen (določitev izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe je Javno podjetje Prlekija d.o.o., Ljutomer, ki zagotavlja javno službo na celotnem območju občine. 8. člen (obveznosti izvajalca) (1) Izvajalec v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov zagotavlja: • oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, • obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe in njihovih obveznostih, • redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, • redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod do dolžine priključka do 200 m, • vodenje evidenc v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • poročanje v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, • monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, • monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, • označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, • občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, • izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, • redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovodu, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda • preverjanje rednega vzdrževanja interne vodovodne napeljave, internega požarnega omrežja in internih hidrantov, • preverjanje rednega vzdrževanja vodomernih mest in dostopov do njih in • priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. alineje prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. 9. člen (vzdrževanje priključkov) (1) Redno vzdrževanje priključkov iz pete alineje prvega odstavka predhodnega člena obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je vsak priključek vodotesen, • zagotavljanje delovanja obračunskih vodomerov v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in • interventno vzdrževanje v primerih nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskih vodomerov in podobno). (2) V primeru rednega vzdrževanja priključka izvajalec od uporabnika ne more zahtevati uskladitve obstoječega priključka v skladu z novim tehničnim standardom. III. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 10. člen (gospodarska javna infrastruktura) (1) Gospodarska javna infrastruktura za izvajanje javne službe na območju občine je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in električno opremo, črpanje, prečrpavanje in hramba vode ter priprava vode...), ; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. (2) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro in jih je prepovedano prodati ali obremeniti. (3) Gospodarska javna infrastruktura iz tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi. (4) Z gospodarsko javno infrastrukturo na podlagi uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, upravlja izvajalec. IV. Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo 11. člen (pogoji zagotavljanja javne službe) Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so: • javni vodovod in priključitev na javni vodovod, • izpolnjevanje obveznosti občine, izvajalca, in uporabnikov. 12. člen (vodovodni priključek na javni vodovod) (1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. (2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode. (3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. (4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. (5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. (6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. (7) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za katere odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena. (8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi iz prejšnjega odstavka, za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. (9) Priključitev stavbe ali gradbeni inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja izvajalca le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec dolžan voditi posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz tega odstavka se šteje kot posebna storitev. (10) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem dovoljenju izvajalca, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča. (11) V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec določi pogoje za priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga določa ta odlok za soglasje za priključitev. Izvajalec in lastnik stavbe ali objekta, ki se priključuje, za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena podpišeta pogodbo, v kateri se opredelijo predvidena količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji. (12) Pogoje in način priključitve določa tehnični pravilnik. 13. člen (priključitev na javni vodovod) (1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod je priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod, bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod. (2) Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik izvajalcu podati vlogo za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost z naslova komunalnega prispevka. (3) Priključek na javni vodovod uporabniku izvede izvajalec, pri čemer je potrebno uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določajo pogoji v izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod skladno z določili tehničnega pravilnika. (4) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik. (5) V primeru, ko izvajalec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo ustrezno urejenih priključkov, so uporabniki dolžni takoj vgraditi ustrezne obračunske vodomere, ki so skladni s predpisi o meroslovju, ter urediti vodovodne priključke v skladu s Tehničnim pravilnikom, najpozneje ob obnovi vodovodnega omrežja. (6) V primeru neustreznih obračunskih vodomerov, izvajalec uporabnikom zaračunava porabo po pavšalu. Priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod ni obvezna v primeru, da tehnično ni mogoča, ali bi s tem nastali nesorazmerni stroški. 14. člen (upravljanje vodovodnega priključka) (1) Vodovodni priključek do obračunskega vodomera, vključno z obračunskim vodomerom, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec. (2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajen obračunski vodomer. (3) Merilno mesto in način vgradnje obračunskega vodomera opredeljuje tehnični pravilnik. (4) Uporabnik je dolžan zavarovati obračunski vodomer pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem izvajalca omogočati nemoten dostop. (5) Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav iz tretjega odstavka tega člena, dolžan v roku treh dni o tem obvestiti izvajalca, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. 15. člen (zamenjava obračunskega vodomera) (1) Izvajalec je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo obračunskih vodomerov ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. (2) Izvajalec lahko poškodovan obračunski vodomer, v nujnem primeru zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, uporabnika pa je o tem dolžan naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi. (3) V primeru, da je za poškodbo obračunskega vodomera kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil. Izvajalec je poškodovan obračunski vodomer dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma do plačila nastalih stroškov s strani uporabnika. 16. člen (trajna ukinitev vodovodnega priključka) (1) Trajna ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka najmanj 15 dni pred rušitvijo stavbe. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka. (2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. (3) Izjemoma je dovoljena ukinitev vodovodnega priključka tudi v primerih, kadar priključena stavba trajno in/ali občasno ni naseljena oz. trajno in/ali občasno ni v uporabi, ter v drugih izjemnih primerih. Takšne izjemne primere ukinitve vodovodnih priključkov posebej presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja. 17. člen (obnova vodovodnega priključka) (1) Vodovodni priključek se mora obnoviti: • če je njegovo stanje takšno, da povzroča okvare in posledično onemogoča oskrbo s pitno vodo, • če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo, • če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, • praviloma tudi takrat, kadar se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska javna infrastruktura, v kolikor priključek več ni ustrezen, • kadar se poveča potreba po vodi z večjim premerom cevi priključka. (2) Stroški obnove priključka v obstoječem tehničnem standardu so upravičeni strošek omrežnine. 18. člen (vzdrževanje vodovodnega priključka) (1) Del priključka stavbe na javni vodovod, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, spada v redno vzdrževanje izvajalca. (2) Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe ter delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopuščati in izvedene storitve javne službe plačevati v okviru cene javne službe. (3) Izvajalec je odgovoren za škodo, ki jo utrpi uporabnik zaradi nerednega ali nestrokovnega vzdrževanja vodovodnega priključka. 19. člen (dostopnost javnega vodovoda, hidrantov in priključkov) Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z zunanjim vodomernim jaškom in obračunskim vodomerom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. V varovalnem pasu, določenim s tehničnem pravilnikom ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca. 20. člen (prekinitev dobave vode iz razlogov na strani uporabnika) (1) Izvajalec lahko prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega pisnega obvestila in na stroške uporabnika, če: • uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno zahteva zaporo vode, • je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca, • interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec pomanjkljivosti ne odpravi, • stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v javnem vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec te pomanjkljivosti ne odpravi, • uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, • uporabnik bistveno poveča odjem vode brez soglasja izvajalca, • uporabnik izvajalcu ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda in vzdrževanja vodovodnega priključka ali rednega vzdrževanja in popravila vodovodnega priključka, • uporabnik ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritev na internem omrežju, • uporabnik samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na priključku na javni vodovod, • uporabnik ne uredi priključkov skladu z zahtevami izvajalca, • uporabnik krši objavljene ukrepe varčevanja z vodo, oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah, • uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode, • uporabnik pri urejanju okolice ne upošteva določb tega odloka in tehničnega pravilnika, • uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera, • uporabniki v večstanovanjskem objektu ne poskrbijo za ustrezno ureditev medsebojnih razmerij kot to določa ta odlok in drugi predpisi in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode po veljavnih predpisih, • uporabnik ne poravna obveznosti z naslova javne službe, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi zapadlega neplačanega dolga prekinjena dobava vode ter • ima podlago v dokončni odločbi inšpektorja. (2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo nosi uporabnik. (3) Vsakemu odjemalcu, ki ga je doletela sankcija iz 1. odstavka (razen 1. alineje), se mora zagotoviti možnost nujnega minimalnega zagotavljanja vode za pitje in Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 osnovno higieno, na posebej določeni lokaciji na območju občine, ki jo določi župan v roku 15. dni od uveljavitve tega odloka. 21. člen (prekinitev dobave vode uporabnikom iz razlogov na strani izvajalca) (1) Izvajalec ima pravico za krajši čas prekiniti oskrbo z vodo zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih in času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen oz. primeren način. (2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del, okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč, ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. (3) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od štiriindvajset (24) ur, mora izvajalec uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe pitne vode, pri čemer se nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda. (4) Izvajalec ima v primerih prekinitve dobave vode, dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec mora pravočasno izvesti priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oz. za omejeno nadomestno oskrbo z vodo. V okviru priprav izdela ustrezne načrte ter načrte dejavnosti. (5) V primeru, ko je nepredvidena prekinitev ali motnja oskrbe s pitno vodo krajša od dveh ur, objava izvajalca ni obvezna. 22. člen (ukrepi ob pomanjkanju vode) (1) V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, izvajalec izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode. (2) Uporabniki morajo strogo upoštevati objavljene ukrepe varčevanja s pitno vodo. 23. člen (evidentiranje količin odvzete vode iz javnega vodovoda) (1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino porabljene vode. (2) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi: • odčitane količine porabljene vode ali • povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali • pavšalne porabe vode v primeru da uporabnik nima ustrezne vodomerne naprave. (3) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje obračunskih vodomerov, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom. (4) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do obračunskega vodomera ter za uporabnika prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo. (5) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje obračunskega vodomera v roku 8 dni po prejemu obvestila izvajalca. (6) Uporabnik ima poleg rednih kontrol pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik sam. (7) Dokler priključek ni urejen in opremljen z ustreznim obračunskim vodomerom, se poraba pitne vode obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe vode, ki znaša 1,2 m3 na dan na vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba vode določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine, določenih z veljavnimi predpisi. 24. člen (obračun porabljene vode v primerih, ko dejanske porabe ni mogoče odčitati) (1) V primeru, če izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka pred okvaro vodomera do ugotovitve okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih. (2) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oz. največ za predhodno obdobje enega leta. (3) Za obračun porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila Uredbe o metodologiji. 25. člen (večstanovanjski objekti) (1) Pri večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah je treba urediti skupni vodovodni priključek na javni vodovod in vanj vgraditi skupni obračunski vodomer, ki služi mesečnemu odčitavanju celotne porabljene količine vode, ki jo porabi posamezna večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba, hkrati pa zagotavljati dobavo vode in obračun porabljene vode za vsak posamezni stanovanjski ali poslovni del stavbe, oziroma enoto posebej, ter dobavo vode in obračun porabljene vode v skupnih prostorih. (2) V večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah so uporabniki posameznih delov stavbe oz. enot, dolžni po veljavnih predpisih skleniti pogodbe z upravnikom, ki ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni upravniku sporočati vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. (3) V primeru, da večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba nima upravnika, uporabniki med seboj izberejo osebo, ki zanje ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni tej osebi sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. (4) Vodomernih naprav, ki se nahajajo v okviru interne vodovode napeljave stavbe, izvajalec ne odčitava in ne vzdržuje. (5) Pri urejanju dobave, porabe in obračunavanja vode v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila drugih predpisov, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 26. člen (obračun storitev javne službe) Pri obračunu storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, se upoštevajo določila veljavnih predpisov, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 27. člen (javna pooblastila) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev in soglasje k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in urejanju prostora. 28. člen (gradnja in obnova javnega vodovoda) Izvajalec izvaja upravljavski nadzor nad gradnjo in obnovo cevovodov, objektov in naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 29. člen (uporabnik) Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda. 30. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega, kvalitetnega in enakovrednega zagotavljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki mora biti enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. (2) Posamezni uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico: • spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, • izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku, • ukiniti vodovodni priključek v primeru, da so izpolnjeni pogoji za ukinitev. 31. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabnikova obveznost je: • zagotavljati dostop izvajalcu za namene opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom, • sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru stavbe, • izvajalcu zagotavljati dostop za namene odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera, • izvajalcu zagotavljati dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na vodovod ali na gradbenem inženirskem objektu, • pisno obveščati izvajalca o vseh spremembah, ki so pomembne za izvajanje in obračun storitev javne službe: spremembe lastništva, naslova, plačnika, oddaja zgradbe ali dela zgradbe v najem in drugih spremembah, in sicer v roku 15 dni od nastanka takšne spremembe. Spremembe je mogoče uveljaviti potem, ko so poravnane vse obveznosti uporabnika do izvajalca. • urejati medsebojno delitev stroškov v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, • upoštevati varčevalne in ostale ukrepe iz objav v primeru višje sile ali prekinitve oskrbe s pitno vodo, • urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca in skladno s tehničnim pravilnikom, • pisno obveščati izvajalca o morebitnem odvzemu pitne vode iz hidrantov, • odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, • za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje izvajalca, • redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante tako, da ne ogroža sebe ali drugih, • redno vzdrževati vodomerna mesta in dostope do njih, • zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzaljo in fizičnimi poškodbami, • skleniti pogodbo o izvajanju javne službe z izvajalcem, • zagotoviti izvajalcu dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju, • odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javnem vodovodu, • v roku 8 dni od obvestila izvajalca, omogočiti zamenjavo obračunskega vodomera oz. vzdrževanje ali zamenjavo priključka, • opravljati druge obveznosti iz tega odloka. 32. člen (zagotavljanje pogojev vzdrževanja priključkov) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka morajo lastniki nepremičnin dovoliti prehod ali dostop preko svojih nepremičnin, kadar je tak prehod ali dostop potreben. 33. člen (uporaba javnih hidrantov) (1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave, praviloma namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja zagotavlja lastnik. (2) Uporaba hidrantov in poraba vode iz hidrantnega omrežja je dovoljena le v posebnih primerih in na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca. (3) Ne glede na določbe predhodnega odstavka, je uporaba vode iz hidrantnega omrežja dovoljena brez predhodnega soglasja izvajalca v primerih gašenja požarov in drugih intervencij ob naravnih in drugih nesrečah, vendar mora v teh primeru uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini odvzete vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. Plačnik stroškov za odvzeto vodo je v teh primerih občina. (4) Gasilska društva so dolžna izvajalca obveščati o ugotovljenih nedovoljenih odvzemih vode ter sporočiti tudi morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti hidrantov. (5) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati hidranti katerih lokacijo odvzema vode določi izvajalec. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode. Mesto in pogoje odvzema ter način plačila odvzete vode predpiše izvajalec v posebnem soglasju, ki ga predhodno izda za takšne namene. (6) Izvajalec javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnih priključkov in poskusno priključitev na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora izvajalec javne gasilske službe občine obvestiti izvajalca. (7) V primeru ugotovitve nedovoljenega odvzema vode iz javnega hidranta, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. 34. člen (uporaba hidrantov v internem omrežju) (1) Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. (2) Lastnik internega hidrantnega omrežja, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, je dolžan urediti priključek v skladu s tehničnim pravilnikom v roku enega leta od uveljavitve tega Odloka oz. v roku 6 mesecev po evidentiranju. 35. člen (dovoljen odvzem vode iz hidrantov) (1) Na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, je dovoljen odvzem vode iz hidrantov na javnem vodovodu za namene čiščenja občinskih cest, zalivanja zelenic, izpiranja kanalov, utrjevanja cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, za vaje za preprečevanje požara, za protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern in za druge namene, v kolikor ni razpoložljive tehnološke vode ter kadar razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri izvajalcu. (2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom predhodno sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca. 36. člen (zagotavljanje delovanja po uporabi hidrantov) (1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta in pri izvajalcu naročiti ponovno plombiranje hidranta. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške popravila okvare povzročitelj. (2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti (izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah). 37. člen (uporaba javnega vodovoda) Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda le tako, da ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu. 38. člen (uporaba priključka) (1) Na območju javnega vodovoda je prepovedana oskrba s pitno vodo iz drugega vira in je obvezna uporaba storitev javne službe. (2) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira. 39. člen (stroški priključka) (1) Uporabnik nosi stroške: • prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter celotne stroške izvedbe novega in obnovo obstoječega priključka stavbe na javni vodovod, kadar se z obnovo povišuje tehnični standard priključka. • odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam, (2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca. 40. člen (sredstva za vzdrževanje priključkov in zamenjavo vodomerov) Sredstva za pokrivanje stroškov rednega vzdrževanja vodovodnih priključkov in stroškov rednega vzdrževanja in zamenjave ter overitev obračunskih vodomerov, se zagotavljajo v okviru cene javne službe oz. v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javnih služb. VI. Viri financiranja javne službe in cene javne službe ter njihovo oblikovanje 41. člen (viri financiranja javne službe) Viri financiranje javne službe so: • cene storitev javne službe, ki jo plačujejo uporabniki, • subvencije cene javne službe, ki jo plačuje Občina iz proračuna, • drugi viri. 42. člen (cene javne službe) (1) Pri oblikovanju cen in subvencioniranju se uporablja Uredba o metodologiji ter ustanovitveni akti izvajalca. (2) Oblikovanje cen javne službe in subvencioniranje, ter organi, postopki in roki za pripravo elaboratov in potrjevanje cen, so podrobneje določeni v Uredbi o metodologiji, odloku o ustanovitvi izvajalca in v pogodbi, ki jo Občina sklene z izvajalcem za namene izvajanja javne službe in najema javne infrastrukture. 43. člen (obračunsko obdobje) (1) Obračunsko obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cen javne službe traja eno koledarsko leto. (2) V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene GJS, ali v primeru sprememb predpisov, lahko pristojni organi, ki odločajo o elaboratu, cenah in subvencioniranju, določijo tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno. VII. Zbirke podatkov in obveščanje 44. člen (kvaliteta pitne vode in obveščanje uporabnikov) (1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri izvajalcu, ki jih objavi na krajevno običajen način. (2) Izvajalec mora v svojih internih aktih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti pitne vode in ugotovitvah notranjega nadzora, in pri tem upoštevati, da mora biti obveščanje izvedeno najmanj enkrat letno. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, mora izvajalec vsako leto pripraviti letno poročilo, s katerim mora seznaniti uporabnike na krajevno običajen način. VIII. Nadzorni organi 45. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Občinska uprava Občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe in pri tem spoštovati določila predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, oz. Občina in izvajalec uredita trajno medsebojno izmenjavo podatkov o izvajanju javne službe. IX. Tehnični pravilnik 46. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec pripravi in predloži pristojnemu organu občine ali v primeru skupne infrastrukture in cene javne službe pristojnemu organu občin Svetu ustanoviteljic v potrditev tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se podrobno opredelijo pogoji in normativi za gradnjo javnega vodovoda, priključevanje uporabnikov, dobavo pitne vode, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav, izvajanje javne službe in drugi pogoji. (2) Tehnični pravilnik se sprejme najpozneje do 31.12.2016. Njegove spremembe in dopolnitve Občina uradno objavi na krajevno običajen način in začne veljati petnajsti dan po objavi. X. Kazenske določbe 47. člen (kazni za izvajalca) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec javne službe, če: • ravna v nasprotju z 8. členom, • ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena, • ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena, • ravna v nasprotju z 21. členom, • ravna v nasprotju s petim odstavkom 33. člena. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 48. člen (kazni za uporabnike - pravne osebe) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: • ravna v nasprotju s 13. členom, • ravna v nasprotju z 19. členom • ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena, • ravna v nasprotju s 25. členom, • ravna v nasprotju z 31. členom, • ravna v nasprotju z 32. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom, • ravna v nasprotju z 37. členom in • ravna v nasprotju z 38. členom. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 49. člen (kazni za uporabnike - fizične osebe) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik -uporabnik, če: • ravna v nasprotju s 13. členom, • ravna v nasprotju z 19. členom • ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena, • ravna v nasprotju s 25. členom, • ravna v nasprotju z 31. členom, • ravna v nasprotju z 32. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom ali • ravna v nasprotju z 37. členom. • ravna v nasprotju z 38. členom. XI. Prehodne in končne določbe 50. člen (vpogled v topografsko karto) Vpogled v temeljno topografsko karto iz petega odstavka 3. člena tega odloka z vrisanimi oskrbovalnimi območji je na voljo na spletnih straneh Občine in izvajalca. 51. člen (veljavnost dosedanjega odloka) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2015). (2) Tehnični pravilnik preneha veljati z dnem objave novega tehničnega pravilnika. 52. člen (veljavnost tega odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-2016-10-181 Datum: 7.12.2016 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 791. Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. Na podlagi 3. alineje 6., 25. in 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), 473. in 474. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15) 6., 20. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO), 5. in 18. člena Statuta Občine Apače (Prepih, št. 2/07 in 53/12), 18., 78. in 114. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, št. 1/2015), 5. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 3/2015), 6. in 18. Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013), 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011, 57/2015), 5. in 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01,38/04, 28/12),5., 7., 15. in 82. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/2014) ter 4., 16. 74. in 76. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/08, 105/12), so Občinski Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 svet Občine Apače na 9.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Gornja Radgona na 6. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Križevci na 3. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Ljutomer na 3. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Radenci na 6.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Razkrižje na 5.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 3.izredni seji dne 7.12.2016 in Občinski svet Občine Veržej na 3.izredni seji dne 7.12.2016, sprejeli ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA PRLEKIJA D.O.O. Splošne določbe 1. člen (namen odloka) (1) Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bilo ustanovljeno z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09) in je vpisano v sodni register pod št. Srg 2009/30429. (2) S tem odlokom se usklajujejo pristojnosti in delovanje Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) z veljavnimi predpisi in drugimi sprejetimi akti. (3) Ustanoviteljice javnega podjetja so: • Občina Apače, Apače 42B, 9253 Apače, matična številka 2215632000, • Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona, matična številka 5880289000, • Občina Križevci, Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru, matična številka 1332147000, • Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, • Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci, matična številka 5880297000, • Občina Razkrižje, Šafarsko 42, 9246 Razkrižje, matična številka 1332163000, • Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici, matična številka 5880319000, • Občina Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, matična številka 1332171000, (v nadaljevanju: ustanoviteljice). 2. člen (namen odloka in ustanovitev Sveta ustanoviteljic) (1) Ta odlok določa ustanoviteljske pravice, način njihovega izvrševanja in način usklajevanja odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem občinskih gospodarskih javnih služb. (2) S tem odlokom se ustanavlja Svet ustanoviteljic kot skupni organ za izvrševanje pravic iz prvega odstavka tega člena in za izvajanje ostalih nalog po tem odloku. (3) Ustanoviteljske pravice izvršujejo ustanoviteljice prek Sveta ustanoviteljic in na skupščini, v skladu s tem odlokom in družbeno pogodbo. (4) Če je posamezna pravica ali obveznost urejena v odloku in družbeni pogodbi, se uporablja ta odlok, razen če ni s tem odlokom drugače določeno. 3. člen (ustanovitev in prenehanje) (1) Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas. (2) Javno podjetje lahko preneha: • v primerih, določenih z zakonom, • na podlagi razveljavitve tega odloka v eni ali več ustanoviteljicah, pod pogojem iz tretjega odstavka tega člena. (3) Javno podjetje lahko preneha kot oseba javnega prava z razveljavitvijo tega odloka in se lahko izvede na podlagi soglasja vseh ustanoviteljic, vendar na podlagi 2. odstavka 41. člena medobčinskega Sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C, z dne 25. 5. 2016 (v nadaljevanju »sporazum«), ne pred 31. 12. 2022, razen zaradi obvezne prilagoditve državnih predpisov o obveznih oblikah izvajanja gospodarskih javnih služb. 4. člen (izstop ustanoviteljice) (1) Ustanoviteljica lahko po 31. 12. 2022 iz javnega podjetja izstopi, če se odloči, da javno podjetje za njo ne bo več izvajalo gospodarske javne službe v tej obliki. (2) Svoj izstop mora ustanoviteljica sporočiti s priporočeno pošiljko skupščini javnega podjetja najmanj šest mesecev pred izstopom. (3) Če javno podjetje ali ustanoviteljice ovirajo ali onemogočajo pravočasno uresničitev pravice ustanoviteljice do izstopa in v drugih primerih, ki jih določa zakon, lahko ustanoviteljica s tožbo od javnega podjetja zahteva izstop. (4) Ustanoviteljica, ki je izstopila, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Vrednost poslovnega deleža ustanoviteljice, ki izstopa, oceni pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij in poslovnih deležev. (5) Javno podjetje je dolžno izplačati ustanoviteljici, ki izstopa, vrednost njenega deleža najkasneje v dveh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. (6) Ustanoviteljica mora pred datumom izstopa poravnati vse obveznosti do javnega podjetja na podlagi tega odloka in sklenjenih pogodb. Če zaradi izstopa in zaradi tega zmanjšanega obsega dela v javnem podjetju, nastopijo razlogi za prenehanje delovnega razmerja sorazmernemu številu delavcem za nedoločen čas v javnem podjetju, ustanoviteljica, ki izstopa, prevzame sorazmerni delež delavcev ali zagotovi sredstva za odpravnine. 5. člen (ime in sedež) (1) Ime (firma) javnega podjetja je: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Skrajšano ime (skrajšana firma) je: JP Prlekija d.o.o.. (2) Sedež podjetja je Babinska cesta 2 A, 9240 Ljutomer. 6. člen (pečat) (1) Javno podjetje ima pečat z naslednjo vsebino: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Pečat lahko vsebuje tudi zaščitni znak javnega podjetja. (2) Zaščitni znak se lahko spremeni s sklepom skupščine. Dejavnost javnega podjetja 7. člen (registracija dejavnosti) (1) Javno podjetje se v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, registrira za opravljanje vsaj naslednjih dejavnosti: a) glavna dejavnost je 36.000 zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode; b) druge dejavnosti so: 37.000 Ravnanje z odplakami 42.110 Gradnja cest Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in plin 42.910 Gradnja vodnih objektov 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 43.110 Rušenje objektov 43.120 Zemeljska pripravljalna dela 43.130 Testno vrtanje in sondiranje 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav 43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah 43.310 Fasaderska in štukaterska dela 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva 43.330 Oblaganje tal in sten 43.342 Pleskarska dela 43.390 Druga zaključna gradbena dela 43.910 Postavljanje ostrešij in krovska dela 43.990 Druga specializirana gradbena dela 49.410 Cestni tovorni promet 49.500 Cevovodni transport 52.100 Skladiščenje 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti (2) Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja javno podjetje tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti, oziroma, ki pripomorejo k izvajanju občinskih gospodarskih javnih služb, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. (3) Skupščina lahko brez spremembe tega odloka, če je to treba, pri pristojnem organu registrira dodatne dejavnosti. 8. člen (gospodarske javne službe) (1) Javno podjetje izvaja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, in sicer: a) obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrba s pitno vodo na območju občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, b) obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Apače, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, (2) Javno podjetje izvaja obvezne občinske gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena skladno z odlokom, sprejetim za posamezno gospodarsko javno službo v posamezni občini. 9. člen (javna pooblastila in druge naloge) (1) Javno podjetje izvaja naslednje strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb: • sodeluje pri razvoju, načrtovanju in pospeševanju gospodarskih javnih služb, • podaja predloge ustanoviteljicam za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb. (2) Javno podjetje upravlja z gospodarsko javno infrastrukturo skladno s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem občin in predpisi o izvajanju posamezne gospodarske javne službe. (3) Javno podjetje skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvaja naslednja javna pooblastila: • daje mnenja, določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo gospodarsko javno infrastrukturo, • daje predpisana soglasja za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo. (4) Javno podjetje na podlagi predpisov, ki urejajo geodetsko dejavnost, vzpostavlja, vodi in vzdržuje posamezne katastre gospodarske javne infrastrukture za ustanoviteljice, za katere izvaja gospodarske javne službe. (5) Ustanoviteljice lahko javno podjetje pooblastijo ali mu naročijo, neposredno ali z javnim naročilom, vodenje in/ali izvajanje investicijskih ali investicijsko-vzdrževalnih del na gospodarski javni infrastrukturi. Lastništvo in ustanoviteljske pravice 10. člen (osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži) (1) Osnovni kapital javnega podjetja znaša nominalno 200.000 EUR in so ga ustanoviteljice zagotovile 29. 5. 2009 ob ustanovitvi v denarju. (2) Osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljic znašajo: Občina Poslovni Osnovni delež v % vložek v EUR Apače 9,52 19.040 Gornja Radgona 22,50 45.000 Križevci 9,07 18.140 Ljutomer 30,77 61.540 Radenci 13,71 27.420 Razkrižje 3,41 6.820 Sveti Jurij ob ščavnici 7,59 15.180 Veržej 3,43 6.860 Skupaj 100 200.000 (3) Skupščina javnega podjetja lahko sklene, da se poveča osnovni kapital javnega podjetja. (4) Prenos poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev v javnem podjetju na pravne osebe zasebnega prava ni dopusten. (5) Prenos poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev s strani posamezne ustanoviteljice na drugo ustanoviteljico je dopusten na podlagi 100 % soglasja ostalih ustanoviteljic, ki deleža ne prenašajo, vendar ne pred 31. 12. 2022. 11. člen (pogodba o prenosu infrastrukturnih objektov) (1) Ustanoviteljice in javno podjetje sklenejo pogodbo o izvajanju javne službe in najemu gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanju skupne gospodarske infrastrukture, ki jo javno podjetje potrebuje za izvajanje Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz 8. člena tega odloka. 12. člen (odgovornost za poslovanje javnega podjetja) (1) Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. 13. člen (občinski sveti ustanoviteljic) (1) Občinski sveti ustanoviteljic imajo pravico do: • enakopravnega odločanja o spremembah tega odloka, • določanja pogojev za izvajanje dejavnosti javnega podjetja pod enakimi pogoji na celotnem območju občin ustanoviteljic, kar se ureja z odlokom, • odločanja o povečanju in zmanjšanju kapitala, • odločanja o prenehanju javnega podjetja in statusnem preoblikovanju, • odločanja o vstopu novih ustanoviteljic (družbenikov) v javno podjetje, • odločanja o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode posamezne občine, • potrjevanja morebitne subvencije za uporabnike na svojem območju občine, • dajanja mnenj k predlogom in odločitvam skupščine in sveta ustanoviteljic ter • odločanja o zadolževanju. Upravljanje javnega podjetja in delo sveta ustanoviteljev 14. člen (ustanovitev skupnega organa občin) (1) S tem odlokom se za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju in drugih pravic povezanih z njegovim delovanjem, določenih v tem odloku, ustanovi Svet ustanoviteljic. (2) Svet ustanoviteljic sprejme svoj pečat. Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema Svet ustanoviteljic. 15. člen (sestava in način dela Sveta ustanoviteljic) (1) Svet ustanoviteljic sestavljajo župani oziroma županje (v nadaljevanju: župani) ustanoviteljic javnega podjetja. Za zastopanje na seji Sveta ustanoviteljic lahko župani pooblastijo drugo osebo. (2) Župani izmed sebe določijo predsednika Sveta ustanoviteljic, ki tudi predstavlja Svet ustanoviteljic, sklicuje in vodi seje, podpisuje njegove odločitve ter skrbi za izvrševanje in koordiniranje njihovega izvajanja. Predsednik Sveta ustanoviteljic se menja vsako leto po načelu rotacije, po naslednjem zaporedju: Ljutomer, Gornja Radgona, Radenci, Apače, Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej in Razkrižje. (3) Svet ustanoviteljic izvaja svoje naloge na sejah. Seje potekajo praviloma na sedežu organa. (4) Sedež organa je v občini, kjer je sedež javnega podjetja, na naslovu Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. 16. člen (način sprejemanja odločitev Sveta ustanoviteljic) (1) O pravicah in obveznostih po tem odloku odloča Svet ustanoviteljic, če je na seji navzočih najmanj 6 županov, ki imajo v kapitalskem deležu najmanj 60 %, razen pri glasovanju o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, ko morajo biti prisotni vsi župani ustanoviteljic. (2) Svet ustanoviteljic sprejme veljaven sklep, če so zanj glasovali: • vsi župani v primeru odločanja o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pri čemer morajo župani pridobiti mnenje o izdelanem elaboratu s strani svojih občinskih svetov, • v vseh ostalih primerih najmanj 6 županov, ki morajo imeti v kapitalskem deležu najmanj 60 %. (3) V vabilu za sejo sveta ustanoviteljic, ki se članom posreduje najmanj 7 dni pred sejo, se določi naknadni dan zasedanja sveta ustanoviteljic, za primer, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bil sklepčen, kar velja le za primere iz tretje alineje drugega odstavka tega člena Svet ustanoviteljic na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih županov, ob upoštevanju kvorumov iz prejšnjega odstavka tega člena. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu. 17. člen (pristojnosti Sveta ustanoviteljic) (1) Svet ustanoviteljic: • določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, po predhodnem mnenju občinskih svetov, • imenuje in razrešuje direktorja, • sprejema merila za določitev variabilnega dela plače, pravic in obveznosti direktorja javnega podjetja; • odloča o višini nagrade članom skupščine, • daje soglasje k odločitvam organov javnega podjetja o poslovni politiki, programih dela ter finančnih načrtih javnega podjetja, • odloča v drugih primerih, ko zakon ali drug predpis določa, da o določenem vprašanju odloča organ občine, pa ni določeno, da je takšna naloga v pristojnosti občinskega sveta, • je posvetovalni organ občinskega sveta ali skupščine v zvezi z nalogami iz drugega ali tretjega odstavka tega člena. (2) Svet ustanoviteljic lahko od posamezne občine ustanoviteljice zahteva, da mu le-ta posreduje informacije in odločitve v zvezi z: • izvajanjem javnih služb • odločanjem o zadolževanju, • vstopom nove ustanoviteljice (družbenika), • statusnimi spremembami ali prenehanjem javnega podjetja in • v drugih primerih, ko tako določa zakon ali drug predpis. (3) Svet ustanoviteljic lahko od skupščine zahteva, da mu le-ta posreduje informacije in dokumentacijo v zvezi z: • izplačili dobička in pokrivanjem izgube, • s poslovno politiko, programi dela ter finančnimi načrti javnega podjetja, • programom za obvladovanje kakovosti poslovanja. (4) Svet ustanoviteljic ima pravico informacije in dokumentacijo zahtevati pred sprejemom odločitve in lahko nanje poda mnenje. (5) Svet ustanoviteljic potrjuje načrt predvidenih obnov gospodarske javne infrastrukture, ki je v solastništvu ustanoviteljic. 18. člen (strokovne in administrativne naloge) (1) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe Sveta ustanoviteljic opravlja občinska uprava Občine Ljutomer. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (2) Stroški iz 1. odstavka tega člena se krijejo v skladu s 19. členom tega odloka. 19. člen (sredstva za delo Sveta ustanoviteljic) (1) Sredstva za delovanje Sveta ustanoviteljic zagotavljajo občine iz proračuna po enakih deležih vseh članov v Svetu ustanoviteljic. (2) Če se seja izvede zgolj v zvezi z nalogami gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, krijejo sredstva občine, za katere se ta dejavnost izvaja. 20. člen (dolžnost obveščanja) (1) Svet ustanoviteljic o svojih odločitvah redno in sproti obvešča organe javnega podjetja. Organi 21. člen (organi javnega podjetja) (1) Organi javnega podjetja so: • skupščina, • direktor. 22. člen (sestava skupščine) (1) Skupščino sestavljajo člani - predstavniki ustanoviteljic, ki izmed sebe za vsako koledarsko leto izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Člani skupščine imajo namestnike. (2) Župan vsake občine ustanoviteljice imenuje in razrešuje po enega člana skupščine in njegovega namestnika. Člani skupščine in njihovi namestniki se imenujejo izmed zaposlenih uslužbencev občinske uprave posamezne občine ustanoviteljice ali izmed drugih oseb. Imenovani član skupščine in njegov namestnik morata imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo. (3) Mandat članov skupščine in njihovih namestnikov traja štiri leta, vezan pa je na mandat župana. Člani skupščine in namestniki so lahko po izteku mandata ponovno imenovani. (4) Izmed članov se izvoli nov predsednik skupščine po naslednjem zaporedju: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. Za namestnika predsednika skupščine se izvoli član skupščine ustanoviteljice, ki ji po načelu rotacije v naslednjem koledarskem letu pripada mandat predsednika skupščine. Po poteku mandata se v mandatu nove skupščine zaporedje nadaljuje. (5) Predsednik skupščine zastopa javno podjetje v razmerju do direktorja javnega podjetja. 23. člen (razdelitev glasov v skupščini) Člani skupščine imajo število glasov, določeno v razmerju z obsegom poslovnega deleža ustanoviteljice, ki ga je imenovala, oziroma na vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega kapitala en glas. Tako ima član: Član skupščine iz občine Osnovni vložek v EUR Število glasov Apače 19.040 381 Gornja Radgona 45.000 900 Križevci 18.140 363 Ljutomer 61.540 1231 Radenci 27.420 548 Razkrižje 6.820 136 Sveti Jurij ob 15.180 304 Ščavnici Veržej 6.860 137 Skupaj 200.000 4000 24. člen (pristojnosti skupščine) (1) Skupščina odloča o temeljnih razvojnih in organizacijskih vprašanjih javnega podjetja, ki se ne nanašajo na vprašanja rednega poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov in niso v pristojnosti ustanoviteljic in/oziroma sveta ustanoviteljic. (2) Pristojnosti skupščine javnega podjetja so naslednje: • odloča o razvojnih programih ter poslovni politiki javnega podjetja ter odloča o letnih planih in programih javnega podjetja, • odloča o prometu nepremičnin, če o tem ni odločeno v programu javnega podjetja in o izdajanju vrednostnih papirjev po predhodnem soglasju vseh lastnikov, • odloča o investicijskih delih ali najemu posojil, ki niso izrecno zajeta v programu javnega podjetja in ki po vrednosti presegajo 40.000 EUR, • odloča o politiki plač v javnem podjetju na podlagi kolektivne pogodbe in letnega plana ter planiranih in doseženih rezultatih poslovanja, • odloča o sprejemu splošnih aktov javnega podjetja, • odloča o predlogu ustanoviteljicam za spremembo tega odloka, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic, • odloča o uvedbi in prenehanju izrednih razmer pri dobavi dobrin po tem odloku, • odloča o drugih zadevah, za katere tako določajo zakon, drug predpis, kolektivna pogodba ali odlok, • sprejme letno poslovno poročilo, obračune in zaključni račun podjetja, ter odloča o delitvi dobička oz. pokrivanju izgube, • izbira in imenuje revizorja, • odloča o predlogih ukrepov za povečanje in zmanjšanje kapitala in predlaga ustanoviteljem sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju kapitala, • odloča o oblikovanju strokovnih, posvetovalnih, nadzornih in drugih organov skupščine in javnega podjetja, za katere tako določa družbena pogodba, sklep skupščine ali zakon ter imenuje in razrešuje člane teh organov in komisij, • predhodno odloča o notranji organizaciji javnega podjetja ter številu in vrsti delovnih mest, • predhodno odloča v primeru odtujitve, obremenitve in pridobitve premičnega premoženja, ki presega 20.000 EUR, • predhodno odloča o najemanju dolgoročnih posojil, • predhodno odloča o najemanju kratkoročnih posojil v vrednosti, ki presega 50.000 EUR, • predhodno odloča ob pridobivanju, odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin, • predlaga ustanoviteljem sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju kapitala, • opravlja druge naloge skupščine, kot izhaja iz tega odloka, • nadzira vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari, • sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem soglasju sveta ustanoviteljev, • daje smernice za delo direktorju, • opravlja druge naloge skupščine, kot izhaja iz tega odloka. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (3) Skupščina lahko daje mnenja k predlogom aktov, ki jih v zvezi z javnim podjetjem oziroma opravljanjem gospodarskih javnih služb, za katere je to podjetje pooblaščeno, sprejemajo občinski sveti ustanoviteljic oziroma svet ustanoviteljic. (4) Skupščina o svojem delu in ugotovitvah obvešča ustanoviteljice. 25. člen (sklic skupščine) (1) Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, dolžan pa jo je sklicati na zahtevo direktorja ali župana katerekoli ustanoviteljice. Direktor skliče skupščino v primerih, določenih z zakonom. Skupščina se sklicuje najmanj štirikrat na leto. (2) V odsotnosti predsednika vodi sejo skupščine član, ki nadomešča predsednika. (3) Skupščina se sklicuje s priporočenim pismom, ki mora biti članom vročeno najmanj petindvajset dni pred datumom seje. Z vabilom mora biti predlagan dnevni red seje s priloženim gradivom. (4) V izjemnih primerih se lahko skliče telefonska ali korespondenčna seja skupščine. (5) Administrativna dela za skupščino izvaja javno podjetje. 26. člen (delovanje in sprejem odločitev v skupščini) (1) Skupščina veljavno odloča, če je na seji navzočih toliko članov, da imajo več kot 60 % glasov v skladu s 23. členom tega odloka. V vabilu za skupščino se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bila sklepčna. Skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov oziroma glasov. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu. (2) Skupščina sprejme veljaven sklep, če je za sklep glasovalo več kot 60 % vseh glasov, razen če zakon ali odlok določata drugače. Odločitve iz prve alineje drugega odstavka 24. člena se sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino vseh glasov. Takih odločitev, razen v primeru skrajne nujnosti, ni možno uveljavljati pred 15. dnevom od sprejetja. V primeru naknadnega sklica skupščine se odločitve iz sedme in osme alineje drugega odstavka 24. člena sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino oddanih glasov. (3) O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči na seji. Zapisnik korespondenčne seje podpišejo vsi člani. (4) Skupščina za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik. (5) Člani skupščine lahko s pisno izjavo sklenejo, da se opravi korespondenčna seja. Sklep o tem morajo sprejeti vsi člani skupščine. V tem primeru pošljejo člani skupščine svoje glasove o predlaganih sklepih direktorju javnega podjetja pisno, po faksu ali z uporabo drugih tehničnih sredstev. 27. člen (pristojnosti direktorja) (1) Direktor je poslovodni organ javnega podjetja. (2) Direktor ima poleg pristojnosti, določenih s tem odlokom, še naslednje pristojnosti: • zastopanje in predstavljanje javnega podjetja; • določanje nalog zaposlenim v javnem podjetju in nadzor njihovega izvajanja; • odločanje o nakupu blaga, surovin, energije in storitev, o prodaji blaga in storitev, ki ne sodijo med javne dobrine, o najemanju posojil ter izvajanju investicij, vse v okviru predpisov in veljavnih planov ter tega odloka; • določanje notranje organizacije javnega podjetja v skladu s tem odlokom; • priprava letnega plana in razvojnih programov javnega podjetja; • imenovanje vodilnih delavcev; • izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti; • odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja; • zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja, po določbah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju; • izvajanje nalog, ki jih določa zakon v razmerju do skupščine, ter odločanje o drugih tekočih zadevah. 28. člen (pogoji za imenovanje) (1) Za direktorja Javnega podjetja Prlekija d.o.o. je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: 1. najmanj univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem ali druga bolonjska stopnja; 2. najmanj 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih; 3. aktivno znanje slovenskega jezika; 4. vodstvene in organizacijske sposobnosti; 5. strokovno poznavanje dela na področju gospodarskih javnih služb; 6. znanje uporabe informacijskih tehnologij. (2) Direktorja se imenuje na podlagi javnega razpisa za mandatno obdobje pet let. Ob prijavi mora kandidat za direktorja predložiti vizijo razvoja podjetja. 29. člen (plača direktorja) (1) Osnovna plača direktorja, določena v skladu z veljavnimi predpisi za direktorje gospodarskih družb v večinski lasti države ali občine, ne sme presegati plače župana občine ustanoviteljice z največjim številom prebivalcev. 30. člen (sodelovanje s skupščino) (1) Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje v skladu z zakonom in odlokom. Predhodno odločitev skupščine mora imeti v naslednjih primerih: • pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin; • pridobivanje, odtujitev ali obremenitev drugih sredstev, katerih posamična vrednost presega 20.000 EUR, • izvajanje investicijskih del ter vzdrževalnih del in najemanje posojil v vrednosti, ki presega 40.000 EUR. 31. člen (razrešitev direktorja) (1) Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata: • na lastno željo; • če krši tiste določbe družbene pogodbe, ki omejujejo njegova pooblastila za zastopanje v razmerju do tretjih; • če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči članici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti članice; Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • če nastane kateri od razlogov, ki je po predpisih o delovnih razmerjih razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi; • če neutemeljeno ne izvršuje sklepov skupščine in Sveta ustanoviteljic ter • v drugih primerih, ki jih določa zakon. (2) Razrešitev lahko predlaga vsak član skupščine, župan oziroma občinski svet. 32. člen (prenehanje mandata direktorja) (1) Direktorju predčasno preneha mandat: • če izgubi poslovno sposobnost; • če postane trajno nezmožen za opravljanje dela; • če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. (2) Direktorju preneha mandat z dnem, ko skupščina ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. 33. člen (pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja) (1) Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo s splošnim aktom javnega podjetja, ki ga pripravi in sprejmeta skupščina in Svet ustanoviteljic, ter z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki jo direktor sklene s predsednikom skupščine javnega podjetja. (2) Ko gre za izvajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, je direktor dolžan izvajati svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu s pogodbo iz 11. člena sporazuma. 34. člen (poročanje direktorja) (1) Svet ustanoviteljic in skupščina imata pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. (2) Direktor je na podlagi zahteve dolžan pisno poročati Svetu ustanoviteljic, ustanoviteljicam in skupščini enkrat letno, dodatno pa na podlagi sklepov navedenih organov. Poslovna politika in planiranje 35. člen (razvojni program in letni načrt) (1) Za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje javno podjetje pripravlja finančne in poslovne načrte in elaborate o cenah. Direktor javnega podjetja pri pripravi teh aktov sodeluje z občinskimi upravami in župani. Poslovanje javnega podjetja 36. člen (predpisi o javnem naročanju) (1) Javno podjetje je pri pridobivanju pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev blaga, dolžno spoštovati predpise o javnem naročanju. Pravila o cenah 37. člen (obračunsko obdobje) (1) Obračunsko obdobje je eno koledarsko leto oziroma se lahko skrajša ali podaljša s pogodbo o izvajanju javne službe in najemu gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanju skupne gospodarske infrastrukture in skladu z veljavno zakonodajo. 38. člen (priprava in posredovanje elaboratov) (1) Javno podjetje vsako leto pripravi in posreduje elaborate o cenah oskrbe s pitno vodo do 30. 9. za naslednje obračunsko obdobje pristojnemu organu, ne glede na višino spremembe cene v primerjavi s preteklim obračunskim obdobjem. Elaborate o cenah odvajanja in čiščenja v enakem roku posreduje občinski upravi posamezne občine. Ostali akti 39. člen (odlok kot družbena pogodba) (1) Ta odlok velja kot podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi javnega podjetja družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba), ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka, ki jo sklenejo zakoniti zastopniki občin ustanoviteljic. 40. člen (notranji akti) (1) Notranjo organizacijo javnega podjetja in sistemizacijo delovnih mest, vključno s pooblastili drugih vodilnih delavcev ter razporeditvijo po plačilnih razredih, predpiše direktor z internimi enostranskimi akti, ki so skladna z kadrovskim načrtom. (2) Splošne akte javnega podjetja sprejema na predlog direktorja skupščina. Posamične izvedbene in konkretne akte oziroma navodila za delo izdaja direktor. Prehodne in končne določbe 41. člen (dosedanji direktor javnega podjetja) (1) Funkcijo direktorja opravlja dosedanji direktor javnega podjetja do imenovanja novega direktorja vendar največ do konca mandata. 42. člen (sprejem odloka) (1) Ta odlok je sprejet, ko ga sprejmejo vsi občinski sveti občin: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. (2) Če so določbe tega odloka na eni strani ali drugega akta katere izmed občin (ki ureja gospodarsko javno službo) na drugi strani v nasprotju, se uporabljajo določbe tega odloka. 43. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09). 44. člen (objava in veljavnost) (1) Ta odlok se objavi v uradnih glasilih občin, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. (2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 032-0002/2016 Datum: 7.12.2016 Občina Apače Franc Pižmoht, župan Občina Gornja Radgona Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Stanislav Rojko, župan Občina Križevci Branko Belec, župan Občina Ljutomer Olga Karba, županja Občina Radenci Janez Rihtarič, župan Občina Razkrižje Stanko Ivanušič, župan Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, župan Občina Veržej Slavko Petovar, župan OBČINA MAJŠPERK 792. Odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradne objave slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je Občinski svet Občine Majšperk na 22. redni seji, dne 8. 12. 2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MAJŠPERK ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Majšperk za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Konto Proračun 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.535.157 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.178.191 70 DAVČNI PRIHODKI 2.875.988 700 Davki na dohodek in dobiček 2.712.569 703 Davki na premoženje 107.789 704 Domači davki na blago in storitve 55.630 71 NEDAVČNI PRIHODKI 302.203 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 203.503 711 Takse in pristojbine 4.500 712 Denarne kazni 5.700 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 22.000 714 Drugi nedavčni prihodki 66.500 72 KAPITALSKI PRIHODKI 150.620 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 45.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 105.620 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 206.346 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 206.346 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.681.610 40 TEKOČI ODHODKI 1.098.989 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 205.760 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 31.717 402 Izdatki za blago in storitve 802.842 403 Plačila domačih obresti 13.670 409 Rezerve 45.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.471.223 410 Subvencije 87.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 962.259 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 168.574 413 Drugi tekoči domači transferi 253.390 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 937.198 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 937.198 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 174.200 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proračunski uporabniki 162.200 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 12.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -146.453 III/1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) -133.083 III/2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) 607.979 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 74.380 55 ODPLAČILA DOLGA 74.380 550 Odplačila domačega dolga 74.380 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -220.833 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -74.380 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) 146.453 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31. 12. PRETEKLEGA LETA 220.833 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Majšperk. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi: • prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02 ZGO-1 in 9/11), ki se uporabijo za namen, določen v tem zakonu, • prejeta sredstva za sofinanciranje projektov in • okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporeditev pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna med proračunskimi uporabniki in področji proračunske porabe ter med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika županja. Zgornja meja prerazporeditve je 10 % načrtovanih sredstev proračuna. Županja s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem proračunu, od tega: 1. v letu 2017 50% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 50% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem proračunu za leto 2017. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v proračunu in načrtu razvojnih programov. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20% izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta znotraj podprograma sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto. 8. člen (likvidnostno zadolževanje in upravljanje s presežki sredstev) Zupanja je pooblaščena, da odloča o likvidnostnem zadolževanju do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Zupanja odloča o začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev, ali pa za to pooblasti druge osebe odgovorne za finančno poslovanje. 9. člen (proračunski skladi) Proračunska rezerva občine se oblikuje do največ 1,5% prejemkov proračuna, proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 44.000,00 EUR. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena Zakona o javnih financah v celoti odloča županja in o tem pisno obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Zupanja lahko dolžniku do višine 210,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga v skladu s pogoji iz 77. člena ZJF. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Občina Majšperk v letu 2017 ne predvideva zadolževanja. Občina lahko izdaja poroštva za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij, ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Majšperk pod pogoji in do višine, ki jo na predlog županje vsakokrat določi občinski svet. 12. člen (obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Občina lahko izdaja soglasja k zadolžitvam posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnim osebam, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv pod pogoji in do višine, ki jo na predlog županje določi občinski svet. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2017) V obdobju začasnega financiranja Občine Majšperk v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-6/2016-7 Datum: 8.12.2016 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 793. Sklep o preoblikovanju volišč v Občini Majšperk Na podlagi Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-UPB3, 45/08, 83/12) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je Občinski svet Občine Majšperk, na svoji 22. redni seji, dne 8. 12. 2016 sprejel naslednji SKLEP O PREOBLIKOVANJU VOLIŠČ V OBČINI MAJŠPERK I. Občinski svet Občine Majšperk sprejme, da se za območje Občine Majšperk preoblikujejo volišča in sicer se določijo naslednja območja: Zap. Št. Volišče Sedež volišča Volilno območje OBČINA MAJŠPERK - VOLILNA ENOTA 1 06901001 Gasilski dom Majšperk Majšperk 32 a Za volivce naselja: Majšperk, Koritno, Lešje, Stanečka vas 06901002 Gasilski dom Majšperk - Breg Breg 4 Za volivce naselja: Breg, Naraplje, Planjsko, Sitež, Jelovice, Preša, Skrblje, Sp. Sveča Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 06901003 Gasilski dom Medvedce Medvedce 19 a Za volivce naselja: Medvedce, Sestrže OBČINA MAJŠPERK - VOLILNA ENOTA 2 06902004 Dom krajanov in gasilcev Ptujska Gora Ptujska Gora 82 b Za volivce naselja: Ptujsk Gora, Slape, Stogovci 06902005 Športno društvo Podlože Podlože 49 Za volivce naselja: Podlože 06902006 Bedenik Stanko Doklece 7 a Za volivce naselja: Bolečka vas, Doklece, Janški Vrh 06902007 Dom krajanov Stoperce Stoperce 13 b Za volivce naselja: Dol pri Stopercah, Grdina, Kupčinji vrh, Stoperce, Zg. Sveča II. Sklep o preoblikovanju volišč se pošlje pristojni Geodetski upravi Republike Slovenije in Ministrstvu za notranje zadeve. III. Sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Majšperk. Številka: 900-7/2015-6 Datum: 8.12.2016 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 794. Sklep o razrešitvi in imenovanju odgovorne urednice glasila »Majšperčan - gasilo Občine Majšperk« Na podlagi 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/12, 34/15, 55/15) in 13. člena Odloka o javnem glasilu Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 72/09) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 22. redni seji, dne 8. 12. 2016 sprejel SKLEP O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ODGOVORNE UREDNICE GLASILA »MAJŠPERČAN - GASILO OBČINE MAJŠPERK« I. Občinski svet Občine Majšperk razrešuje dosedanjo odgovorno urednico Zlatko Lampret, stanujočo Na jasi 38, 2250 Ptuj. II. Občinski svet Občine Majšperk imenuje novo odgovorno urednico glasila »Majšperčan - glasilo Občine Majšperk«: 1. Rodošek Barbara, stanujoča Ptujska Gora 81, 2323 Ptujska Gora. III. Mandatna doba imenovane odgovorne urednice velja za obdobje mandata občinskega sveta, ki jo je imenoval. IV. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-3/2014-20 Datum: 8.12.2016 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja OBČINA POLJČANE 795. Sklep o začasnem financiranju Občine Poljčane v obdobju januar - marec 2017 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 101/13 in 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617), 94. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) in 12. člena Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2016) je župan Občine Poljčane dne 13.12.2016 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE POLJČANE V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2017 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Poljčane v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2017. 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Poljčane za leto 2016. 3. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine, ki je sorazmerna s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2016. V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna RS, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna RS in Odlok o proračunu Občine Poljčane za leto 2016. 5. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Sredstva za naloge, opredeljene z zakonskimi predpisi, se uporabljajo v višini opredeljeni z zakonom. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine določene s tem sklepom. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. In 44. Člena ZJF. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 6. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko Občina Poljčane zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Številka: 410-0096/2016 Datum: 13.12.2016 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 796. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet Občine Poljčane na 13. redni seji dne 13. 12. 2016 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičninah z ID • 779-775/9-0 (parc. št. 775/9, zemljišče v izmeri 13 m2, k.o. 779 - Pekel) in • 779-773/26-0 (parc. št. 773/26, zemljišče v izmeri 489 m2, k.o. 779 - Pekel). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0001/2015-19 Datum: 13.12.2016 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA RADENCI 797. Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. Na podlagi 3. alineje 6., 25. in 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), 473. in 474. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15), 6., 20. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO), 5. in 18. člena Statuta Občine Apače (Prepih, št. 2/07 in 53/12), 18., 78. in 114. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, št. 1/2015), 5. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 3/2015), 6. in 18. Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013), 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011, 57/2015), 5. in 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01,38/04, 28/12),5., 7., 15. in 82. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/2014) ter 4., 16. 74. in 76. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/08, 105/12), so Občinski svet Občine Apače na 9.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Gornja Radgona na 6. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Križevci na 3. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Ljutomer na 3. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Radenci na 6.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Razkrižje na 5.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 3.izredni seji dne 7.12.2016 in Občinski svet Občine Veržej na 3.izredni seji dne 7.12.2016, sprejeli ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA PRLEKIJA D.O.O. Splošne določbe 1. člen (namen odloka) (1) Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bilo ustanovljeno z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09) in je vpisano v sodni register pod št. Srg 2009/30429. (2) S tem odlokom se usklajujejo pristojnosti in delovanje Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) z veljavnimi predpisi in drugimi sprejetimi akti. (3) Ustanoviteljice javnega podjetja so: • Občina Apače, Apače 42B, 9253 Apače, matična številka 2215632000, • Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona, matična številka 5880289000, • Občina Križevci, Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru, matična številka 1332147000, • Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, • Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci, matična številka 5880297000, • Občina Razkrižje, Šafarsko 42, 9246 Razkrižje, matična številka 1332163000, • Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici, matična številka 5880319000, • Občina Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, matična številka 1332171000, (v nadaljevanju: ustanoviteljice). 2. člen (namen odloka in ustanovitev Sveta ustanoviteljic) (1) Ta odlok določa ustanoviteljske pravice, način njihovega izvrševanja in način usklajevanja odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem občinskih gospodarskih javnih služb. (2) S tem odlokom se ustanavlja Svet ustanoviteljic kot skupni organ za izvrševanje pravic iz prvega odstavka tega člena in za izvajanje ostalih nalog po tem odloku. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (3) Ustanoviteljske pravice izvršujejo ustanoviteljice prek Sveta ustanoviteljic in na skupščini, v skladu s tem odlokom in družbeno pogodbo. (4) Če je posamezna pravica ali obveznost urejena v odloku in družbeni pogodbi, se uporablja ta odlok, razen če ni s tem odlokom drugače določeno. 3. člen (ustanovitev in prenehanje) (1) Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas. (2) Javno podjetje lahko preneha: • v primerih, določenih z zakonom, • na podlagi razveljavitve tega odloka v eni ali več ustanoviteljicah, pod pogojem iz tretjega odstavka tega člena. (3) Javno podjetje lahko preneha kot oseba javnega prava z razveljavitvijo tega odloka in se lahko izvede na podlagi soglasja vseh ustanoviteljic, vendar na podlagi 2. odstavka 41. člena medobčinskega Sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C, z dne 25. 5. 2016 (v nadaljevanju »sporazum«), ne pred 31. 12. 2022, razen zaradi obvezne prilagoditve državnih predpisov o obveznih oblikah izvajanja gospodarskih javnih služb. 4. člen (izstop ustanoviteljice) (1) Ustanoviteljica lahko po 31. 12. 2022 iz javnega podjetja izstopi, če se odloči, da javno podjetje za njo ne bo več izvajalo gospodarske javne službe v tej obliki. (2) Svoj izstop mora ustanoviteljica sporočiti s priporočeno pošiljko skupščini javnega podjetja najmanj šest mesecev pred izstopom. (3) Če javno podjetje ali ustanoviteljice ovirajo ali onemogočajo pravočasno uresničitev pravice ustanoviteljice do izstopa in v drugih primerih, ki jih določa zakon, lahko ustanoviteljica s tožbo od javnega podjetja zahteva izstop. (4) Ustanoviteljica, ki je izstopila, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Vrednost poslovnega deleža ustanoviteljice, ki izstopa, oceni pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij in poslovnih deležev. (5) Javno podjetje je dolžno izplačati ustanoviteljici, ki izstopa, vrednost njenega deleža najkasneje v dveh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. (6) Ustanoviteljica mora pred datumom izstopa poravnati vse obveznosti do javnega podjetja na podlagi tega odloka in sklenjenih pogodb. Če zaradi izstopa in zaradi tega zmanjšanega obsega dela v javnem podjetju, nastopijo razlogi za prenehanje delovnega razmerja sorazmernemu številu delavcem za nedoločen čas v javnem podjetju, ustanoviteljica, ki izstopa, prevzame sorazmerni delež delavcev ali zagotovi sredstva za odpravnine. 5. člen (ime in sedež) (1) Ime (firma) javnega podjetja je: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Skrajšano ime (skrajšana firma) je: JP Prlekija d.o.o.. (2) Sedež podjetja je Babinska cesta 2 A, 9240 Ljutomer. 6. člen (pečat) (1) Javno podjetje ima pečat z naslednjo vsebino: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Pečat lahko vsebuje tudi zaščitni znak javnega podjetja. (2) Zaščitni znak se lahko spremeni s sklepom skupščine. Dejavnost javnega podjetja 7. člen (registracija dejavnosti) (1) Javno podjetje se v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, registrira za opravljanje vsaj naslednjih dejavnosti: a) glavna dejavnost je 36.000 zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode; b) druge dejavnosti so: 37.000 Ravnanje z odplakami 42.110 Gradnja cest 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in plin 42.910 Gradnja vodnih objektov 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 43.110 Rušenje objektov 43.120 Zemeljska pripravljalna dela 43.130 Testno vrtanje in sondiranje 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav 43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah 43.310 Fasaderska in štukaterska dela 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva 43.330 Oblaganje tal in sten 43.342 Pleskarska dela 43.390 Druga zaključna gradbena dela 43.910 Postavljanje ostrešij in krovska dela 43.990 Druga specializirana gradbena dela 49.410 Cestni tovorni promet 49.500 Cevovodni transport 52.100 Skladiščenje 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti (2) Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja javno podjetje tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti, oziroma, ki pripomorejo k izvajanju občinskih gospodarskih javnih služb, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. (3) Skupščina lahko brez spremembe tega odloka, če je to treba, pri pristojnem organu registrira dodatne dejavnosti. 8. člen (gospodarske javne službe) (1) Javno podjetje izvaja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, in sicer: a) obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrba s pitno vodo na območju občin Apače, Gornja Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, b) obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Apače, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, (2) Javno podjetje izvaja obvezne občinske gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena skladno z odlokom, sprejetim za posamezno gospodarsko javno službo v posamezni občini. 9. člen (javna pooblastila in druge naloge) (1) Javno podjetje izvaja naslednje strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb: • sodeluje pri razvoju, načrtovanju in pospeševanju gospodarskih javnih služb, • podaja predloge ustanoviteljicam za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb. (2) Javno podjetje upravlja z gospodarsko javno infrastrukturo skladno s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem občin in predpisi o izvajanju posamezne gospodarske javne službe. (3) Javno podjetje skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvaja naslednja javna pooblastila: • daje mnenja, določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo gospodarsko javno infrastrukturo, • daje predpisana soglasja za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo. (4) Javno podjetje na podlagi predpisov, ki urejajo geodetsko dejavnost, vzpostavlja, vodi in vzdržuje posamezne katastre gospodarske javne infrastrukture za ustanoviteljice, za katere izvaja gospodarske javne službe. (5) Ustanoviteljice lahko javno podjetje pooblastijo ali mu naročijo, neposredno ali z javnim naročilom, vodenje in/ali izvajanje investicijskih ali investicijsko-vzdrževalnih del na gospodarski javni infrastrukturi. Lastništvo in ustanoviteljske pravice 10. člen (osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži) (1) Osnovni kapital javnega podjetja znaša nominalno 200.000 EUR in so ga ustanoviteljice zagotovile 29. 5. 2009 ob ustanovitvi v denarju. (2) Osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljic znašajo: Občina Poslovni Osnovni delež v % vložek v EUR Apače 9,52 19.040 Gornja Radgona 22,50 45.000 Križevci 9,07 18.140 Ljutomer 30,77 61.540 Radenci 13,71 27.420 Razkrižje 3,41 6.820 Sveti Jurij ob Ščavnici 7,59 15.180 Veržej 3,43 6.860 Skupaj 100 200.000 (3) Skupščina javnega podjetja lahko sklene, da se poveča osnovni kapital javnega podjetja. (4) Prenos poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev v javnem podjetju na pravne osebe zasebnega prava ni dopusten. (5) Prenos poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev s strani posamezne ustanoviteljice na drugo ustanoviteljico je dopusten na podlagi 100 % soglasja ostalih ustanoviteljic, ki deleža ne prenašajo, vendar ne pred 31. 12. 2022. 11. člen (pogodba o prenosu infrastrukturnih objektov) (1) Ustanoviteljice in javno podjetje sklenejo pogodbo o izvajanju javne službe in najemu gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanju skupne gospodarske infrastrukture, ki jo javno podjetje potrebuje za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz 8. člena tega odloka. 12. člen (odgovornost za poslovanje javnega podjetja) (1) Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. 13. člen (občinski sveti ustanoviteljic) (1) Občinski sveti ustanoviteljic imajo pravico do: • enakopravnega odločanja o spremembah tega odloka, • določanja pogojev za izvajanje dejavnosti javnega podjetja pod enakimi pogoji na celotnem območju občin ustanoviteljic, kar se ureja z odlokom, • odločanja o povečanju in zmanjšanju kapitala, • odločanja o prenehanju javnega podjetja in statusnem preoblikovanju, • odločanja o vstopu novih ustanoviteljic (družbenikov) v javno podjetje, • odločanja o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode posamezne občine, • potrjevanja morebitne subvencije za uporabnike na svojem območju občine, • dajanja mnenj k predlogom in odločitvam skupščine in sveta ustanoviteljic ter • odločanja o zadolževanju. Upravljanje javnega podjetja in delo sveta ustanoviteljev 14. člen (ustanovitev skupnega organa občin) (1) S tem odlokom se za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju in drugih pravic povezanih z njegovim delovanjem, določenih v tem odloku, ustanovi Svet ustanoviteljic. (2) Svet ustanoviteljic sprejme svoj pečat. Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema Svet ustanoviteljic. 15. člen (sestava in način dela Sveta ustanoviteljic) (1) Svet ustanoviteljic sestavljajo župani oziroma županje (v nadaljevanju: župani) ustanoviteljic javnega podjetja. Za zastopanje na seji Sveta ustanoviteljic lahko župani pooblastijo drugo osebo. (2) Župani izmed sebe določijo predsednika Sveta ustanoviteljic, ki tudi predstavlja Svet ustanoviteljic, sklicuje in vodi seje, podpisuje njegove odločitve ter skrbi za izvrševanje in koordiniranje njihovega izvajanja. Predsednik Sveta ustanoviteljic se menja vsako leto po načelu rotacije, po naslednjem zaporedju: Ljutomer, Gornja Radgona, Radenci, Apače, Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej in Razkrižje. (3) Svet ustanoviteljic izvaja svoje naloge na sejah. Seje potekajo praviloma na sedežu organa. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (4) Sedež organa je v občini, kjer je sedež javnega podjetja, na naslovu Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. 16. člen (način sprejemanja odločitev Sveta ustanoviteljic) (1) O pravicah in obveznostih po tem odloku odloča Svet ustanoviteljic, če je na seji navzočih najmanj 6 županov, ki imajo v kapitalskem deležu najmanj 60 %, razen pri glasovanju o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, ko morajo biti prisotni vsi župani ustanoviteljic. (2) Svet ustanoviteljic sprejme veljaven sklep, če so zanj glasovali: • vsi župani v primeru odločanja o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pri čemer morajo župani pridobiti mnenje o izdelanem elaboratu s strani svojih občinskih svetov, • v vseh ostalih primerih najmanj 6 županov, ki morajo imeti v kapitalskem deležu najmanj 60 %. (3) V vabilu za sejo sveta ustanoviteljic, ki se članom posreduje najmanj 7 dni pred sejo, se določi naknadni dan zasedanja sveta ustanoviteljic, za primer, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bil sklepčen, kar velja le za primere iz tretje alineje drugega odstavka tega člena Svet ustanoviteljic na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih županov, ob upoštevanju kvorumov iz prejšnjega odstavka tega člena. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu. 17. člen (pristojnosti Sveta ustanoviteljic) (1) Svet ustanoviteljic: • določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, po predhodnem mnenju občinskih svetov, • imenuje in razrešuje direktorja, • sprejema merila za določitev variabilnega dela plače, pravic in obveznosti direktorja javnega podjetja; • odloča o višini nagrade članom skupščine, • daje soglasje k odločitvam organov javnega podjetja o poslovni politiki, programih dela ter finančnih načrtih javnega podjetja, • odloča v drugih primerih, ko zakon ali drug predpis določa, da o določenem vprašanju odloča organ občine, pa ni določeno, da je takšna naloga v pristojnosti občinskega sveta, • je posvetovalni organ občinskega sveta ali skupščine v zvezi z nalogami iz drugega ali tretjega odstavka tega člena. (2) Svet ustanoviteljic lahko od posamezne občine ustanoviteljice zahteva, da mu le-ta posreduje informacije in odločitve v zvezi z: • izvajanjem javnih služb • odločanjem o zadolževanju, • vstopom nove ustanoviteljice (družbenika), • statusnimi spremembami ali prenehanjem javnega podjetja in • v drugih primerih, ko tako določa zakon ali drug predpis. (3) Svet ustanoviteljic lahko od skupščine zahteva, da mu le-ta posreduje informacije in dokumentacijo v zvezi z: • izplačili dobička in pokrivanjem izgube, • s poslovno politiko, programi dela ter finančnimi načrti javnega podjetja, • programom za obvladovanje kakovosti poslovanja. (4) Svet ustanoviteljic ima pravico informacije in dokumentacijo zahtevati pred sprejemom odločitve in lahko nanje poda mnenje. (5) Svet ustanoviteljic potrjuje načrt predvidenih obnov gospodarske javne infrastrukture, ki je v solastništvu ustanoviteljic. 18. člen (strokovne in administrativne naloge) (1) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe Sveta ustanoviteljic opravlja občinska uprava Občine Ljutomer. (2) Stroški iz 1. odstavka tega člena se krijejo v skladu s 19. členom tega odloka. 19. člen (sredstva za delo Sveta ustanoviteljic) (1) Sredstva za delovanje Sveta ustanoviteljic zagotavljajo občine iz proračuna po enakih deležih vseh članov v Svetu ustanoviteljic. (2) Če se seja izvede zgolj v zvezi z nalogami gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, krijejo sredstva občine, za katere se ta dejavnost izvaja. 20. člen (dolžnost obveščanja) (1) Svet ustanoviteljic o svojih odločitvah redno in sproti obvešča organe javnega podjetja. Organi 21. člen (organi javnega podjetja) (1) Organi javnega podjetja so: • skupščina, • direktor. 22. člen (sestava skupščine) (1) Skupščino sestavljajo člani - predstavniki ustanoviteljic, ki izmed sebe za vsako koledarsko leto izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Člani skupščine imajo namestnike. (2) Župan vsake občine ustanoviteljice imenuje in razrešuje po enega člana skupščine in njegovega namestnika. Člani skupščine in njihovi namestniki se imenujejo izmed zaposlenih uslužbencev občinske uprave posamezne občine ustanoviteljice ali izmed drugih oseb. Imenovani član skupščine in njegov namestnik morata imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo. (3) Mandat članov skupščine in njihovih namestnikov traja štiri leta, vezan pa je na mandat župana. Člani skupščine in namestniki so lahko po izteku mandata ponovno imenovani. (4) Izmed članov se izvoli nov predsednik skupščine po naslednjem zaporedju: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Sčavnici in Veržej. Za namestnika predsednika skupščine se izvoli član skupščine ustanoviteljice, ki ji po načelu rotacije v naslednjem koledarskem letu pripada mandat predsednika skupščine. Po poteku mandata se v mandatu nove skupščine zaporedje nadaljuje. (5) Predsednik skupščine zastopa javno podjetje v razmerju do direktorja javnega podjetja. 23. člen (razdelitev glasov v skupščini) Člani skupščine imajo število glasov, določeno v razmerju z obsegom poslovnega deleža ustanoviteljice, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 ki ga je imenovala, oziroma na vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega kapitala en glas. Tako ima član: Član skupščine iz občine Osnovni vložek v EUR Število glasov Apače 19.040 381 Gornja Radgona 45.000 900 Križevci 18.140 363 Ljutomer 61.540 1231 Radenci 27.420 548 Razkrižje 6.820 136 Sveti Jurij ob Ščavnici 15.180 304 Veržej 6.860 137 Skupaj 200.000 4000 24. člen (pristojnosti skupščine) (1) Skupščina odloča o temeljnih razvojnih in organizacijskih vprašanjih javnega podjetja, ki se ne nanašajo na vprašanja rednega poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov in niso v pristojnosti ustanoviteljic in/oziroma sveta ustanoviteljic. (2) Pristojnosti skupščine javnega podjetja so naslednje: • odloča o razvojnih programih ter poslovni politiki javnega podjetja ter odloča o letnih planih in programih javnega podjetja, • odloča o prometu nepremičnin, če o tem ni odločeno v programu javnega podjetja in o izdajanju vrednostnih papirjev po predhodnem soglasju vseh lastnikov, • odloča o investicijskih delih ali najemu posojil, ki niso izrecno zajeta v programu javnega podjetja in ki po vrednosti presegajo 40.000 EUR, • odloča o politiki plač v javnem podjetju na podlagi kolektivne pogodbe in letnega plana ter planiranih in doseženih rezultatih poslovanja, • odloča o sprejemu splošnih aktov javnega podjetja, • odloča o predlogu ustanoviteljicam za spremembo tega odloka, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic, • odloča o uvedbi in prenehanju izrednih razmer pri dobavi dobrin po tem odloku, • odloča o drugih zadevah, za katere tako določajo zakon, drug predpis, kolektivna pogodba ali odlok, • sprejme letno poslovno poročilo, obračune in zaključni račun podjetja, ter odloča o delitvi dobička oz. pokrivanju izgube, • izbira in imenuje revizorja, • odloča o predlogih ukrepov za povečanje in zmanjšanje kapitala in predlaga ustanoviteljem sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju kapitala, • odloča o oblikovanju strokovnih, posvetovalnih, nadzornih in drugih organov skupščine in javnega podjetja, za katere tako določa družbena pogodba, sklep skupščine ali zakon ter imenuje in razrešuje člane teh organov in komisij, • predhodno odloča o notranji organizaciji javnega podjetja ter številu in vrsti delovnih mest, • predhodno odloča v primeru odtujitve, obremenitve in pridobitve premičnega premoženja, ki presega 20.000 EUR, • predhodno odloča o najemanju dolgoročnih posojil, • predhodno odloča o najemanju kratkoročnih posojil v vrednosti, ki presega 50.000 EUR, • predhodno odloča ob pridobivanju, odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin, • predlaga ustanoviteljem sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju kapitala, • opravlja druge naloge skupščine, kot izhaja iz tega odloka, • nadzira vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari, • sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem soglasju sveta ustanoviteljev, • daje smernice za delo direktorju, • opravlja druge naloge skupščine, kot izhaja iz tega odloka. (3) Skupščina lahko daje mnenja k predlogom aktov, ki jih v zvezi z javnim podjetjem oziroma opravljanjem gospodarskih javnih služb, za katere je to podjetje pooblaščeno, sprejemajo občinski sveti ustanoviteljic oziroma svet ustanoviteljic. (4) Skupščina o svojem delu in ugotovitvah obvešča ustanoviteljice. 25. člen (sklic skupščine) (1) Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, dolžan pa jo je sklicati na zahtevo direktorja ali župana katerekoli ustanoviteljice. Direktor skliče skupščino v primerih, določenih z zakonom. Skupščina se sklicuje najmanj štirikrat na leto. (2) V odsotnosti predsednika vodi sejo skupščine član, ki nadomešča predsednika. (3) Skupščina se sklicuje s priporočenim pismom, ki mora biti članom vročeno najmanj petindvajset dni pred datumom seje. Z vabilom mora biti predlagan dnevni red seje s priloženim gradivom. (4) V izjemnih primerih se lahko skliče telefonska ali korespondenčna seja skupščine. (5) Administrativna dela za skupščino izvaja javno podjetje. 26. člen (delovanje in sprejem odločitev v skupščini) (1) Skupščina veljavno odloča, če je na seji navzočih toliko članov, da imajo več kot 60 % glasov v skladu s 23. členom tega odloka. V vabilu za skupščino se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bila sklepčna. Skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov oziroma glasov. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu. (2) Skupščina sprejme veljaven sklep, če je za sklep glasovalo več kot 60 % vseh glasov, razen če zakon ali odlok določata drugače. Odločitve iz prve alineje drugega odstavka 24. člena se sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino vseh glasov. Takih odločitev, razen v primeru skrajne nujnosti, ni možno uveljavljati pred 15. dnevom od sprejetja. V primeru naknadnega sklica skupščine se odločitve iz sedme in osme alineje drugega odstavka 24. člena sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino oddanih glasov. (3) O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči na seji. Zapisnik korespondenčne seje podpišejo vsi člani. (4) Skupščina za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik. (5) Člani skupščine lahko s pisno izjavo sklenejo, da se opravi korespondenčna seja. Sklep o tem morajo sprejeti vsi člani skupščine. V tem primeru pošljejo člani skupščine svoje glasove o predlaganih sklepih direktorju javnega podjetja pisno, po faksu ali z uporabo drugih tehničnih sredstev. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 27. člen (pristojnosti direktorja) (1) Direktor je poslovodni organ javnega podjetja. (2) Direktor ima poleg pristojnosti, določenih s tem odlokom, še naslednje pristojnosti: • zastopanje in predstavljanje javnega podjetja; • določanje nalog zaposlenim v javnem podjetju in nadzor njihovega izvajanja; • odločanje o nakupu blaga, surovin, energije in storitev, o prodaji blaga in storitev, ki ne sodijo med javne dobrine, o najemanju posojil ter izvajanju investicij, vse v okviru predpisov in veljavnih planov ter tega odloka; • določanje notranje organizacije javnega podjetja v skladu s tem odlokom; • priprava letnega plana in razvojnih programov javnega podjetja; • imenovanje vodilnih delavcev; • izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti; • odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja; • zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja, po določbah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju; • izvajanje nalog, ki jih določa zakon v razmerju do skupščine, ter odločanje o drugih tekočih zadevah. 28. člen (pogoji za imenovanje) (1) Za direktorja Javnega podjetja Prlekija d.o.o. je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: 1. najmanj univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem ali druga bolonjska stopnja; 2. najmanj 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih; 3. aktivno znanje slovenskega jezika; 4. vodstvene in organizacijske sposobnosti; 5. strokovno poznavanje dela na področju gospodarskih javnih služb; 6. znanje uporabe informacijskih tehnologij. (2) Direktorja se imenuje na podlagi javnega razpisa za mandatno obdobje pet let. Ob prijavi mora kandidat za direktorja predložiti vizijo razvoja podjetja. 29. člen (plača direktorja) (1) Osnovna plača direktorja, določena v skladu z veljavnimi predpisi za direktorje gospodarskih družb v večinski lasti države ali občine, ne sme presegati plače župana občine ustanoviteljice z največjim številom prebivalcev. 30. člen (sodelovanje s skupščino) (1) Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje v skladu z zakonom in odlokom. Predhodno odločitev skupščine mora imeti v naslednjih primerih: • pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin; • pridobivanje, odtujitev ali obremenitev drugih sredstev, katerih posamična vrednost presega 20.000 EUR, • izvajanje investicijskih del ter vzdrževalnih del in najemanje posojil v vrednosti, ki presega 40.000 EUR. 31. člen (razrešitev direktorja) (1) Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata: • na lastno željo; • če krši tiste določbe družbene pogodbe, ki omejujejo njegova pooblastila za zastopanje v razmerju do tretjih; • če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči članici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti članice; • če nastane kateri od razlogov, ki je po predpisih o delovnih razmerjih razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi; • če neutemeljeno ne izvršuje sklepov skupščine in Sveta ustanoviteljic ter • v drugih primerih, ki jih določa zakon. (2) Razrešitev lahko predlaga vsak član skupščine, župan oziroma občinski svet. 32. člen (prenehanje mandata direktorja) (1) Direktorju predčasno preneha mandat: • če izgubi poslovno sposobnost; • če postane trajno nezmožen za opravljanje dela; • če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. (2) Direktorju preneha mandat z dnem, ko skupščina ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. 33. člen (pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja) (1) Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo s splošnim aktom javnega podjetja, ki ga pripravi in sprejmeta skupščina in Svet ustanoviteljic, ter z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki jo direktor sklene s predsednikom skupščine javnega podjetja. (2) Ko gre za izvajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, je direktor dolžan izvajati svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu s pogodbo iz 11. člena sporazuma. 34. člen (poročanje direktorja) (1) Svet ustanoviteljic in skupščina imata pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. (2) Direktor je na podlagi zahteve dolžan pisno poročati Svetu ustanoviteljic, ustanoviteljicam in skupščini enkrat letno, dodatno pa na podlagi sklepov navedenih organov. Poslovna politika in planiranje 35. člen (razvojni program in letni načrt) (1) Za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje javno podjetje pripravlja finančne in poslovne načrte in elaborate o cenah. Direktor javnega podjetja pri pripravi teh aktov sodeluje z občinskimi upravami in župani. Poslovanje javnega podjetja 36. člen (predpisi o javnem naročanju) (1) Javno podjetje je pri pridobivanju pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev blaga, dolžno spoštovati predpise o javnem naročanju. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Pravila o cenah 37. člen (obračunsko obdobje) (1) Obračunsko obdobje je eno koledarsko leto oziroma se lahko skrajša ali podaljša s pogodbo o izvajanju javne službe in najemu gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanju skupne gospodarske infrastrukture in skladu z veljavno zakonodajo. 38. člen (priprava in posredovanje elaboratov) (1) Javno podjetje vsako leto pripravi in posreduje elaborate o cenah oskrbe s pitno vodo do 30. 9. za naslednje obračunsko obdobje pristojnemu organu, ne glede na višino spremembe cene v primerjavi s preteklim obračunskim obdobjem. Elaborate o cenah odvajanja in čiščenja v enakem roku posreduje občinski upravi posamezne občine. Ostali akti 39. člen (odlok kot družbena pogodba) (1) Ta odlok velja kot podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi javnega podjetja družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba), ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka, ki jo sklenejo zakoniti zastopniki občin ustanoviteljic. 40. člen (notranji akti) (1) Notranjo organizacijo javnega podjetja in sistemizacijo delovnih mest, vključno s pooblastili drugih vodilnih delavcev ter razporeditvijo po plačilnih razredih, predpiše direktor z internimi enostranskimi akti, ki so skladna z kadrovskim načrtom. (2) Splošne akte javnega podjetja sprejema na predlog direktorja skupščina. Posamične izvedbene in konkretne akte oziroma navodila za delo izdaja direktor. Prehodne in končne določbe 41. člen (dosedanji direktor javnega podjetja) (1) Funkcijo direktorja opravlja dosedanji direktor javnega podjetja do imenovanja novega direktorja vendar največ do konca mandata. 42. člen (sprejem odloka) (1) Ta odlok je sprejet, ko ga sprejmejo vsi občinski sveti občin: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. (2) Če so določbe tega odloka na eni strani ali drugega akta katere izmed občin (ki ureja gospodarsko javno službo) na drugi strani v nasprotju, se uporabljajo določbe tega odloka. 43. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09). 44. člen (objava in veljavnost) (1) Ta odlok se objavi v uradnih glasilih občin, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. (2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 032-0002/2016 Datum: 7.12.2016 Občina Apače Franc Pižmoht, župan Občina Gornja Radgona Stanislav Rojko, župan Občina Križevci Branko Belec, župan Občina Ljutomer Olga Karba, županja Občina Radenci Janez Rihtarič, župan Občina Razkrižje Stanko Ivanušič, župan Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, župan Občina Veržej Slavko Petovar, župan 798. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Radenci Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi / ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010- ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-11, 14/15 -ZUUJFO in 76/15), 49.b do 51. člena Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD- 1/ (Uradni list RS, št. 77/10), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12; v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), 16. člena Statuta Občine Radenci (2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 6. izredni seji dne 07.12.2016 sprejel ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI RADENCI I. Splošne določbe Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: »javna služba«) na območju občine Radenci (v nadaljnjem besedilu »Občina«) in sicer: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, • splošne določbe, • vrsto in obseg storitev javne službe, • vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, • pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, • pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne službe, • vire financiranja javne službe, • javna pooblastila izvajalca javne službe • zbirke podatkov in obveščanje, • prenos zgrajene javne infrastrukture v upravljanje, • nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, • kazenske določbe, • druge elemente potrebne za izvajanje javne službe. 2. člen (izrazi) (1) Izrazi in drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi ali tehničnem pravilniku o javnem vodovodu. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (javna služba) (1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba s pitno vodo v nestanovanjskih stavbah in gradbenih inženirskih objektih ter nestanovanjskih prostorih v stanovanjskih stavbah, in sicer ne glede na to, ali se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, če: • se voda uporablja za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in • iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. • (3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: • oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, • oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, • oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3. (4) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov se izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in pod pogoji, ki jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok. (5) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo. 4. člen (aglomeracije) (1) Občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na območju, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, in sicer: • območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, • območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja dva pogoja: a. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in b. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. (2) Območja iz prvega odstavka tega člena so: območje 1 aglomeracija ime aglomeracije naselja 3095 Rihtarovci Radenci, Rihtarovci 3086 Boračeva Boračeva 3074 Melanjski Vrh Melanjski Vrh 3089 Radenski Vrh Radenski Vrh 3091 Spodnji Kocjan Spodnji Kocjan, Paričjak, Okoslavci 3103 Stanetinci Murski Vrh 3088 Sratovci Sratovci 3100 Turjanci Turjanci Območje 2: to so območja, kjer občina zagotavlja storitve javne službe, čeprav ne gre za območja iz prvega in drugega odstavka 11. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (več kot 5 prebivalcev/ha (območje z več kot 50. prebivalci) ali povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan). V tem primeru gre za območja, kjer zagotavljanje javne službe ni obvezno, in sicer: območje 2 aglomeracija ime aglomeracije naselja 645 Dragotinci Okoslavci -del 3099 Kupetinci Murščak -del O 2.2 Boračeva Boračeva -del O 2.3 Janžev Vrh Janžev Vrh - del O 2.1 Turjanski Turjanski Vrh - del Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Vrh Radenski Vrh - del Sratovci -del Območje 3: to so območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo ter --Območje 4, to so območja, kjer občina v prihodnosti načrtuje zagotavljanje javne službe oskrbe s pitno vodo, in sicer: območji 3,4 aglomeracija ime aglomeracije naselja O 4.2 Murščak Murščak -del O 3.3 Murski Vrh Murski Vrh - del O 4.4 Murski Vrh Murski Vrh - del 3097 Hrašenski Vrh Hrašenski Vrh - del 3108 O 4.1 Hrastje Mota Hrastje Mota O 4.3 Hrastje Mota Hrastje Mota O 3.1 Hrastje Mota Hrastje Mota II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe 5. člen (zagotavljanje javne službe) (1) Občina zagotavlja javno službo na območju občine, s soustanovitvijo javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: »izvajalec«), ki izvaja javno službo v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavnimi državnimi, občinskimi predpisi, programom oskrbe s pitno vodo ter sklenjenimi pogodbami. (2) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo na osnovi vodnega dovoljenja za namen za katerega je pridobljeno vodno dovoljenje. (3) Izvajalec lahko z uporabo javnega vodovoda izvaja storitve tudi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe. 6. člen (program oskrbe s pitno vodo) (1) Izvajalec pripravi program oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi. (2) Program pregleda pristojni organ občinske uprave in ga uskladi z izvajalcem javne službe. Usklajen program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. (3) Za pregled, uskladitev in potrditev sprememb programa oskrbe s pitno vodo, se smiselno uporabljajo določila predhodnega odstavka. 7. člen (določitev izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe je Javno podjetje Prlekija d.o.o., Ljutomer, ki zagotavlja javno službo na celotnem območju občine. 8. člen (obveznosti izvajalca) (1) Izvajalec v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov zagotavlja: • oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, • obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe in o njihovih obveznostih, • redno vzdrževanje javnega vodovoda, • redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, • redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod do dolžine priključka do 200 m • vodenje evidenc v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • poročanje v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, • monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, • monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, • označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, • občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, • izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, • redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovodu, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda • preverjanje rednega vzdrževanja interne vodovodne napeljave, internega požarnega omrežja in internih hidrantov, • preverjanje rednega vzdrževanja vodomernih mest in dostopov do njih in • priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz desete alineje prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. 9. člen (vzdrževanje priključkov) (1) Redno vzdrževanje priključkov iz pete alineje prvega odstavka predhodnega člena obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je vsak priključek vodotesen, • zagotavljanje delovanja obračunskih vodomerov v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in • interventno vzdrževanje v primerih nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskih vodomerov in podobno). Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (2) V primeru rednega vzdrževanja priključka izvajalec od uporabnika ne more zahtevati uskladitve obstoječega priključka v skladu z novim tehničnim standardom. III. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 10. člen (gospodarska javna infrastruktura) (1) Gospodarska javna infrastruktura za izvajanje javne službe na območju občine je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in električno opremo, črpanje, prečrpavanje in hramba vode ter priprava vode...), ; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom, (2) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro in jih je prepovedano prodati ali obremeniti. (3) Gospodarska javna infrastruktura iz tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi. (4) Z gospodarsko javno infrastrukturo na podlagi uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, upravlja izvajalec. IV. Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo 11. člen (pogoji zagotavljanja javne službe) Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so: • javni vodovod in priključitev na javni vodovod, • izpolnjevanje obveznosti občine, izvajalca, in uporabnikov. 12. člen (vodovodni priključek na javni vodovod) (1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. (2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode. (3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. (4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. (5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. (6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. (7) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za katere odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena. (8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi iz prejšnjega odstavka, za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. (9) Priključitev stavbe ali gradbeni inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja izvajalca le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec dolžan voditi posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz tega odstavka se šteje kot posebna storitev. (10) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem dovoljenju izvajalca, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča. (11) V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec določi pogoje za priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga določa ta odlok za soglasje za priključitev. Izvajalec in lastnik stavbe ali objekta, ki se priključuje, za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena podpišeta pogodbo, v kateri se opredelijo predvidena količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji. (12) Pogoje in način priključitve določa tehnični pravilnik. 13. člen (priključitev na javni vodovod) (1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod je priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod, bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod. (2) Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik izvajalcu podati vlogo za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost z naslova komunalnega prispevka. (3) Priključek na javni vodovod uporabniku izvede izvajalec, pri čemer je potrebno uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določajo pogoji v izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod skladno z določili tehničnega pravilnika. (4) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik. (5) V primeru, ko izvajalec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo ustrezno urejenih priključkov, so uporabniki dolžni takoj vgraditi ustrezne obračunske vodomere, ki so skladni s predpisi o meroslovju, ter urediti vodovodne priključke v skladu s Tehničnim pravilnikom, najpozneje ob obnovi vodovodnega omrežja. (6) V primeru neustreznih obračunskih vodomerov, izvajalec uporabnikom zaračunava porabo po pavšalu. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod ni obvezna v primeru, da tehnično ni mogoča, ali bi s tem nastali nesorazmerni stroški. 14. člen (upravljanje vodovodnega priključka) (1) Vodovodni priključek do obračunskega vodomera, vključno z obračunskim vodomerom, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec. (2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajen obračunski vodomer. (3) Merilno mesto in način vgradnje obračunskega vodomera opredeljuje tehnični pravilnik. (4) Uporabnik je dolžan zavarovati obračunski vodomer pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem izvajalca omogočati nemoten dostop. (5) Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav iz tretjega odstavka tega člena, dolžan v roku treh dni o tem obvestiti izvajalca, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. 15. člen (zamenjava obračunskega vodomera) (1) Izvajalec je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo obračunskih vodomerov ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. (2) Izvajalec lahko poškodovan obračunski vodomer, v nujnem primeru zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, uporabnika pa je o tem dolžan naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi. (3) V primeru, da je za poškodbo obračunskega vodomera kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil. Izvajalec je poškodovan obračunski vodomer dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma do plačila nastalih stroškov s strani uporabnika. 16. člen (trajna ukinitev vodovodnega priključka) (1) Trajna ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka najmanj 15 dni pred rušitvijo stavbe. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka. (2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. (3) Izjemoma je dovoljena ukinitev vodovodnega priključka tudi v primerih, kadar priključena stavba trajno in/ali občasno ni naseljena oz. trajno in/ali občasno ni v uporabi, ter v drugih izjemnih primerih. Takšne izjemne primere ukinitve vodovodnih priključkov posebej presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja. 17. člen (obnova vodovodnega priključka) (1) Vodovodni priključek se mora obnoviti: • če je njegovo stanje takšno, da povzroča okvare in posledično onemogoča oskrbo s pitno vodo, • če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo, • če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, • praviloma tudi takrat, kadar se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska javna infrastruktura, v kolikor priključek več ni ustrezen, • kadar se poveča potreba po vodi z večjim premerom cevi priključka. (2) Stroški obnove priključka v obstoječem tehničnem standardu so upravičeni strošek omrežnine. 18. člen (vzdrževanje vodovodnega priključka) (1) Del priključka stavbe na javni vodovod, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, spada v redno vzdrževanje izvajalca. (2) Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe ter delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopuščati in izvedene storitve javne službe plačevati v okviru cene javne službe. (3) Izvajalec je odgovoren za škodo, ki jo utrpi uporabnik zaradi nerednega ali nestrokovnega vzdrževanja vodovodnega priključka. 19. člen (dostopnost javnega vodovoda, hidrantov in priključkov) Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z zunanjim vodomernim jaškom in obračunskim vodomerom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. V varovalnem pasu, določenim s tehničnem pravilnikom ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca. 20. člen (prekinitev dobave vode iz razlogov na strani uporabnika) (1) Izvajalec lahko prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega pisnega obvestila in na stroške uporabnika, če: • uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno zahteva zaporo vode, • je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca, • interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec pomanjkljivosti ne odpravi, • stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v javnem vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec te pomanjkljivosti ne odpravi, • uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, • uporabnik bistveno poveča odjem vode brez soglasja izvajalca, • uporabnik izvajalcu ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda in vzdrževanja vodovodnega priključka ali rednega vzdrževanja in popravila vodovodnega priključka, • uporabnik ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritev na internem omrežju, • uporabnik samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na priključku na javni vodovod, • uporabnik ne uredi priključkov skladu z zahtevami izvajalca, • uporabnik krši objavljene ukrepe varčevanja z vodo, oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah, • uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode, • uporabnik pri urejanju okolice ne upošteva določb tega odloka in tehničnega pravilnika, • uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • uporabniki v večstanovanjskem objektu ne poskrbijo za ustrezno ureditev medsebojnih razmerij kot to določa ta odlok in drugi predpisi in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode po veljavnih predpisih, • uporabnik ne poravna obveznosti z naslova javne službe, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi zapadlega neplačanega dolga prekinjena dobava vode ter • ima podlago v dokončni odločbi inšpektorja. (2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo nosi uporabnik. (3) Vsakemu odjemalcu, ki ga je doletela sankcija iz 1. odstavka (razen 1. alineje), se mora zagotoviti možnost nujnega minimalnega zagotavljanja vode za pitje in osnovno higieno, na posebej določeni lokaciji na območju občine, ki jo določi župan v roku 15. dni od uveljavitve tega odloka. 21. člen (prekinitev dobave vode uporabnikom iz razlogov na strani izvajalca) (1) Izvajalec ima pravico za krajši čas prekiniti oskrbo z vodo zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih in času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen oz. primeren način. (2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del, okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč, ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. (3) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od štiriindvajset (24) ur, mora izvajalec uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe pitne vode, pri čemer se nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda. (4) Izvajalec ima v primerih prekinitve dobave vode, dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec mora pravočasno izvesti priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oz. za omejeno nadomestno oskrbo z vodo. V okviru priprav izdela ustrezne načrte ter načrte dejavnosti. (5) V primeru, ko je nepredvidena prekinitev ali motnja oskrbe s pitno vodo krajša od dveh ur, objava izvajalca ni obvezna. 22. člen (ukrepi ob pomanjkanju vode) (1) V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, izvajalec izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode. (2) Uporabniki morajo strogo upoštevati objavljene ukrepe varčevanja s pitno vodo. 23. člen (evidentiranje količin odvzete vode iz javnega vodovoda) (1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino porabljene vode. (2) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi: • odčitane količine porabljene vode ali • povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali • pavšalne porabe vode v primeru da uporabnik nima ustrezne vodomerne naprave. (3) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje obračunskih vodomerov, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom. (4) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do obračunskega vodomera ter za uporabnika prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo. (5) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje obračunskega vodomera v roku 8 dni po prejemu obvestila izvajalca. (6) Uporabnik ima poleg rednih kontrol pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik sam. (7) Dokler priključek ni urejen in opremljen z ustreznim obračunskim vodomerom, se poraba pitne vode obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe vode, ki znaša 1,2 m3 na dan na vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba vode določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine, določenih z veljavnimi predpisi. 24. člen (obračun porabljene vode v primerih, ko dejanske porabe ni mogoče odčitati) (1) V primeru, če izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka pred okvaro vodomera do ugotovitve okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih. (2) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oz. največ za predhodno obdobje enega leta. (3) Za obračun porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila Uredbe o metodologiji. 25. člen (večstanovanjski objekti) (1) Pri večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah je treba urediti skupni vodovodni priključek na javni vodovod in vanj vgraditi skupni obračunski vodomer, ki služi mesečnemu odčitavanju celotne porabljene količine vode, ki jo porabi posamezna večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba, hkrati pa zagotavljati dobavo vode in obračun porabljene vode za vsak posamezni stanovanjski ali poslovni del stavbe, oziroma enoto posebej, ter dobavo vode in obračun porabljene vode v skupnih prostorih. (2) V večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah so uporabniki posameznih delov stavbe oz. enot, dolžni po veljavnih predpisih skleniti pogodbe z upravnikom, ki ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni upravniku sporočati vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. (3) V primeru, da večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba nima upravnika, uporabniki med seboj izberejo osebo, ki zanje ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni tej osebi sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. (4) Vodomernih naprav, ki se nahajajo v okviru interne vodovode napeljave stavbe, izvajalec ne odčitava in ne vzdržuje. (5) Pri urejanju dobave, porabe in obračunavanja vode v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila drugih predpisov, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb. 26. člen (obračun storitev javne službe) Pri obračunu storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, se upoštevajo določila veljavnih predpisov, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 27. člen (javna pooblastila) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev in soglasje k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in urejanju prostora. 28. člen (gradnja in obnova javnega vodovoda) Izvajalec izvaja upravljavski nadzor nad gradnjo in obnovo cevovodov, objektov in naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 29. člen (uporabnik) Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda. 30. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega, kvalitetnega in enakovrednega zagotavljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki mora biti enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. (2) Posamezni uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico: • spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, • izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku, • ukiniti vodovodni priključek v primeru, da so izpolnjeni pogoji za ukinitev. 31. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabnikova obveznost je: • zagotavljati dostop izvajalcu za namene opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom, • sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru stavbe, • izvajalcu zagotavljati dostop za namene odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera, • izvajalcu zagotavljati dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na vodovod ali na gradbenem inženirskem objektu, • pisno obveščati izvajalca o vseh spremembah, ki so pomembne za izvajanje in obračun storitev javne službe: spremembe lastništva, naslova, plačnika, oddaja zgradbe ali dela zgradbe v najem in drugih spremembah, in sicer v roku 15 dni od nastanka takšne spremembe. Spremembe je mogoče uveljaviti potem, ko so poravnane vse obveznosti uporabnika do izvajalca. • urejati medsebojno delitev stroškov v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, • upoštevati varčevalne in ostale ukrepe iz objav v primeru višje sile ali prekinitve oskrbe s pitno vodo, • urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca in skladno s tehničnim pravilnikom, • pisno obveščati izvajalca o morebitnem odvzemu pitne vode iz hidrantov, • odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, • za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje izvajalca, • redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante tako, da ne ogroža sebe ali drugih, • redno vzdrževati vodomerna mesta in dostope do njih, • zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzaljo in fizičnimi poškodbami, • skleniti pogodbo o izvajanju javne službe z izvajalcem, • zagotoviti izvajalcu dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju, • odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javnem vodovodu, • v roku 8 dni od obvestila izvajalca, omogočiti zamenjavo obračunskega vodomera oz. vzdrževanje ali zamenjavo priključka, • opravljati druge obveznosti iz tega odloka. 32. člen (zagotavljanje pogojev vzdrževanja priključkov) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka morajo lastniki nepremičnin dovoliti prehod ali dostop preko svojih nepremičnin, kadar je tak prehod ali dostop potreben. 33. člen (uporaba javnih hidrantov) (1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave, praviloma namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja zagotavlja lastnik. (2) Uporaba hidrantov in poraba vode iz hidrantnega omrežja je dovoljena le v posebnih primerih in na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca. (3) Ne glede na določbe predhodnega odstavka, je uporaba vode iz hidrantnega omrežja dovoljena brez predhodnega soglasja izvajalca v primerih gašenja požarov in drugih intervencij ob naravnih in drugih nesrečah, vendar mora v teh primeru uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini odvzete vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. Plačnik stroškov za odvzeto vodo je v teh primerih občina. (4) Gasilska društva so dolžna izvajalca obveščati o ugotovljenih nedovoljenih odvzemih vode ter sporočiti Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 tudi morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti hidrantov. (5) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati hidranti katerih lokacijo odvzema vode določi izvajalec. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode. Mesto in pogoje odvzema ter način plačila odvzete vode predpiše izvajalec v posebnem soglasju, ki ga predhodno izda za takšne namene. (6) Izvajalec javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnih priključkov in poskusno priključitev na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora izvajalec javne gasilske službe občine obvestiti izvajalca. (7) V primeru ugotovitve nedovoljenega odvzema vode iz javnega hidranta, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. 34. člen (uporaba hidrantov v internem omrežju) (1) Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. (2) Lastnik internega hidrantnega omrežja, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, je dolžan urediti priključek v skladu s tehničnim pravilnikom v roku enega leta od uveljavitve tega Odloka oz. v roku 6 mesecev po evidentiranju. 35. člen (dovoljen odvzem vode iz hidrantov) (1) Na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, je dovoljen odvzem vode iz hidrantov na javnem vodovodu za namene čiščenja občinskih cest, zalivanja zelenic, izpiranja kanalov, utrjevanja cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, za vaje za preprečevanje požara, za protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern in za druge namene, v kolikor ni razpoložljive tehnološke vode ter kadar razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri izvajalcu. V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom predhodno sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca. 36. člen (zagotavljanje delovanja po uporabi hidrantov) (1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta in pri izvajalcu naročiti ponovno plombiranje hidranta. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške popravila okvare povzročitelj. (2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti (izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah). 37. člen (uporaba javnega vodovoda) Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda le tako, da ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu. 38. člen (uporaba priključka) (1) Na območju javnega vodovoda je prepovedana oskrba s pitno vodo iz drugega vira in je obvezna uporaba storitev javne službe. (2) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira. 39. člen (stroški priključka) (1) Uporabnik nosi stroške: • prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter celotne stroške izvedbe novega in obnovo obstoječega priključka stavbe na javni vodovod, kadar se z obnovo povišuje tehnični standard priključka. • odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam, (2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca. 40. člen (sredstva za vzdrževanje priključkov in zamenjavo vodomerov) Sredstva za pokrivanje stroškov rednega vzdrževanja vodovodnih priključkov in stroškov rednega vzdrževanja in zamenjave ter overitev obračunskih vodomerov, se zagotavljajo v okviru cene javne službe oz. v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javnih služb. VI. Viri financiranja javne službe in cene javne službe ter njihovo oblikovanje 41. člen (viri financiranja javne službe) Viri financiranje javne službe so: • cene storitev javne službe, ki jo plačujejo uporabniki, • subvencije cene javne službe, ki jo plačuje Občina iz proračuna, • drugi viri. 42. člen (cene javne službe) (1) Pri oblikovanju cen in subvencioniranju se uporablja Uredba o metodologiji ter ustanovitveni akti izvajalca. (2) Oblikovanje cen javne službe in subvencioniranje, ter organi, postopki in roki za pripravo elaboratov in potrjevanje cen, so podrobneje določeni v Uredbi o metodologiji, odloku o ustanovitvi izvajalca in v pogodbi, ki jo Občina sklene z izvajalcem za namene izvajanja javne službe in najema javne infrastrukture. 43. člen (obračunsko obdobje) (1) Obračunsko obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cen javne službe traja eno koledarsko leto. (2) V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene GJS, ali v primeru sprememb predpisov, lahko pristojni organi, ki odločajo o elaboratu, cenah in subvencioniranju, določijo tudi daljše ali krajše Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno. VII. Zbirke podatkov in obveščanje 44. člen (kvaliteta pitne vode in obveščanje uporabnikov) (1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri izvajalcu, ki jih objavi na krajevno običajen način. (2) Izvajalec mora v svojih internih aktih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti pitne vode in ugotovitvah notranjega nadzora, in pri tem upoštevati, da mora biti obveščanje izvedeno najmanj enkrat letno. (3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, mora izvajalec vsako leto pripraviti letno poročilo, s katerim mora seznaniti uporabnike na krajevno običajen način. VIII. Nadzorni organi 45. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Občinska uprava Občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe in pri tem spoštovati določila predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, oz. Občina in izvajalec uredita trajno medsebojno izmenjavo podatkov o izvajanju javne službe. IX. Tehnični pravilnik 46. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec pripravi in predloži pristojnemu organu občine ali v primeru skupne infrastrukture in cene javne službe pristojnemu organu občin Svetu ustanoviteljic v potrditev tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se podrobno opredelijo pogoji in normativi za gradnjo javnega vodovoda, priključevanje uporabnikov, dobavo pitne vode, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav, izvajanje javne službe in drugi pogoji. (2) Tehnični pravilnik se sprejme najpozneje do 31.12.2016. Njegove spremembe in dopolnitve Občina uradno objavi na krajevno običajen način in začne veljati petnajsti dan po objavi. X. Kazenske določbe 47. člen (kazni za izvajalca) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec javne službe, če: • ravna v nasprotju z 8. členom, • ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena, • ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena, • ravna v nasprotju z 21. členom, • ravna v nasprotju s petim odstavkom 33. člena. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 48. člen (kazni za uporabnike - pravne osebe) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: • ravna v nasprotju s 13. členom, • ravna v nasprotju z 19. členom • ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena, • ravna v nasprotju s 25. členom, • ravna v nasprotju z 31. členom, • ravna v nasprotju z 32. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom, • ravna v nasprotju z 37. členom in • ravna v nasprotju z 38. členom. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 49. člen (kazni za uporabnike - fizične osebe) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik -uporabnik, če: • ravna v nasprotju s 13. členom, • ravna v nasprotju z 19. členom • ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena, • ravna v nasprotju s 25. členom, • ravna v nasprotju z 31. členom, • ravna v nasprotju z 32. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom ali • ravna v nasprotju z 37. členom. • ravna v nasprotju z 38. členom. XI. Prehodne in končne določbe 50. člen (vpogled v topografsko karto) Vpogled v temeljno topografsko karto iz petega odstavka 3. člena tega odloka z vrisanimi oskrbovalnimi območji je na voljo na spletnih straneh Občine in izvajalca. 51. člen (veljavnost dosedanjega odloka) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati sledeči akti: • Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Radenci (Uradno glasilo Slovenskih občin 35/11 in 23/12). (2) Tehnični pravilnik preneha veljati z dnem objave novega tehničnega pravilnika. 52. člen (veljavnost tega odloka) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) 7. člen tega odloka se začne uporabljati: s sklenitvijo pogodbe o najemu javne infrastrukture med Občino Radenci in Javnim podjetjem Prlekija d.o.o.. Številka: 355-0002/2016-4 Datum: 8.12.2016 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 799. Sklep o začasnem financiranju Občine Radenci v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. marca 2017 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 UPB4, 101/13 in 55/15 ZFisP) in 30. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin 2/11, 67/15) je župan Občine Radenci dne 14.12.2016 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE RADENCI V OBDOBJU OD 1. JANUARJA 2017 DO 31. MARCA 2017 1. Splošna določba 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Radenci (v nadaljnjem besedilu: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah in Odlokom o proračunu Občine Radenci za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin 67/15, 32/16, 54/16; v nadaljevanju: odlok o proračunu). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen V obdobju začasnega financiranja se sofinanciranje funkcij občine, njenih nalog ter drugih, s predpisi določenih namenov, nadaljuje na podlagi proračuna občine Radenci za leto 2016 in za iste programe kot v letu 2016. V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine porabljenih sredstev (tj. realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna občine) v enakem obdobju leta 2016. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun občine za leto 2017. 4. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu leta 2016. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 7. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko občina likvidnostno zadolži v primeru, da bo obseg prihodkov in drugih prejemkov v obdobju začasnega financiranja manjši od obsega odhodkov in drugih izdatkov, kot je omejen v drugem odstavku 3. člena tega sklepa. 5. Končna določba 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Številka: 4101-0009/2016 Datum: 14.12.2016 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan OBČINA RUŠE 800. Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 14. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, številka 25/11 in 34/12), je Občinski svet Občine Ruše na 15. redni seji, dne 8. decembra 2016, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE RUŠE ZA LETO 2017 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za proračun Občine Ruše za leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja občine. S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo občine. II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna Občine Ruše na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV zneski v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.648.945,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.223.889,00 70 DAVČNI PRIHODKI 4.966.352,00 700 Davki na dohodek in dobiček 3.675.809,00 703 Davki na premoženje 1.091.050,00 704 Domači davki na blago in storitve 199.493,00 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.257.537,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.089.937,00 711 Takse in pristojbine 6.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 6.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 154.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 81.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 80.000,00 73 PREJETE DONACIJE 42.698,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 42.698,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 301.358,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 215.158,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 86.200,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.993.722,00 40 TEKOČI ODHODKI 2.231.388,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 761.964,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 118.763,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.281.661,00 403 Plačila domačih obresti 34.000,00 409 Rezerve 35.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.652.518,00 410 Subvencije 77.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.432.500,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 307.459,00 413 Drugi tekoči domači transferi 835.559,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.984.273,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.984.273,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 125.543,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 68.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 57.543,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) (I.-II.) -344.777,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo 0 premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 360.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 360.000,00 500 Domače zadolževanje 360.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 331.823,00 55 ODPLAČILA DOLGA 331.823,00 550 Odplačila domačega dolga 331.823,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -316.600,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 28.177,00 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 344.777,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA 316.600,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ruše: www.ruse.si Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Ruše. Odredbodajalec za sredstva proračuna je župan ali druga oseba, ki jo pooblasti župan. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so: 1. taksa za obremenjevanje voda, 2. požarna taksa, 3. taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 4. prihodki iz naslova podeljene koncesije na področju plinifikacije, 5. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 6. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za gozdove, 7. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje nalog investicijskega značaja, 8. prihodki od prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, 9. prejete donacije, 10. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov in 11. ostali namenski prihodki. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov proračuna in proračun. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. 5. člen (proračunski sklad) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči 0,5 % prihodkov. Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta, dokončno pa po zaključnem računu za preteklo leto. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve 1,5 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. Župan odloča o uporabi sredstev rezerv za naravne nesreče, za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere se sredstva zagotavljajo v proračunu, kot so zlasti: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, požar, toča, pozeba, suša in druge naravne nesreče, epidemije, oziroma preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinske škodljivce. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 6. člen (prerazporejanje pravic porabe) Župan je pooblaščen, da zaradi prožnosti izvrševanja proračuna odloča o prerazporeditvah sredstev znotraj bilance prihodkov in odhodkov v višini 5 % primerne porabe Občine Ruše. Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo. Župan poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. Vse ostale spremembe mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (potrjevanje dokumentacije za projekte) Župan je pooblaščen za potrjevanje dokumentacije skladno z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, številka 60/06, 54/10 in 27/16) za vse projekte, uvrščene v veljavni proračun ali načrt razvojnih programov. Župan je dolžan o potrditvi takšne dokumentacije obvestiti občinski svet na prvi naslednji redni seji občinskega sveta. 9. člen (dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče odhodke in tekoče transfere ter investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče odhodke in tekoče transfere ter investicijske odhodke in investicijske transfere, če je tako opredeljeno v sprejetem proračunu in načrtu razvojnih programov. 10. člen (ukrepi za uravnoteženje proračuna) Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Župan je pooblaščen, da v primeru, če zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko za začasno kritje odhodkov uporabi Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 sredstva rezerv občine, ki pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta, ali pa najame likvidnostno posojilo, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Župan uvede po potrebi ukrepe za uravnoteženje občinskega proračuna, o čemer takoj obvesti občinski svet in po potrebi predlaga rebalans občinskega proračuna. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 11. člen (odpis dolgov do občine po ZJF) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 100 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 360.000,00 evrov. Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena. 13. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna) Občinski svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju javnih zavodov ter o dajanju poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Ruše, se v letu 2017 ne bodo zadolževali. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Ruše v letu 2018, če bo začasno financiranja potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, ki so priloga k temu odloku, se objavijo na spletni strani Občine Ruše: www.ruse.si Številka: 410-0028/2016 Datum: 8.12.2016 Občina Ruše Uroš Razpet, župan 801. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Janka Glazerja Ruše Na podlagi 40. člena in prvega odstavka 41. člen Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 -ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 - popr.), 3. člena Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) ter 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/11, 34/12) Občinski svet Občine Ruše na svoji 15. redni seji, dne 8. 12. 2016, sprejme ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA JANKA GLAZERJA RUŠE I. Splošna določba 1. člen (1) S tem odlokom Občina Ruše, Trg vstaje 11 Ruše (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljica) ustanavlja na področju predšolskega varstva in osnovnega šolstva Javni zavod Osnovna šola Janka Glazerja Ruše (v nadaljnjem besedilu: zavod), v čigar sestavo sodijo: • Osnovna šola Janka Glazerja Ruše, • enota vrtca Ruše in • enota vrtca Bistrica ob Dravi. II. Statusne določbe 1. Ime, sedež in pravni status zavoda 2. člen (1) Zavod posluje pod imenom Osnovna šola Janka Glazerja Ruše, sedež zavoda: Lesjakova 4, Ruše. Skrajšano ime zavoda OŠ Janka Glazerja Ruše. 3. člen (1) Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. (2) Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. 4. člen (1) Osnovna šola Janka Glazerja Ruše je vpisana v sodni register pri pristojnem sodišču v Mariboru, na registrskem vložku št. 1/100485/00. (2) Zavod je vpisan v razvid vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 5. člen (1) Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določa zakon in ta odlok. 2. Pečat zavoda 6. člen (1) Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano ime osnovne šole. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (2) Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena. (3) Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, občanom, učencem in varovancem oziroma njihovim staršem. (4) Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije. 7. člen (1) Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi ravnatelj. 3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje 8. člen (1) Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj brez omejitev. (2) Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja njegov pomočnik ali delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj. Pomočnik ravnatelja ali pooblaščeni delavec zavoda ima v času nadomeščanja vsa pooblastila ravnatelja, ki mu jih ta pisno določi. (3) Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe. 9. člen (1) Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. (2) V odnosih z banko in Uradom UJP promet podpisujejo ravnatelj, in podpisniki z deponiranimi podpisi pri Uradu UJP, ki jih določi ravnatelj. (3) Ravnatelj z odločbo določi delavce zavoda, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za zavod v odnosih, ki niso navedeni v tem odloku. 4. Območje zadovoljevanja vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih potreb 10. člen (1) Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju ter vzgoji otrok na območju Občine Ruše. III. Dejavnost zavoda 11. člen (1) Dejavnosti zavoda so: • M/80.101 Dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje • M/80.102 Osnovnošolsko splošno izobraževanje • M/80.422 izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje • Zavod izvaja javno veljavne programe in opravlja druge dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje javno veljavnih programov, in sicer: • H/55.510 Storitve menz • H/55.520 Priprava in dostava hrane • G/52.471 - Knjigarna • G/52.472 - Trgovina na drobno s časopisi in revijami • O/92.511 - Dejavnost knjižnic • I/60.230 Drug kopenski potniški promet • I/60.240 Drug cestni tovorni promet • G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln - prodaja izdelkov učencev • K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem • K/72.600 Druge računalniške dejavnosti • K/74.700 Čiščenje stavb • R/74.832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje • K/74.841 Prirejanje razstav, sejmov, kongresov • O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve • O/92.340 Druge razvedrilne dejavnosti, d.n.,(??) • O/92.610 Obratovanje športnih objektov, • O/92.623 Druge športne dejavnosti • O/92.720 Druge dejavnosti za sprostitev, d.n., • druge dejavnosti izven obsega javne službe. Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. (2) Dejavnosti, ki niso predmet vzgojno-izobraževalnega obveznega programa zavoda iz tega člena odloka, sprejme občinski svet s pravilnikom. 12. člen (1) Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenem z zakonom. 13. člen (1) Zavod opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost za predšolske otroke v starosti od 12. meseca do vstopa v osnovno šolo in program osnovnošolskega izobraževanja od prvega do devetega razreda osnovne šole. (2) Zavod izdaja javne listine v skladu z zakonom o osnovni šoli. (3) Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanoviteljica ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. (4) Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. 14. člen (1) Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni register. IV. Organi zavoda 15. člen (1) Organi zavoda so: • svet zavoda, • ravnatelj, • strokovni organi, • svet staršev. (1) Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili. 1. Svet zavoda 16. člen (1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljice, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. (2) Svet zavoda šteje 11 članov, ki jih sestavljajo: • 3 predstavniki ustanoviteljice, • 5 predstavnikov delavcev zavoda, • 3 predstavniki staršev. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (3) Predstavnike ustanoviteljice imenuje občinski svet izmed delavcev občinske uprave ali občinskih organov ter občanov. (4) Predstavnike delavcev se voli izmed delavcev šole in vrtca. V svet zavoda morajo biti enakomerno zastopani delavci šole in vrtca ter upravno-administrativni ter tehnični delavci. Pet predstavnikov zavoda se voli po naslednjem ključu: 2 strokovna delavca šole, 2 strokovna delavca vrtca, 1 predstavnik upravno-administrativnega in tehničnega osebja. (5) Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok. (6) Predstavnike staršev v svetu zavoda voli svet staršev šole in svet staršev vrtca. Kandidate predlaga in izvoli izmed svojih članov. Svet staršev šole voli 2 predstavnika v svet zavoda, svet staršev vrtca pa 1 predstavnika. Predstavniki se volijo javno, lahko pa tudi tajno, če se svet staršev tako odloči. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število glasov. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovega otroka oziroma učenca. Člani sveta zavoda so imenovani oziroma izvoljeni za mandatno obdobje štirih let in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni, vendar zaporedoma največ dvakrat. Oseba, ki opravlja funkcijo ravnatelja in pomočnika ravnatelja ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet zavoda. 17. člen (1) Svet zavoda: • imenuje in razrešuje ravnatelja, • sprejema program razvoja zavoda, • sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, • sprejme letno poročilo o samoevalvaciji zavoda, • obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, • odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, • obravnava poročila o vzgojni in izobraževalni problematiki, • odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, • odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v zavodu, • odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, • sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, • določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune, • predlaga ustanoviteljici spremembo ali razširitev dejavnosti, • daje ustanoviteljici in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, • razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, • sprejema program razreševanja presežnih delavcev, • odloča, v soglasju z ustanoviteljico, o najemanju kreditov, • imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah, • odloča, v soglasju z ustanoviteljico, o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, • opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. 1.1 Volitve predstavnikov delavcev zavoda v svet zavoda 18. člen (1) Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe sveta šole. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. (2) S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev, volilno mesto in število članov sveta, ki se volijo ter določi možnost izvedbe predčasnih volitev, za delavce, ki bi na dan izvedbe glasovanja bili odsotni. Stevilo članov sveta, ki se volijo, se določi v skladu z aktom o ustanovitvi šole oziroma v skladu s pravili šole. (3) Sklep o razpisu volitev predstavnikov delavcev v svet šole se mora javno objaviti v zavodu. (4) S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija. Sklep o razpisu volitev se mora na način, dostopen vsem delavcem, objaviti v šoli in v vrtcu. Volilno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. 19. člen (1) Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in reprezentativni sindikat. (2) Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. (3) Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. Kandidati za predstavnike delavcev v svet zavoda se predlagajo na šoli in enotah vrtcev. 20. člen (1) Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. (2) Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev. (3) Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli (izmed kandidatov strokovnih, upravno-administrativnih in tehničnih delavcev) iz šole in enot vrtca. Voli se tako, da se obkroži zaporedno številko pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. (4) Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, je neveljavna. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti. (5) Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. 21. člen (1) Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, kot je predstavnikov delavcev v svetu zavoda iz šole in enot vrtca. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. (2) Če dva ali več kandidatov dobi enako število glasov se volitve kandidatov z enakim številom glasov ponovijo, kolikor tudi v drugem krogu volitev dobita dva ali več kandidatov enako število glasov, se člana sveta določi z žrebom. (3) O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 22. člen (1) Postopek volitev predstavnikov delavcev zavoda v svet zavoda se natančneje določi s pravilnikom, ki ga pripravi in sprejme svet zavoda. 1.2 Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda 23. člen (1) Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. (2) Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. (3) Zahteva za odpoklic mora vsebovati obrazložitev razlogov za odpoklic. (4) Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. (5) Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. (6) Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. (7) Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki se nanašajo na volitve. 24. člen (1) Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo, v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij. 1.3 Prenehanje mandata članu sveta zavoda pred potekom mandata 25. člen (1) Članu sveta preneha mandat pred potekom dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen: • če izgubi volilno pravico, • če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, • če je s pravnomočno obsodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, • če odstopi ali je odpoklican oziroma razrešen, • če predstavniku delavcev preneha delovno razmerje, • če učenec, katerega eden od staršev je član sveta šole, izgubi status učenca šole, • če starš, član sveta zavoda, ni več član sveta staršev, • če je imenovan na funkcijo, ki ni združljiva s članstvom v svetu. (2) Članu sveta zavoda preneha mandat zaradi razlogov iz 1., 2., 3., 4., 6. in 7. alineje prvega odstavka z dnem, ko svet zavoda ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. (3) Članu sveta zavoda preneha mandat zaradi razloga iz 5. alineje prvega odstavka z dnem prenehanja delovnega razmerja. (4) Članu sveta zavoda preneha mandat zaradi razloga iz 8. alineje prvega odstavka z dnem pričetka dela na drugi funkciji. (5) Ko svet zavoda ugotovi, da je članu iz razlogov iz prvega odstavka prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristojne za imenovanje oziroma izvolitev novega člana. Če je potekel mandat predstavniku delavcev, svet zavoda v najkrajšem možnem času razpiše nadomestne volitve. (6) Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev člana sveta ni potrebno, če je prenehal mandat manj kot tretjini članov in je do izteka mandata sveta manj kot šest mesecev. 26. člen (1) O odpoklicu predstavnika staršev v svetu zavoda odloča s tajnim ali javnim glasovanjem svet staršev na predlog člana sveta staršev. Svet staršev šole in svet staršev vrtca lahko svojega predstavnika v svetu zavoda odpokličeta kadarkoli. Pred tem morata podati obrazloženo mnenje. (2) O razrešitvi predstavnikov ustanoviteljice v svet zavoda odloča občinski svet, ki ob razrešitvi praviloma imenuje tudi novega predstavnika ustanoviteljice. Občinski svet lahko svojega predstavnika v svetu zavoda odpokliče kadarkoli. Pred tem morata podati obrazloženo mnenje. 27. člen (1) Svet zavoda lahko na osnovi zakona in tega odloka podrobneje uredi postopek izvolitve in razrešitve predstavnikov delavcev s pravilnikom. 1.4. Konstituiranje sveta zavoda 28. člen (1) Svet zavoda se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki. Svet zavoda se konstituira na prvi seji z izvolitvijo predsednika sveta zavoda in njegovega namestnika. Z dnem konstitutivne seje sveta zavoda začne teči mandat članov sveta. Mandat posameznega člana sveta zavoda je v mandatnem obdobju vezan na mandat sveta zavoda kot celote. (2) Prvo sejo sveta zavoda skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje v roku 20 dni po izvolitvi oziroma imenovanju vseh članov sveta. Prvo sejo sveta zavoda vodi do izvolitve predsednika sveta najstarejši član sveta zavoda. (3) Svet zavoda predstavlja in zastopa predsednik sveta zavoda, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sveta zavoda. 1.5 Način dela sveta zavoda 29. člen (1) Svet zavoda razpravlja in odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta zavoda v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Predsednik sveta zavoda in njegovega namestnika izvolijo člani sveta zavoda izmed sebe praviloma na konstitutivni seji sveta zavoda. (2) Predsednik sklicuje seje sveta zavoda po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno, mora pa jo sklicati tudi na zahtevo ravnatelja, pristojnega organa ustanoviteljice in najmanj treh članov sveta. (3) Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov. Glasovanje je javno, razen če se člani sveta odločijo, da o posamezni zadevi glasujejo tajno. (4) Svet zavoda in svet staršev šole in vrtca lahko v skladu z zakonom in tem odlokom podrobneje določijo način svojega dela s poslovnikom. 1. Ravnatelj Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 30. člen (1) Ravnatelj je pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda. (2) Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. (3) Ravnatelj opravlja naslednje naloge: • organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, • pripravlja program razvoja zavoda, • pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo, • odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti otrok in učencev, • vodi delo učiteljskega in vzgojiteljskega zbora, • oblikuje predlog nadstandardnih programov, • spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, • organizira mentorstvo za pripravnike, • prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev in vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, • odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede in predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive, • spremlja delo svetovalne službe, • skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), • obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev, • spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, • zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov, • zastopa in predstavlja zavod in je odgovoren za zakonitost dela, • je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji zavoda, • odloča o vzgojnih ukrepih, • določa sistemizacijo delovnih mest, • odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, • imenuje in razrešuje svojega pomočnika v šoli in v vrtcu, • skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo in • opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. 31. člen (1) Za ravnatelja zavoda je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit, ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. (2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata. Če ravnatelj ne opravi v roku enega leta ravnateljski izpit, mu preneha mandat po zakonu. (3) Mandat ravnatelja traja pet let. 1.1 Postopek imenovanja ravnatelja 32. člen (1) Postopek imenovanja ravnatelja se mora pričeti najmanj pet mesecev pred iztekom mandata dotedanjemu ravnatelju. (2) Svet zavoda si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti: • mnenje vzgojiteljskega in učiteljskega zbora, • mnenje ustanoviteljice, • mnenje sveta staršev. (3) Občina in svet staršev morata mnenje obrazložiti. Vzgojiteljski in učiteljski zbor o mnenju glasujeta tajno. (4) Če organi iz drugega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja. (5) Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru. (6) Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja. (7) Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz prejšnjega odstavka svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode. 1.2 Postopek za razrešitev ravnatelja 33. člen (1) Ravnatelja razreši svet zavoda. (2) Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti ravnatelja z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi. (3) Svet s predlogom za razrešitev seznani ustanoviteljico, učiteljski zbor in svet staršev vrtca in šole. (4) Svet obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja posreduje v mnenje ministru. Svetu ni treba zaprositi za mnenje ministra, če se ravnatelja razreši na njegov predlog. V tem primeru svet o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo. (5) Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez tega mnenja. (6) Svet po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode. 1.3 Imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja 34. člen (1) Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma, če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. (2) Če v osmih dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet zavoda takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja. (4) Pod pogoji iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko ista oseba v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat. 1.4 Pomočnik ravnatelja Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 35. člen (1) Zavod ima pomočnika ravnatelja. (2) Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma ravnateljskega izpita. (3) Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. (4) Pomočnika ravnatelja se imenuje na podlagi javnega razpisa po postopku, določenem z zakonom. Javni razpis ni potreben, če ravnatelj predlaga pomočnika ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega zavoda. (5) Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, ki mu jih določi ravnatelj in naloge, ki so opisane v aktu o sistemizaciji. (6) Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti vzgojiteljski in učiteljski zbor. (7) Vrtec vodi pomočnik ravnatelja za vrtec. Imenuje in razrešuje ga ravnatelj izmed delavcev vrtca. Pomočnik ravnatelja za vrtec opravlja naloge za katere ga pooblasti ravnatelj in naloge, ki so zapisane v aktu o sistemizaciji. 2. Strokovni organi 36. člen (1) Strokovni organi v zavodu so učiteljski in vzgojiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. 37. člen (1) Učiteljski in vzgojiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. (2) Učiteljski in vzgojiteljski zbor: • obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, • daje mnenje o letnem delovnem načrtu, • predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, • odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, • daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, • daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja, • odloča o vzgojnih ukrepih, • opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 38. člen (1) Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku. (2) Oddelčni učiteljski zbor: • obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, • oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci in tistimi, ki težje napredujejo, • odloča o vzgojnih ukrepih, • opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 39. člen (1) Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 40. člen (1) Strokovni aktivi v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu. (2) Strokovni aktivi šole obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšave vzgojno-izobraževalnega dela, obravnava pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. 3. Svet staršev 41. člen (1) Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu in šoli oblikujeta sveta staršev. Tehnično in finančno podporo delovanja sveta staršev zagotavlja zavod. (2) Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka in na prvem sestanku s starši oddelka. Mandat predstavnika traja od izvolitve do konca šolskega leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Število ponovnih izvolitev ni omejeno. Posamezen starš ne sme biti hkrati predstavnik več oddelkov. (3) Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. Na prvem sestanku izvoli svet staršev predsednika in namestnika. (4) Svet staršev: • predlaga nadstandardne programe, • daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, • daje soglasje k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred, • sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja zavoda, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu šole oziroma vrtca, • daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja, • daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu šole oziroma vrtca, • daje mnenje o predlogu pravil šolskega reda, • daje mnenje k podrobnejšim kriterijem za dodelitev sredstev za subvencioniranje šole v naravi, • razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki, • obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, • obravnava predlog pravil šolske prehrane, • voli predstavnike staršev v svet zavoda in druge organe zavoda, • lahko sprejme svoj program dela sodelovanja z zavodom, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje, • predlaga predstavnike staršev za upravni odbor šolskega sklada, če ga šola ima, • imenuje upravni odbor šolskega sklada • predlaga zadeve v obravnavo svetu šole, • predlaga predstavnike staršev za pritožbeno komisijo, • lahko sprejme svoj program dela in sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje, • lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine v dogovoru z vodstvom šole, • opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. (5) Svet staršev se lahko poveže v lokalne oziroma regionalne aktive svetov staršev. Lokalni oziroma regionalni aktivi svetov staršev lahko ustanovijo nacionalno zvezo aktivov. (6) Poleg nalog in pristojnosti iz četrtega in petega odstavka tega člena ima svet staršev še naslednje pristojnosti: • voli in razrešuje predsednika sveta staršev in namestnika predsednika sveta staršev, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • spremlja delovanje upravnega odbora šolskega sklada, če je ta ustanovljen, • daje pobude staršem oddelkov za razrešitev predstavnikov oddelkov, • poda svoje mnenje in zagotavlja povezovanje staršev v oddelkih s svetom staršev in svetom šole/vrtca, • odloča o sodelovanju sveta staršev z drugimi šolami in organizacijami, • sprejema spremembe poslovnika, • lahko sprejema letni program dela sveta staršev, • lahko predlaga predstavnike staršev za delovno skupino za prehrano, • lahko imenuje člane delovne skupine. 3.1 Volitve in mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda 42. člen (1) Svet staršev vrtca in šole voli predstavnike staršev v svet zavoda izmed svojih članov oziroma izmed vseh staršev otrok in učencev šole oz. vrtca. Svet staršev šole voli 2 predstavnika, svet staršev vrtca 1 predstavnika staršev v svetu zavoda. (2) Kandidate za predstavnike staršev v svet zavoda (v nadaljnjem besedilu: kandidat) predlagajo člani sveta staršev šole oz. vrtca. Vsak predlagani kandidat mora strinjanje s kandidaturo potrditi pisno. Pisna potrditev kandidata se zapiše v zapisnik ter se priloži zapisniku. (3) Svet staršev mora vsakemu od predlaganih kandidatov pred izvedbo volitev omogočiti kratko predstavitev. (4) Svet staršev šole oziroma vrtca voli predstavnike staršev v svet zavoda na seji. Volitve so praviloma tajne. (5) Potek volitev se zabeleži v zapisniku. Imena izvoljenih predstavnikov staršev v svetu zavoda se navede v zapisniku v obliki sklepa. 43. člen (1) Predstavniki staršev v svetu zavoda predstavljajo stališča staršev sveta staršev šole in vrtca. Dolžni so se udeleževati sej svetov staršev in sproti obveščati svet staršev šole oziroma vrtca o vsebini razprave na sejah sveta zavoda in sprejetih sklepih. (2) Predstavniki staršev v svetu zavoda so izvoljeni za štiri leta. Zaporedoma so lahko izvoljeni največ dvakrat. (3) Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom otroka oziroma učenca. 3.2 Predčasno prenehanje funkcije predstavnika staršev 44. člen (1) Predstavniku staršev v svetu zavoda funkcija predčasno preneha v naslednjih primerih: • z odstopom, • z razrešitvijo, • z dnem, ko njegovemu otroku preneha status učenca šole, • z dnem, ko otrok, katerega starš je bil izvoljen v svet staršev, preneha obiskovati vrtec. (2) Odstopno izjavo poda predstavnik staršev v svetu zavoda predsedniku sveta staršev. (3) Razrešitev postane veljavna, ko svet staršev potrdi odstop in izvoli novega predstavnika staršev v svetu zavoda. (4) Pobudo za razrešitev predstavnika staršev v svetu zavoda lahko poda na svet staršev katerikoli član sveta staršev ali starš šole. (5) Predlagatelj mora predlog za razrešitev poslati predsedniku sveta staršev v pisni obliki. Predlog mora vsebovati obrazložitev zahteve po razrešitvi, v nasprotnem primeru ga predsednik vrne predlagatelju v dopolnitev. (6) Svet staršev mora pobudo za razrešitev obravnavati najkasneje v tridesetih dneh od prejema. (7) Predstavnik staršev v svetu zavoda, za katerega se predlaga razrešitev, mora biti s pobudo za razrešitev seznanjen najmanj osem dni pred sejo sveta staršev, na kateri bo pobuda obravnavana, in ima pravico, da se na seji pisno ali ustno opredeli do pobude. (8) Svet staršev o pobudi za razrešitev odloča z večino glasov vseh predstavnikov. Če je razrešitev izglasovana, svet staršev na isti seji izvoli novega predstavnika staršev v svetu zavoda. (9) V primeru prenehanja funkcije predstavnika staršev v svetu zavoda zaradi prenehanja otrokovega statusa učenca šole oziroma, ko otrok preneha obiskovati vrtec, izvoli svet staršev novega predstavnika staršev v svetu zavoda na prvi naslednji seji. 4. Svetovalna služba 45. člen (1) Zavod organizira, v skladu z normativi in standardi, svetovalno službo, ki svetuje otrokom, učencem, učiteljem in staršem ter sodeluje z vzgojitelji, učitelji in vodstvom pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda in opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela ter opravlja poklicno svetovanje. (2) Delo svetovalne službe opravljajo strokovni delavci, ki po zakonu izpolnjujejo pogoje za opravljanje svetovalnega delavca. Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje s pristojnimi državnimi organi in službami. 5. Knjižnica 46. člen (1) Zavod ima knjižnico. (2) Knjižnica izbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu. (3) Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister. V. Zaposleni v zavodu 47. člen (1) Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v zavodu opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, svetovalni delavci, knjižničar, laborant in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje zavoda (v nadaljevanju: strokovni delavci). (2) Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavlja objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. (3) Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom. (4) Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi. (5) Izobrazbo in stopnjo izobrazbe za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (6) Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest. (7) Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik. 1. Delovno razmerje 48. člen (1) Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih pravic delavcev v zavodu se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, če ni drugače določeno z zakonom. (2) Na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oziroma opravljati dela oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen v trajanju več kot šest mesecev ali je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. VI. Viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda 49. člen (1) Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda. (2) Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka (3) Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest oziroma upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnine premoženja ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanoviteljice. (4) Zavod mora na podlagi letnega programa dela in pred začetkom del od ustanovitelja pridobiti pisno soglasje glede vrste in obsega predvidene investicije. Način financiranja in oblika nadzora nad porabljenimi proračunskimi sredstvi se natančno opredeli z letno pogodbo o financiranju zavoda (5) Razmejitev financiranja javnih šol med državnim proračunom in sredstvi lokalne skupnosti opredeljuje zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. 50. člen (1) Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanoviteljice, prispevkov učencev, plačil staršev za storitve v predšolski vzgoji, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov v skladu z zakonom. (2) Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporabljajo za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije na podlagi predhodnega soglasja ustanoviteljice pa tudi za plače. Merila za delitev presežka prihodkov nad odhodki v zavodu določi minister. (3) Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področja dejavnosti zavoda, krije ustanoviteljica v tistem delu, za katerega zagotavlja sredstva. 51. člen (1) Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom. (2) Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka šole ali vrtca, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zviševanje standarda pouka, vzgoje in varstva in drugih vsebin dejavnosti zavoda. (3) Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov. (4) Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Upravni odbor imenuje svet staršev šole in vrtca. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. VII. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 52. člen (1) Zavod je pravna oseba in v pravnem prometu samostojno sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. (2) Zavod ne sme sklepati pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem ustanoviteljice, ki ga ima v upravljanju, niti pravnih poslov, s katerimi se to premoženje obremenjuje. (3) Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi razpolaga. (4) Ustanoviteljica odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki jih zavodu zagotavlja z občinskim proračunom. VIII. Medsebojne obveznosti med ustanoviteljico in zavodom 53. člen (1) Ustanoviteljica ima do zavoda naslednje pravice in obveznosti: • ugotavlja skladnost programov razvoja in dela s plani in programi ustanoviteljice, • spremlja in nadzira namenskost in gospodarnost porabe sredstev, za katera zagotavlja sredstva, • odloča o statusnih spremembah zavoda, • daje soglasje k spremembam in razširitvi dejavnosti, • daje soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki, • daje soglasje h kritju primanjkljaja prihodkov v delu za katerega zagotavlja sredstva, • opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. • (2) Zavod je dolžan ustanoviteljici: • predložiti predlog letnega poročila v pregled pred potrditvijo na svetu zavoda, • predložiti letno poročilo in letni delovni načrt, • predložiti poročilo o izvajanju letnega delovnega načrta in razvoja zavoda, • predložiti letni načrt investicijskega vzdrževanja, • po potrebi posredovati druge podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter podatke v statistične namene. IX. Javnost dela 54. člen (1) Delo zavoda je javno. (2) Javnost dela se zagotavlja s sporočili staršem in javnosti. (3) Sejam in drugim oblikam dela organov zavoda ter vzgojno-izobraževalnemu delu, starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne morejo prisostvovati, razen, ko je to določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali z dovoljenjem ravnatelja. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (4) O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj ali oseba, ki jo ravnatelj pooblasti. X. Nadzor 55. člen (1) Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja inšpektor pristojen za šolstvo. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz področij, ki niso navedena v prvemu odstavku tega člena, izvajajo institucije družbenega razvoja, določene z zakonom. 56. člen (1) Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. Namensko porabo sredstev nadzoruje organ šolske inšpekcije. (2) Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanoviteljice in namensko porabo proračunskih sredstev nadzira ustanoviteljica. XI. Splošni akti zavoda 57. člen (1) Zavod lahko o zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda. (2) Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. (3) Pravila in splošni akti iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. 58. člen (1) Splošne akte zavoda sprejme svet zavoda ali ravnatelj. (2) Razmejitev pristojnosti pri prejemanju splošnih aktov zavoda se določi s pravili ali s statutom zavoda. XII. Prehodne in končne določbe 59. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Janka Glazerja Ruše (MUV, št. 14/05), Spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Janka Glazerja Ruše (MUV, št. 12/07) ter Spremembe Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovne šole Janka Glazerja Ruše (MUV, št. 10/10). 60. člen (1) Ravnatelj zavoda je dolžan zraven nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela v skladu s tem odlokom. 61. člen (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 014-0091/2016 Datum: 8.12.2016 Občina Ruše Uroš Razpet, župan 802. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05, 92/05, 111/05, 93/05, 126/07, 108/09, 61/10, 62/10, 20/11, 57/2012, 101/2013-ZDavNepr in 110/13) in 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2011, 34/2012), je Občinski svet Občine Ruše na 15. redni seji, dne 8. 12. 2016, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na parceli številka 320/1, k.o. 663 - Bistrica pri Limbušu, v izmeri 93 m2 (ID 6537870). 2. Na zemljišču iz prve točke tega sklepa se po prenehanju javnega dobra v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Mariboru vpiše lastninska pravica v korist Občine Ruše, do celote. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0222/2016 Datum: 8.12.2016 Občina Ruše Uroš Razpet, župan OBČINA VERŽEJ 803. Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. Na podlagi 3. alineje 6., 25. in 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), 473. in 474. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15), 6., 20. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO), 5. in 18. člena Statuta Občine Apače (Prepih, št. 2/07 in 53/12), 18., 78. in 114. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, št. 1/2015), 5. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 3/2015), 6. in 18. Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013), 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011, 57/2015), 5. in 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01,38/04, 28/12),5., 7., 15. in 82. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/2014) ter 4., 16. 74. in 76. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/08, 105/12), so Občinski svet Občine Apače na 9.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Gornja Radgona na 6. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Križevci na 3. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Ljutomer na 3. izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Radenci na 6.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Razkrižje na 5.izredni seji dne 7.12.2016, Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 3.izredni seji dne 7.12.2016 in Občinski svet Občine Veržej na 3.izredni seji dne 7.12.2016, sprejeli Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA PRLEKIJA D.O.O. Splošne določbe 1. člen (namen odloka) (1) Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bilo ustanovljeno z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09) in je vpisano v sodni register pod št. Srg 2009/30429. (2) S tem odlokom se usklajujejo pristojnosti in delovanje Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) z veljavnimi predpisi in drugimi sprejetimi akti. (3) Ustanoviteljice javnega podjetja so: • Občina Apače, Apače 42B, 9253 Apače, matična številka 2215632000, • Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona, matična številka 5880289000, • Občina Križevci, Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru, matična številka 1332147000, • Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, • Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci, matična številka 5880297000, • Občina Razkrižje, Šafarsko 42, 9246 Razkrižje, matična številka 1332163000, • Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici, matična številka 5880319000, • Občina Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, matična številka 1332171000, (v nadaljevanju: ustanoviteljice). 2. člen (namen odloka in ustanovitev Sveta ustanoviteljic) (1) Ta odlok določa ustanoviteljske pravice, način njihovega izvrševanja in način usklajevanja odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem občinskih gospodarskih javnih služb. (2) S tem odlokom se ustanavlja Svet ustanoviteljic kot skupni organ za izvrševanje pravic iz prvega odstavka tega člena in za izvajanje ostalih nalog po tem odloku. (3) Ustanoviteljske pravice izvršujejo ustanoviteljice prek Sveta ustanoviteljic in na skupščini, v skladu s tem odlokom in družbeno pogodbo. (4) Če je posamezna pravica ali obveznost urejena v odloku in družbeni pogodbi, se uporablja ta odlok, razen če ni s tem odlokom drugače določeno. 3. člen (ustanovitev in prenehanje) (1) Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas. (2) Javno podjetje lahko preneha: • v primerih, določenih z zakonom, • na podlagi razveljavitve tega odloka v eni ali več ustanoviteljicah, pod pogojem iz tretjega odstavka tega člena. (3) Javno podjetje lahko preneha kot oseba javnega prava z razveljavitvijo tega odloka in se lahko izvede na podlagi soglasja vseh ustanoviteljic, vendar na podlagi 2. odstavka 41. člena medobčinskega Sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C, z dne 25. 5. 2016 (v nadaljevanju »sporazum«), ne pred 31. 12. 2022, razen zaradi obvezne prilagoditve državnih predpisov o obveznih oblikah izvajanja gospodarskih javnih služb. 4. člen (izstop ustanoviteljice) (1) Ustanoviteljica lahko po 31. 12. 2022 iz javnega podjetja izstopi, če se odloči, da javno podjetje za njo ne bo več izvajalo gospodarske javne službe v tej obliki. (2) Svoj izstop mora ustanoviteljica sporočiti s priporočeno pošiljko skupščini javnega podjetja najmanj šest mesecev pred izstopom. (3) Če javno podjetje ali ustanoviteljice ovirajo ali onemogočajo pravočasno uresničitev pravice ustanoviteljice do izstopa in v drugih primerih, ki jih določa zakon, lahko ustanoviteljica s tožbo od javnega podjetja zahteva izstop. (4) Ustanoviteljica, ki je izstopila, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Vrednost poslovnega deleža ustanoviteljice, ki izstopa, oceni pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij in poslovnih deležev. (5) Javno podjetje je dolžno izplačati ustanoviteljici, ki izstopa, vrednost njenega deleža najkasneje v dveh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. (6) Ustanoviteljica mora pred datumom izstopa poravnati vse obveznosti do javnega podjetja na podlagi tega odloka in sklenjenih pogodb. Če zaradi izstopa in zaradi tega zmanjšanega obsega dela v javnem podjetju, nastopijo razlogi za prenehanje delovnega razmerja sorazmernemu številu delavcem za nedoločen čas v javnem podjetju, ustanoviteljica, ki izstopa, prevzame sorazmerni delež delavcev ali zagotovi sredstva za odpravnine. 5. člen (ime in sedež) (1) Ime (firma) javnega podjetja je: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Skrajšano ime (skrajšana firma) je: JP Prlekija d.o.o.. (2) Sedež podjetja je Babinska cesta 2 A, 9240 Ljutomer. 6. člen (pečat) (1) Javno podjetje ima pečat z naslednjo vsebino: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Pečat lahko vsebuje tudi zaščitni znak javnega podjetja. (2) Zaščitni znak se lahko spremeni s sklepom skupščine. Dejavnost javnega podjetja 7. člen (registracija dejavnosti) (1) Javno podjetje se v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, registrira za opravljanje vsaj naslednjih dejavnosti: a) glavna dejavnost je 36.000 zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode; b) druge dejavnosti so: 37.000 Ravnanje z odplakami 42.110 Gradnja cest 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in plin 42.910 Gradnja vodnih objektov 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 43.110 Rušenje objektov 43.120 Zemeljska pripravljalna dela 43.130 Testno vrtanje in sondiranje 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav 43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah 43.310 Fasaderska in štukaterska dela 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 43.330 Oblaganje tal in sten 43.342 Pleskarska dela 43.390 Druga zaključna gradbena dela 43.910 Postavljanje ostrešij in krovska dela 43.990 Druga specializirana gradbena dela 49.410 Cestni tovorni promet 49.500 Cevovodni transport 52.100 Skladiščenje 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti (2) Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja javno podjetje tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti, oziroma, ki pripomorejo k izvajanju občinskih gospodarskih javnih služb, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. (3) Skupščina lahko brez spremembe tega odloka, če je to treba, pri pristojnem organu registrira dodatne dejavnosti. 8. člen (gospodarske javne službe) (1) Javno podjetje izvaja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, in sicer: a) obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrba s pitno vodo na območju občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, b) obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Apače, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, (2) Javno podjetje izvaja obvezne občinske gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena skladno z odlokom, sprejetim za posamezno gospodarsko javno službo v posamezni občini. 9. člen (javna pooblastila in druge naloge) (1) Javno podjetje izvaja naslednje strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb: • sodeluje pri razvoju, načrtovanju in pospeševanju gospodarskih javnih služb, • podaja predloge ustanoviteljicam za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb. (2) Javno podjetje upravlja z gospodarsko javno infrastrukturo skladno s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem občin in predpisi o izvajanju posamezne gospodarske javne službe. (3) Javno podjetje skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvaja naslednja javna pooblastila: • daje mnenja, določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo gospodarsko javno infrastrukturo, • daje predpisana soglasja za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo. (4) Javno podjetje na podlagi predpisov, ki urejajo geodetsko dejavnost, vzpostavlja, vodi in vzdržuje posamezne katastre gospodarske javne infrastrukture za ustanoviteljice, za katere izvaja gospodarske javne službe. (5) Ustanoviteljice lahko javno podjetje pooblastijo ali mu naročijo, neposredno ali z javnim naročilom, vodenje in/ali izvajanje investicijskih ali investicijsko-vzdrževalnih del na gospodarski javni infrastrukturi. Lastništvo in ustanoviteljske pravice 10. člen (osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži) (1) Osnovni kapital javnega podjetja znaša nominalno 200.000 EUR in so ga ustanoviteljice zagotovile 29. 5. 2009 ob ustanovitvi v denarju. (2) Osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljic znašajo: Občina Poslovni Osnovni delež v % vložek v EUR Apače 9,52 19.040 Gornja Radgona 22,50 45.000 Križevci 9,07 18.140 Ljutomer 30,77 61.540 Radenci 13,71 27.420 Razkrižje 3,41 6.820 Sveti Jurij ob Ščavnici 7,59 15.180 Veržej 3,43 6.860 Skupaj 100 200.000 (3) Skupščina javnega podjetja lahko sklene, da se poveča osnovni kapital javnega podjetja. (4) Prenos poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev v javnem podjetju na pravne osebe zasebnega prava ni dopusten. (5) Prenos poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev s strani posamezne ustanoviteljice na drugo ustanoviteljico je dopusten na podlagi 100 % soglasja ostalih ustanoviteljic, ki deleža ne prenašajo, vendar ne pred 31. 12. 2022. 11. člen (pogodba o prenosu infrastrukturnih objektov) (1) Ustanoviteljice in javno podjetje sklenejo pogodbo o izvajanju javne službe in najemu gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanju skupne gospodarske infrastrukture, ki jo javno podjetje potrebuje za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz 8. člena tega odloka. 12. člen (odgovornost za poslovanje javnega podjetja) (1) Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. 13. člen (občinski sveti ustanoviteljic) (1) Občinski sveti ustanoviteljic imajo pravico do: Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • enakopravnega odločanja o spremembah tega odloka, • določanja pogojev za izvajanje dejavnosti javnega podjetja pod enakimi pogoji na celotnem območju občin ustanoviteljic, kar se ureja z odlokom, • odločanja o povečanju in zmanjšanju kapitala, • odločanja o prenehanju javnega podjetja in statusnem preoblikovanju, • odločanja o vstopu novih ustanoviteljic (družbenikov) v javno podjetje, • odločanja o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode posamezne občine, • potrjevanja morebitne subvencije za uporabnike na svojem območju občine, • dajanja mnenj k predlogom in odločitvam skupščine in sveta ustanoviteljic ter • odločanja o zadolževanju. Upravljanje javnega podjetja in delo sveta ustanoviteljev 14. člen (ustanovitev skupnega organa občin) (1) S tem odlokom se za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju in drugih pravic povezanih z njegovim delovanjem, določenih v tem odloku, ustanovi Svet ustanoviteljic. (2) Svet ustanoviteljic sprejme svoj pečat. Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema Svet ustanoviteljic. 15. člen (sestava in način dela Sveta ustanoviteljic) (1) Svet ustanoviteljic sestavljajo župani oziroma županje (v nadaljevanju: župani) ustanoviteljic javnega podjetja. Za zastopanje na seji Sveta ustanoviteljic lahko župani pooblastijo drugo osebo. (2) Zupani izmed sebe določijo predsednika Sveta ustanoviteljic, ki tudi predstavlja Svet ustanoviteljic, sklicuje in vodi seje, podpisuje njegove odločitve ter skrbi za izvrševanje in koordiniranje njihovega izvajanja. Predsednik Sveta ustanoviteljic se menja vsako leto po načelu rotacije, po naslednjem zaporedju: Ljutomer, Gornja Radgona, Radenci, Apače, Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej in Razkrižje. (3) Svet ustanoviteljic izvaja svoje naloge na sejah. Seje potekajo praviloma na sedežu organa. (4) Sedež organa je v občini, kjer je sedež javnega podjetja, na naslovu Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. 16. člen (način sprejemanja odločitev Sveta ustanoviteljic) (1) O pravicah in obveznostih po tem odloku odloča Svet ustanoviteljic, če je na seji navzočih najmanj 6 županov, ki imajo v kapitalskem deležu najmanj 60 %, razen pri glasovanju o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, ko morajo biti prisotni vsi župani ustanoviteljic. (2) Svet ustanoviteljic sprejme veljaven sklep, če so zanj glasovali: • vsi župani v primeru odločanja o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pri čemer morajo župani pridobiti mnenje o izdelanem elaboratu s strani svojih občinskih svetov, • v vseh ostalih primerih najmanj 6 županov, ki morajo imeti v kapitalskem deležu najmanj 60 %. (3) V vabilu za sejo sveta ustanoviteljic, ki se članom posreduje najmanj 7 dni pred sejo, se določi naknadni dan zasedanja sveta ustanoviteljic, za primer, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bil sklepčen, kar velja le za primere iz tretje alineje drugega odstavka tega člena Svet ustanoviteljic na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih županov, ob upoštevanju kvorumov iz prejšnjega odstavka tega člena. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu. 17. člen (pristojnosti Sveta ustanoviteljic) (1) Svet ustanoviteljic: • določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, po predhodnem mnenju občinskih svetov, • imenuje in razrešuje direktorja, • sprejema merila za določitev variabilnega dela plače, pravic in obveznosti direktorja javnega podjetja; • odloča o višini nagrade članom skupščine, • daje soglasje k odločitvam organov javnega podjetja o poslovni politiki, programih dela ter finančnih načrtih javnega podjetja, • odloča v drugih primerih, ko zakon ali drug predpis določa, da o določenem vprašanju odloča organ občine, pa ni določeno, da je takšna naloga v pristojnosti občinskega sveta, • je posvetovalni organ občinskega sveta ali skupščine v zvezi z nalogami iz drugega ali tretjega odstavka tega člena. (2) Svet ustanoviteljic lahko od posamezne občine ustanoviteljice zahteva, da mu le-ta posreduje informacije in odločitve v zvezi z: • izvajanjem javnih služb • odločanjem o zadolževanju, • vstopom nove ustanoviteljice (družbenika), • statusnimi spremembami ali prenehanjem javnega podjetja in • v drugih primerih, ko tako določa zakon ali drug predpis. (3) Svet ustanoviteljic lahko od skupščine zahteva, da mu le-ta posreduje informacije in dokumentacijo v zvezi z: • izplačili dobička in pokrivanjem izgube, • s poslovno politiko, programi dela ter finančnimi načrti javnega podjetja, • programom za obvladovanje kakovosti poslovanja. (4) Svet ustanoviteljic ima pravico informacije in dokumentacijo zahtevati pred sprejemom odločitve in lahko nanje poda mnenje. (5) Svet ustanoviteljic potrjuje načrt predvidenih obnov gospodarske javne infrastrukture, ki je v solastništvu ustanoviteljic. 18. člen (strokovne in administrativne naloge) (1) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe Sveta ustanoviteljic opravlja občinska uprava Občine Ljutomer. (2) Stroški iz 1. odstavka tega člena se krijejo v skladu s 19. členom tega odloka. 19. člen (sredstva za delo Sveta ustanoviteljic) (1) Sredstva za delovanje Sveta ustanoviteljic zagotavljajo občine iz proračuna po enakih deležih vseh članov v Svetu ustanoviteljic. (2) Če se seja izvede zgolj v zvezi z nalogami gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, krijejo sredstva občine, za katere se ta dejavnost izvaja. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 20. člen (dolžnost obveščanja) (1) Svet ustanoviteljic o svojih odločitvah redno in sproti obvešča organe javnega podjetja. Organi 21. člen (organi javnega podjetja) (1) Organi javnega podjetja so: • skupščina, • direktor. 22. člen (sestava skupščine) (1) Skupščino sestavljajo člani - predstavniki ustanoviteljic, ki izmed sebe za vsako koledarsko leto izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Člani skupščine imajo namestnike. (2) Župan vsake občine ustanoviteljice imenuje in razrešuje po enega člana skupščine in njegovega namestnika. Člani skupščine in njihovi namestniki se imenujejo izmed zaposlenih uslužbencev občinske uprave posamezne občine ustanoviteljice ali izmed drugih oseb. Imenovani član skupščine in njegov namestnik morata imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo. (3) Mandat članov skupščine in njihovih namestnikov traja štiri leta, vezan pa je na mandat župana. Člani skupščine in namestniki so lahko po izteku mandata ponovno imenovani. (4) Izmed članov se izvoli nov predsednik skupščine po naslednjem zaporedju: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Sčavnici in Veržej. Za namestnika predsednika skupščine se izvoli član skupščine ustanoviteljice, ki ji po načelu rotacije v naslednjem koledarskem letu pripada mandat predsednika skupščine. Po poteku mandata se v mandatu nove skupščine zaporedje nadaljuje. (5) Predsednik skupščine zastopa javno podjetje v razmerju do direktorja javnega podjetja. 23. člen (razdelitev glasov v skupščini) Člani skupščine imajo število glasov, določeno v razmerju z obsegom poslovnega deleža ustanoviteljice, ki ga je imenovala, oziroma na vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega kapitala en glas. Tako ima član: Član skupščine iz občine Osnovni vložek v EUR Stevilo glasov Apače 19.040 381 Gornja Radgona 45.000 900 Križevci 18.140 363 Ljutomer 61.540 1231 Radenci 27.420 548 Razkrižje 6.820 136 Sveti Jurij ob 15.180 304 Sčavnici Veržej 6.860 137 Skupaj 200.000 4000 24. člen (pristojnosti skupščine) (1) Skupščina odloča o temeljnih razvojnih in organizacijskih vprašanjih javnega podjetja, ki se ne nanašajo na vprašanja rednega poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov in niso v pristojnosti ustanoviteljic in/oziroma sveta ustanoviteljic. (2) Pristojnosti skupščine javnega podjetja so naslednje: • odloča o razvojnih programih ter poslovni politiki javnega podjetja ter odloča o letnih planih in programih javnega podjetja, • odloča o prometu nepremičnin, če o tem ni odločeno v programu javnega podjetja in o izdajanju vrednostnih papirjev po predhodnem soglasju vseh lastnikov, • odloča o investicijskih delih ali najemu posojil, ki niso izrecno zajeta v programu javnega podjetja in ki po vrednosti presegajo 40.000 EUR, • odloča o politiki plač v javnem podjetju na podlagi kolektivne pogodbe in letnega plana ter planiranih in doseženih rezultatih poslovanja, • odloča o sprejemu splošnih aktov javnega podjetja, • odloča o predlogu ustanoviteljicam za spremembo tega odloka, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic, • odloča o uvedbi in prenehanju izrednih razmer pri dobavi dobrin po tem odloku, • odloča o drugih zadevah, za katere tako določajo zakon, drug predpis, kolektivna pogodba ali odlok, • sprejme letno poslovno poročilo, obračune in zaključni račun podjetja, ter odloča o delitvi dobička oz. pokrivanju izgube, • izbira in imenuje revizorja, • odloča o predlogih ukrepov za povečanje in zmanjšanje kapitala in predlaga ustanoviteljem sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju kapitala, • odloča o oblikovanju strokovnih, posvetovalnih, nadzornih in drugih organov skupščine in javnega podjetja, za katere tako določa družbena pogodba, sklep skupščine ali zakon ter imenuje in razrešuje člane teh organov in komisij, • predhodno odloča o notranji organizaciji javnega podjetja ter številu in vrsti delovnih mest, • predhodno odloča v primeru odtujitve, obremenitve in pridobitve premičnega premoženja, ki presega 20.000 EUR, • predhodno odloča o najemanju dolgoročnih posojil, • predhodno odloča o najemanju kratkoročnih posojil v vrednosti, ki presega 50.000 EUR, • predhodno odloča ob pridobivanju, odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin, • predlaga ustanoviteljem sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju kapitala, • opravlja druge naloge skupščine, kot izhaja iz tega odloka, • nadzira vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari, • sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem soglasju sveta ustanoviteljev, • daje smernice za delo direktorju, • opravlja druge naloge skupščine, kot izhaja iz tega odloka. (3) Skupščina lahko daje mnenja k predlogom aktov, ki jih v zvezi z javnim podjetjem oziroma opravljanjem gospodarskih javnih služb, za katere je to podjetje pooblaščeno, sprejemajo občinski sveti ustanoviteljic oziroma svet ustanoviteljic. (4) Skupščina o svojem delu in ugotovitvah obvešča ustanoviteljice. 25. člen (sklic skupščine) (1) Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, dolžan pa jo je sklicati na zahtevo direktorja ali župana katerekoli ustanoviteljice. Direktor skliče skupščino v primerih, določenih z zakonom. Skupščina se sklicuje najmanj štirikrat na leto. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (2) V odsotnosti predsednika vodi sejo skupščine član, ki nadomešča predsednika. (3) Skupščina se sklicuje s priporočenim pismom, ki mora biti članom vročeno najmanj petindvajset dni pred datumom seje. Z vabilom mora biti predlagan dnevni red seje s priloženim gradivom. (4) V izjemnih primerih se lahko skliče telefonska ali korespondenčna seja skupščine. (5) Administrativna dela za skupščino izvaja javno podjetje. 26. člen (delovanje in sprejem odločitev v skupščini) (1) Skupščina veljavno odloča, če je na seji navzočih toliko članov, da imajo več kot 60 % glasov v skladu s 23. členom tega odloka. V vabilu za skupščino se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bila sklepčna. Skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov oziroma glasov. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu. (2) Skupščina sprejme veljaven sklep, če je za sklep glasovalo več kot 60 % vseh glasov, razen če zakon ali odlok določata drugače. Odločitve iz prve alineje drugega odstavka 24. člena se sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino vseh glasov. Takih odločitev, razen v primeru skrajne nujnosti, ni možno uveljavljati pred 15. dnevom od sprejetja. V primeru naknadnega sklica skupščine se odločitve iz sedme in osme alineje drugega odstavka 24. člena sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino oddanih glasov. (3) O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči na seji. Zapisnik korespondenčne seje podpišejo vsi člani. (4) Skupščina za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik. (5) Člani skupščine lahko s pisno izjavo sklenejo, da se opravi korespondenčna seja. Sklep o tem morajo sprejeti vsi člani skupščine. V tem primeru pošljejo člani skupščine svoje glasove o predlaganih sklepih direktorju javnega podjetja pisno, po faksu ali z uporabo drugih tehničnih sredstev. 27. člen (pristojnosti direktorja) (1) Direktor je poslovodni organ javnega podjetja. (2) Direktor ima poleg pristojnosti, določenih s tem odlokom, še naslednje pristojnosti: • zastopanje in predstavljanje javnega podjetja; • določanje nalog zaposlenim v javnem podjetju in nadzor njihovega izvajanja; • odločanje o nakupu blaga, surovin, energije in storitev, o prodaji blaga in storitev, ki ne sodijo med javne dobrine, o najemanju posojil ter izvajanju investicij, vse v okviru predpisov in veljavnih planov ter tega odloka; • določanje notranje organizacije javnega podjetja v skladu s tem odlokom; • priprava letnega plana in razvojnih programov javnega podjetja; • imenovanje vodilnih delavcev; • izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti; • odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja; • zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja, po določbah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju; • izvajanje nalog, ki jih določa zakon v razmerju do skupščine, ter odločanje o drugih tekočih zadevah. 28. člen (pogoji za imenovanje) (1) Za direktorja Javnega podjetja Prlekija d.o.o. je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: 1. najmanj univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem ali druga bolonjska stopnja; 2. najmanj 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih; 3. aktivno znanje slovenskega jezika; 4. vodstvene in organizacijske sposobnosti; 5. strokovno poznavanje dela na področju gospodarskih javnih služb; 6. znanje uporabe informacijskih tehnologij. (2) Direktorja se imenuje na podlagi javnega razpisa za mandatno obdobje pet let. Ob prijavi mora kandidat za direktorja predložiti vizijo razvoja podjetja. 29. člen (plača direktorja) (1) Osnovna plača direktorja, določena v skladu z veljavnimi predpisi za direktorje gospodarskih družb v večinski lasti države ali občine, ne sme presegati plače župana občine ustanoviteljice z največjim številom prebivalcev. 30. člen (sodelovanje s skupščino) (1) Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje v skladu z zakonom in odlokom. Predhodno odločitev skupščine mora imeti v naslednjih primerih: • pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin; • pridobivanje, odtujitev ali obremenitev drugih sredstev, katerih posamična vrednost presega 20.000 EUR, • izvajanje investicijskih del ter vzdrževalnih del in najemanje posojil v vrednosti, ki presega 40.000 EUR. 31. člen (razrešitev direktorja) (1) Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata: • na lastno željo; • če krši tiste določbe družbene pogodbe, ki omejujejo njegova pooblastila za zastopanje v razmerju do tretjih; • če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči članici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti članice; • če nastane kateri od razlogov, ki je po predpisih o delovnih razmerjih razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi; • če neutemeljeno ne izvršuje sklepov skupščine in Sveta ustanoviteljic ter • v drugih primerih, ki jih določa zakon. (2) Razrešitev lahko predlaga vsak član skupščine, župan oziroma občinski svet. 32. člen (prenehanje mandata direktorja) (1) Direktorju predčasno preneha mandat: • če izgubi poslovno sposobnost; Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • če postane trajno nezmožen za opravljanje dela; • če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. (2) Direktorju preneha mandat z dnem, ko skupščina ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. 33. člen (pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja) (1) Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo s splošnim aktom javnega podjetja, ki ga pripravi in sprejmeta skupščina in Svet ustanoviteljic, ter z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki jo direktor sklene s predsednikom skupščine javnega podjetja. (2) Ko gre za izvajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, je direktor dolžan izvajati svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu s pogodbo iz 11. člena sporazuma. 34. člen (poročanje direktorja) (1) Svet ustanoviteljic in skupščina imata pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. (2) Direktor je na podlagi zahteve dolžan pisno poročati Svetu ustanoviteljic, ustanoviteljicam in skupščini enkrat letno, dodatno pa na podlagi sklepov navedenih organov. Poslovna politika in planiranje 35. člen (razvojni program in letni načrt) (1) Za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje javno podjetje pripravlja finančne in poslovne načrte in elaborate o cenah. Direktor javnega podjetja pri pripravi teh aktov sodeluje z občinskimi upravami in župani. Poslovanje javnega podjetja 36. člen (predpisi o javnem naročanju) (1) Javno podjetje je pri pridobivanju pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev blaga, dolžno spoštovati predpise o javnem naročanju. Pravila o cenah 37. člen (obračunsko obdobje) (1) Obračunsko obdobje je eno koledarsko leto oziroma se lahko skrajša ali podaljša s pogodbo o izvajanju javne službe in najemu gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanju skupne gospodarske infrastrukture in skladu z veljavno zakonodajo. 38. člen (priprava in posredovanje elaboratov) (1) Javno podjetje vsako leto pripravi in posreduje elaborate o cenah oskrbe s pitno vodo do 30. 9. za naslednje obračunsko obdobje pristojnemu organu, ne glede na višino spremembe cene v primerjavi s preteklim obračunskim obdobjem. Elaborate o cenah odvajanja in čiščenja v enakem roku posreduje občinski upravi posamezne občine. Ostali akti 39. člen (odlok kot družbena pogodba) (1) Ta odlok velja kot podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi javnega podjetja družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba), ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka, ki jo sklenejo zakoniti zastopniki občin ustanoviteljic. 40. člen (notranji akti) (1) Notranjo organizacijo javnega podjetja in sistemizacijo delovnih mest, vključno s pooblastili drugih vodilnih delavcev ter razporeditvijo po plačilnih razredih, predpiše direktor z internimi enostranskimi akti, ki so skladna z kadrovskim načrtom. (2) Splošne akte javnega podjetja sprejema na predlog direktorja skupščina. Posamične izvedbene in konkretne akte oziroma navodila za delo izdaja direktor. Prehodne in končne določbe 41. člen (dosedanji direktor javnega podjetja) (1) Funkcijo direktorja opravlja dosedanji direktor javnega podjetja do imenovanja novega direktorja vendar največ do konca mandata. 42. člen (sprejem odloka) (1) Ta odlok je sprejet, ko ga sprejmejo vsi občinski sveti občin: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. (2) Če so določbe tega odloka na eni strani ali drugega akta katere izmed občin (ki ureja gospodarsko javno službo) na drugi strani v nasprotju, se uporabljajo določbe tega odloka. 43. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09). 44. člen (objava in veljavnost) (1) Ta odlok se objavi v uradnih glasilih občin, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. (2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 032-0002/2016 Datum: 7.12.2016 Občina Apače Franc Pižmoht, župan Občina Gornja Radgona Stanislav Rojko, župan Občina Križevci Branko Belec, župan Občina Ljutomer Olga Karba, županja Občina Radenci Janez Rihtarič, župan Občina Razkrižje Stanko Ivanušič, župan Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, župan Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Občina Veržej Slavko Petovar, župan 804. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Veržej Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010- ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-11, 14/15 -ZUUJFO in 76/15), 49.b do 51. člena Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD- 1/ (Uradni list RS, št. 77/10), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12; v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), 16 . člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/2008, 105/2012) je Občinski svet Občine Veržej na 3. izredni seji dne 7. 12. 2016 sprejel ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI VERŽEJ I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: »javna služba«) na območju občine Veržej (v nadaljnjem besedilu »Občina«) in sicer: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, • splošne določbe, • vrsto in obseg storitev javne službe, • vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, • pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, • pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne službe, • vire financiranja javne službe, • javna pooblastila izvajalca javne službe • zbirke podatkov in obveščanje, • prenos zgrajene javne infrastrukture v upravljanje, • nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, • kazenske določbe, • druge elemente potrebne za izvajanje javne službe. 2. člen (izrazi) (1) Izrazi in drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi ali tehničnem pravilniku o javnem vodovodu. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (javna služba) (1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba s pitno vodo v nestanovanjskih stavbah in gradbenih inženirskih objektih ter nestanovanjskih prostorih v stanovanjskih stavbah, in sicer ne glede na to, ali se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, če: • se voda uporablja za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in • iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: • oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, • oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, • oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3. (4) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov se izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in pod pogoji, ki jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok. (5) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo. 4. člen (aglomeracije) (1) Občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na območju, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, in sicer: • območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, • območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja dva pogoja: Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 a. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in b. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. (2) Območja iz prvega odstavka tega člena so: • OBMOČJE 1: območja izvajanja javne službe IME ID Naselja vključena v aglomeracijo AGLOMERACIJE AGLOMERACIJE Banovci 705 Banovci Veržej 706 Veržej Bunčani 700 Bunčani • OBMOČJE 2: območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe IME ID Naselja vključena v aglomeracijo AGLOMERACIJE AGLOMERACIJE / / / • OBMOČJE 3: območje javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območje javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka: IME NASELJA / • OBMOČJE 4: območje javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka: IME NASELJA / II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe 5. člen (zagotavljanje javne službe) (1) Občina zagotavlja javno službo na območju občine, s soustanovitvijo javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: »izvajalec«), ki izvaja javno službo v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavnimi državnimi, občinskimi predpisi, programom oskrbe s pitno vodo ter sklenjenimi pogodbami. (2) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo na osnovi vodnega dovoljenja za namen za katerega je pridobljeno vodno dovoljenje. (3) Izvajalec lahko z uporabo javnega vodovoda izvaja storitve tudi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe. 6. člen (program oskrbe s pitno vodo) (1) Izvajalec pripravi program oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi. (2) Program pregleda pristojni organ občinske uprave in ga uskladi z izvajalcem javne službe. Usklajen program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. (3) Za pregled, uskladitev in potrditev sprememb programa oskrbe s pitno vodo, se smiselno uporabljajo določila predhodnega odstavka. 7. člen (določitev izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe je Javno podjetje Prlekija d.o.o., Ljutomer, ki zagotavlja javno službo na celotnem območju občine. 8. člen (obveznosti izvajalca) (1) Izvajalec v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov zagotavlja: • oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, • obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe in njihovih obveznostih, • redno vzdrževanje javnega vodovoda, • redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, • redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod do dolžine priključka do 200 m, • vodenje evidenc v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • poročanje v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, • izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, • monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, • monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, • označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, • občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, • izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, • redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovodu, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda • preverjanje rednega vzdrževanja interne vodovodne napeljave, internega požarnega omrežja in internih hidrantov, • preverjanje rednega vzdrževanja vodomernih mest in dostopov do njih in • priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. alineje prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. 9. člen (vzdrževanje priključkov) (1) Redno vzdrževanje priključkov iz pete alineje prvega odstavka predhodnega člena obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je vsak priključek vodotesen, • zagotavljanje delovanja obračunskih vodomerov v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in • interventno vzdrževanje v primerih nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskih vodomerov in podobno). (2) V primeru rednega vzdrževanja priključka izvajalec od uporabnika ne more zahtevati uskladitve obstoječega priključka v skladu z novim tehničnim standardom. III. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 10. člen (gospodarska javna infrastruktura) (1) Gospodarska javna infrastruktura za izvajanje javne službe na območju občine je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in električno opremo, črpanje, prečrpavanje in hramba vode ter priprava vode...), ; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. (2) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro in jih je prepovedano prodati ali obremeniti. (3) Gospodarska javna infrastruktura iz tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi. (4) Z gospodarsko javno infrastrukturo na podlagi uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, upravlja izvajalec. IV. Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo 11. člen (pogoji zagotavljanja javne službe) Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so: • javni vodovod in priključitev na javni vodovod, • izpolnjevanje obveznosti občine, izvajalca, in uporabnikov. 12. člen (vodovodni priključek na javni vodovod) (1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. (2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode. (3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. (4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. (5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. (6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. (7) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za katere odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena. (8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi iz prejšnjega odstavka, za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. (9) Priključitev stavbe ali gradbeni inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja izvajalca le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec dolžan voditi posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz tega odstavka se šteje kot posebna storitev. (10) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem dovoljenju izvajalca, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča. (11) V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec določi pogoje za priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga določa ta odlok za soglasje za priključitev. Izvajalec in lastnik stavbe ali objekta, ki se priključuje, za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena podpišeta pogodbo, v kateri se opredelijo predvidena količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji. (12) Pogoje in način priključitve določa tehnični pravilnik. 13. člen (priključitev na javni vodovod) (1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod je priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod, bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod. (2) Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik izvajalcu podati vlogo za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost z naslova komunalnega prispevka. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (3) Priključek na javni vodovod uporabniku izvede izvajalec, pri čemer je potrebno uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določajo pogoji v izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod skladno z določili tehničnega pravilnika. (4) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik. (5) V primeru, ko izvajalec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo ustrezno urejenih priključkov, so uporabniki dolžni takoj vgraditi ustrezne obračunske vodomere, ki so skladni s predpisi o meroslovju, ter urediti vodovodne priključke v skladu s Tehničnim pravilnikom, najpozneje ob obnovi vodovodnega omrežja. (6) V primeru neustreznih obračunskih vodomerov, izvajalec uporabnikom zaračunava porabo po pavšalu. Priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod ni obvezna v primeru, da tehnično ni mogoča, ali bi s tem nastali nesorazmerni stroški. 14. člen (upravljanje vodovodnega priključka) (1) Vodovodni priključek do obračunskega vodomera, vključno z obračunskim vodomerom, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec. (2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajen obračunski vodomer. (3) Merilno mesto in način vgradnje obračunskega vodomera opredeljuje tehnični pravilnik. (4) Uporabnik je dolžan zavarovati obračunski vodomer pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem izvajalca omogočati nemoten dostop. (5) Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav iz tretjega odstavka tega člena, dolžan v roku treh dni o tem obvestiti izvajalca, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. 15. člen (zamenjava obračunskega vodomera) (1) Izvajalec je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo obračunskih vodomerov ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. (2) Izvajalec lahko poškodovan obračunski vodomer, v nujnem primeru zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, uporabnika pa je o tem dolžan naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi. (3) V primeru, da je za poškodbo obračunskega vodomera kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil. Izvajalec je poškodovan obračunski vodomer dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma do plačila nastalih stroškov s strani uporabnika. 16. člen (trajna ukinitev vodovodnega priključka) (1) Trajna ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka najmanj 15 dni pred rušitvijo stavbe. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka. (2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. (3) Izjemoma je dovoljena ukinitev vodovodnega priključka tudi v primerih, kadar priključena stavba trajno in/ali občasno ni naseljena oz. trajno in/ali občasno ni v uporabi, ter v drugih izjemnih primerih. Takšne izjemne primere ukinitve vodovodnih priključkov posebej presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja. 17. člen (obnova vodovodnega priključka) (1) Vodovodni priključek se mora obnoviti: • če je njegovo stanje takšno, da povzroča okvare in posledično onemogoča oskrbo s pitno vodo, • če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo, • če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, • praviloma tudi takrat, kadar se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska javna infrastruktura, v kolikor priključek več ni ustrezen, • kadar se poveča potreba po vodi z večjim premerom cevi priključka. (2) Stroški obnove priključka v obstoječem tehničnem standardu so upravičeni strošek omrežnine. 18. člen (vzdrževanje vodovodnega priključka) (1) Del priključka stavbe na javni vodovod, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, spada v redno vzdrževanje izvajalca. (2) Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe ter delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopuščati in izvedene storitve javne službe plačevati v okviru cene javne službe. (3) Izvajalec je odgovoren za škodo, ki jo utrpi uporabnik zaradi nerednega ali nestrokovnega vzdrževanja vodovodnega priključka. 19. člen (dostopnost javnega vodovoda, hidrantov in priključkov) Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z zunanjim vodomernim jaškom in obračunskim vodomerom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. V varovalnem pasu, določenim s tehničnem pravilnikom ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca. 20. člen (prekinitev dobave vode iz razlogov na strani uporabnika) (1) Izvajalec lahko prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega pisnega obvestila in na stroške uporabnika, če: • uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno zahteva zaporo vode, • je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca, • interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec pomanjkljivosti ne odpravi, • stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v javnem vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec te pomanjkljivosti ne odpravi, • uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, • uporabnik bistveno poveča odjem vode brez soglasja izvajalca, • uporabnik izvajalcu ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda in Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 vzdrževanja vodovodnega priključka ali rednega vzdrževanja in popravila vodovodnega priključka, • uporabnik ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritev na internem omrežju, • uporabnik samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na priključku na javni vodovod, • uporabnik ne uredi priključkov skladu z zahtevami izvajalca, • uporabnik krši objavljene ukrepe varčevanja z vodo, oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah, • uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode, • uporabnik pri urejanju okolice ne upošteva določb tega odloka in tehničnega pravilnika, • uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera, • uporabniki v večstanovanjskem objektu ne poskrbijo za ustrezno ureditev medsebojnih razmerij kot to določa ta odlok in drugi predpisi in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode po veljavnih predpisih, • uporabnik ne poravna obveznosti z naslova javne službe, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi zapadlega neplačanega dolga prekinjena dobava vode ter • ima podlago v dokončni odločbi inšpektorja. (2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo nosi uporabnik. (3) Vsakemu odjemalcu, ki ga je doletela sankcija iz 1. odstavka (razen 1. alineje), se mora zagotoviti možnost nujnega minimalnega zagotavljanja vode za pitje in osnovno higieno, na posebej določeni lokaciji na območju občine, ki jo določi župan v roku 15. dni od uveljavitve tega odloka. 21. člen (prekinitev dobave vode uporabnikom iz razlogov na strani izvajalca) (1) Izvajalec ima pravico za krajši čas prekiniti oskrbo z vodo zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih in času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen oz. primeren način. (2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del, okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč, ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. (3) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od štiriindvajset (24) ur, mora izvajalec uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe pitne vode, pri čemer se nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda. (4) Izvajalec ima v primerih prekinitve dobave vode, dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec mora pravočasno izvesti priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oz. za omejeno nadomestno oskrbo z vodo. V okviru priprav izdela ustrezne načrte ter načrte dejavnosti. (5) V primeru, ko je nepredvidena prekinitev ali motnja oskrbe s pitno vodo krajša od dveh ur, objava izvajalca ni obvezna. 22. člen (ukrepi ob pomanjkanju vode) (1) V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, izvajalec izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode. (2) Uporabniki morajo strogo upoštevati objavljene ukrepe varčevanja s pitno vodo. 23. člen (evidentiranje količin odvzete vode iz javnega vodovoda) (1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino porabljene vode. (2) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi: • odčitane količine porabljene vode ali • povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali • pavšalne porabe vode v primeru da uporabnik nima ustrezne vodomerne naprave. (3) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje obračunskih vodomerov, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom. (4) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do obračunskega vodomera ter za uporabnika prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo. (5) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje obračunskega vodomera v roku 8 dni po prejemu obvestila izvajalca. (6) Uporabnik ima poleg rednih kontrol pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik sam. (7) Dokler priključek ni urejen in opremljen z ustreznim obračunskim vodomerom, se poraba pitne vode obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe vode, ki znaša 1,2 m3 na dan na vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba vode določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine, določenih z veljavnimi predpisi. 24. člen (obračun porabljene vode v primerih, ko dejanske porabe ni mogoče odčitati) (1) V primeru, če izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka pred okvaro vodomera do ugotovitve okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih. (2) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oz. največ za predhodno obdobje enega leta. (3) Za obračun porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila Uredbe o metodologiji. 25. člen (večstanovanjski objekti) (1) Pri večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah je treba urediti skupni vodovodni priključek na javni vodovod in vanj vgraditi skupni obračunski vodomer, ki služi mesečnemu odčitavanju celotne Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 porabljene količine vode, ki jo porabi posamezna večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba, hkrati pa zagotavljati dobavo vode in obračun porabljene vode za vsak posamezni stanovanjski ali poslovni del stavbe, oziroma enoto posebej, ter dobavo vode in obračun porabljene vode v skupnih prostorih. (2) V večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah so uporabniki posameznih delov stavbe oz. enot, dolžni po veljavnih predpisih skleniti pogodbe z upravnikom, ki ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni upravniku sporočati vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. (3) V primeru, da večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba nima upravnika, uporabniki med seboj izberejo osebo, ki zanje ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni tej osebi sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. (4) Vodomernih naprav, ki se nahajajo v okviru interne vodovode napeljave stavbe, izvajalec ne odčitava in ne vzdržuje. (5) Pri urejanju dobave, porabe in obračunavanja vode v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila drugih predpisov, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb. 26. člen (obračun storitev javne službe) Pri obračunu storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, se upoštevajo določila veljavnih predpisov, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 27. člen (javna pooblastila) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev in soglasje k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in urejanju prostora. 28. člen (gradnja in obnova javnega vodovoda) Izvajalec izvaja upravljavski nadzor nad gradnjo in obnovo cevovodov, objektov in naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 29. člen (uporabnik) Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda. 30. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega, kvalitetnega in enakovrednega zagotavljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki mora biti enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. (2) Posamezni uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico: • spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, • izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku, • ukiniti vodovodni priključek v primeru, da so izpolnjeni pogoji za ukinitev. 31. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabnikova obveznost je: • zagotavljati dostop izvajalcu za namene opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom, • sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru stavbe, • izvajalcu zagotavljati dostop za namene odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera, • izvajalcu zagotavljati dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na vodovod ali na gradbenem inženirskem objektu, • pisno obveščati izvajalca o vseh spremembah, ki so pomembne za izvajanje in obračun storitev javne službe: spremembe lastništva, naslova, plačnika, oddaja zgradbe ali dela zgradbe v najem in drugih spremembah, in sicer v roku 15 dni od nastanka takšne spremembe. Spremembe je mogoče uveljaviti potem, ko so poravnane vse obveznosti uporabnika do izvajalca. • urejati medsebojno delitev stroškov v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, • upoštevati varčevalne in ostale ukrepe iz objav v primeru višje sile ali prekinitve oskrbe s pitno vodo, • urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca in skladno s tehničnim pravilnikom, • pisno obveščati izvajalca o morebitnem odvzemu pitne vode iz hidrantov, • odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, • za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje izvajalca, • redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante tako, da ne ogroža sebe ali drugih, • redno vzdrževati vodomerna mesta in dostope do njih, • zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzaljo in fizičnimi poškodbami, • skleniti pogodbo o izvajanju javne službe z izvajalcem, • zagotoviti izvajalcu dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju, • odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javnem vodovodu, • v roku 8 dni od obvestila izvajalca, omogočiti zamenjavo obračunskega vodomera oz. vzdrževanje ali zamenjavo priključka, • opravljati druge obveznosti iz tega odloka. 32. člen (zagotavljanje pogojev vzdrževanja priključkov) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka morajo lastniki nepremičnin dovoliti prehod ali dostop preko svojih nepremičnin, kadar je tak prehod ali dostop potreben. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 33. člen (uporaba javnih hidrantov) (1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave, praviloma namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja zagotavlja lastnik. (2) Uporaba hidrantov in poraba vode iz hidrantnega omrežja je dovoljena le v posebnih primerih in na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca. (3) Ne glede na določbe predhodnega odstavka, je uporaba vode iz hidrantnega omrežja dovoljena brez predhodnega soglasja izvajalca v primerih gašenja požarov in drugih intervencij ob naravnih in drugih nesrečah, vendar mora v teh primeru uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini odvzete vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. Plačnik stroškov za odvzeto vodo je v teh primerih občina. (4) Gasilska društva so dolžna izvajalca obveščati o ugotovljenih nedovoljenih odvzemih vode ter sporočiti tudi morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti hidrantov. (5) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati hidranti katerih lokacijo odvzema vode določi izvajalec. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode. Mesto in pogoje odvzema ter način plačila odvzete vode predpiše izvajalec v posebnem soglasju, ki ga predhodno izda za takšne namene. (6) Izvajalec javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnih priključkov in poskusno priključitev na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora izvajalec javne gasilske službe občine obvestiti izvajalca. (7) V primeru ugotovitve nedovoljenega odvzema vode iz javnega hidranta, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. 34. člen (uporaba hidrantov v internem omrežju) (1) Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. (2) Lastnik internega hidrantnega omrežja, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, je dolžan urediti priključek v skladu s tehničnim pravilnikom v roku enega leta od uveljavitve tega Odloka oz. v roku 6 mesecev po evidentiranju. 35. člen (dovoljen odvzem vode iz hidrantov) (1) Na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, je dovoljen odvzem vode iz hidrantov na javnem vodovodu za namene čiščenja občinskih cest, zalivanja zelenic, izpiranja kanalov, utrjevanja cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, za vaje za preprečevanje požara, za protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern in za druge namene, v kolikor ni razpoložljive tehnološke vode ter kadar razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri izvajalcu. (2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom predhodno sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca. 36. člen (zagotavljanje delovanja po uporabi hidrantov) (1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta in pri izvajalcu naročiti ponovno plombiranje hidranta. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške popravila okvare povzročitelj. (2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti (izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah). 37. člen (uporaba javnega vodovoda) Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda le tako, da ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu. 38. člen (uporaba priključka) (1) Na območju javnega vodovoda je prepovedana oskrba s pitno vodo iz drugega vira in je obvezna uporaba storitev javne službe. (2) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira. 39. člen (stroški priključka) (1) Uporabnik nosi stroške: • prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter celotne stroške izvedbe novega in obnovo obstoječega priključka stavbe na javni vodovod, kadar se z obnovo povišuje tehnični standard priključka. • odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam, (2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca. 40. člen (sredstva za vzdrževanje priključkov in zamenjavo vodomerov) Sredstva za pokrivanje stroškov rednega vzdrževanja vodovodnih priključkov in stroškov rednega vzdrževanja in zamenjave ter overitev obračunskih vodomerov, se zagotavljajo v okviru cene javne službe oz. v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javnih služb. VI. Viri financiranja javne službe in cene javne službe ter njihovo oblikovanje 41. člen (viri financiranja javne službe) Viri financiranje javne službe so: • cene storitev javne službe, ki jo plačujejo uporabniki, • subvencije cene javne službe, ki jo plačuje Občina iz proračuna, • drugi viri. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 42. člen (cene javne službe) (1) Pri oblikovanju cen in subvencioniranju se uporablja Uredba o metodologiji ter ustanovitveni akti izvajalca. (2) Oblikovanje cen javne službe in subvencioniranje, ter organi, postopki in roki za pripravo elaboratov in potrjevanje cen, so podrobneje določeni v Uredbi o metodologiji, odloku o ustanovitvi izvajalca in v pogodbi, ki jo Občina sklene z izvajalcem za namene izvajanja javne službe in najema javne infrastrukture. (3) Mnenje, ki ga poda občinski svet k elaboratu o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo je za župana občine zavezujoče. 43. člen (obračunsko obdobje) (1) Obračunsko obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cen javne službe traja eno koledarsko leto. (2) V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene GJS, ali v primeru sprememb predpisov, lahko pristojni organi, ki odločajo o elaboratu, cenah in subvencioniranju, določijo tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno. VII. Zbirke podatkov in obveščanje 44. člen (kvaliteta pitne vode in obveščanje uporabnikov) (1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri izvajalcu, ki jih objavi na krajevno običajen način. (2) Izvajalec mora v svojih internih aktih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti pitne vode in ugotovitvah notranjega nadzora, in pri tem upoštevati, da mora biti obveščanje izvedeno najmanj enkrat letno. (3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, mora izvajalec vsako leto pripraviti letno poročilo, s katerim mora seznaniti uporabnike na krajevno običajen način. VIII. Nadzorni organi 45. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Občinska uprava Občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe in pri tem spoštovati določila predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, oz. Občina in izvajalec uredita trajno medsebojno izmenjavo podatkov o izvajanju javne službe. IX. Tehnični pravilnik 46. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec pripravi in predloži pristojnemu organu občine ali v primeru skupne infrastrukture in cene javne službe pristojnemu organu občin Svetu ustanoviteljic v potrditev tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se podrobno opredelijo pogoji in normativi za gradnjo javnega vodovoda, priključevanje uporabnikov, dobavo pitne vode, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav, izvajanje javne službe in drugi pogoji. (2) Tehnični pravilnik se sprejme najpozneje do 31.12.2016. Njegove spremembe in dopolnitve Občina uradno objavi na krajevno običajen način in začne veljati petnajsti dan po objavi. X. Kazenske določbe 47. člen (kazni za izvajalca) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec javne službe, če: • ravna v nasprotju z 8. členom, • ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena, • ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena, • ravna v nasprotju z 21. členom, • ravna v nasprotju s petim odstavkom 33. člena. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 48. člen (kazni za uporabnike - pravne osebe) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: • ravna v nasprotju s 13. členom, • ravna v nasprotju z 19. členom • ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena, • ravna v nasprotju s 25. členom, • ravna v nasprotju z 31. členom, • ravna v nasprotju z 32. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom, • ravna v nasprotju z 37. členom in • ravna v nasprotju z 38. členom. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 49. člen (kazni za uporabnike - fizične osebe) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik -uporabnik, če: • ravna v nasprotju s 13. členom, • ravna v nasprotju z 19. členom • ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena, • ravna v nasprotju s 25. členom, • ravna v nasprotju z 31. členom, • ravna v nasprotju z 32. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom ali • ravna v nasprotju z 37. členom. • ravna v nasprotju z 38. členom. XI. Prehodne in končne določbe 50. člen (vpogled v topografsko karto) Vpogled v temeljno topografsko karto iz petega odstavka 3. člena tega odloka z vrisanimi oskrbovalnimi območji je na voljo na spletnih straneh Občine in izvajalca. 51. člen (veljavnost dosedanjega odloka) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Veržej (Uradni list RS, št. 39/2010, 60/2010, 55/2012). Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (2) Tehnični pravilnik preneha veljati z dnem objave novega tehničnega pravilnika 52. člen (veljavnost tega odloka) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) 7. člen tega odloka se začne uporabljati: • s sklenitvijo pogodbe o najemu javne infrastrukture med Občino Veržej in Javnim podjetjem Prlekija d.o.o., Ljutomer in • s sklenitvijo pogodbe iz 11. člena Sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C med Javnim podjetjem Prlekija d.o.o. in Javnim podjetjem Komunala Radgona d.o.o.. Številka: 0321-2/2016-32; 354-3/2016-22 Datum: 7.12.2016 Občina Veržej Slavko Petovar, župan OBČINA ZAVRČ 805. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10), v skladu s 212. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popravek, 92/05-ZJC-B, 126/07) in 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin 22/01.09. 2011) je občinski svet Občine Zavrč na 32 redni seji, dne 28.05. 2014 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra za zemljišče parc. št. 1019/2 k.o. 465 - Hrastovec. 2. člen Nepremičnina, navedena v I. točki tega sklepa preneha imeti značaj »javno dobro« ter se vknjiži lastninska pravica na ime pravne osebe: • Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč, matična številka: 5883377, do celote. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 351-18/2013-006 Datum: 28.5.2016 Občina Zavrč Miran Vuk, župan OBČINA ZREČE 806. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za namen ureditve kampa Zreče Na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO) ter 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je Občinski svet Občine Zreče na 12. redni seji dne 07.12.2016 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA NAMEN UREDITVE KAMPA ZREČE I. Splošni določbi 1. člen (podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) (1) S tem Odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15, 24/16 in 28/16 - popr.) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za namen ureditve kampa Zreče (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt). (2) Podrobni načrt je izdelal API arhitekti, d.o.o., pod številko projekta API-618/962. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu prostorskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka in na vpogled na Občini Zreče. II. Opis prostorske ureditve 3. člen (predmet podrobnega načrta) Na območju prostorskega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi: • ureditev kampa, s postavitvijo recepcije, sanitarne enote, oskrbovalnega otoka, otoka za odpadke, • izgradnja dovozne ceste z navezavo na obstoječe cestno omrežje, • izgradnja gospodarske javne infrastrukture za načrtovane ureditve, • odstranitev obstoječega drevja na lokaciji, • ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč. 4. člen (območje podrobnega načrta) (1) Območje prostorskega načrta se nahaja v neposredni bližini središča Zreč južno od JZ Vrtec Zreče. Območje je namenjeno turističnim dejavnostim. V naravi je območje večinoma poraščeno z drevjem. (2) Območje podrobnega načrta obsega parcele št.: 126/14, k.o. Križevec; 104/68, 104/66 (del) in 104/64 (del), k.o. Zreče. Površina območja meri približno 0,42 ha. (3) Sestavni del podrobnega načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 območja ter morebitne protierozijske ukrepe in vodnogospodarske ureditve. III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Območje obravnave se nahaja južno od središča naselja Zreče, nad dolino po kateri teče Koprivnica iz Zreškega jezera. Severno je obstoječa pozidava centralnih dejavnosti in Term Zreče. Prometno je z ostalimi deli mesta in naselja povezano preko obstoječih cest in poti. (2) V času gradnje obsega vplivno območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja podrobnega načrta. (3) Prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja območja. IV. Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja umestitev načrtovane ureditve v prostor 6. člen (namembnost območja podrobnega načrta) Zemljišče je v celoti namenjeno turističnim dejavnostim, zelenim površinam ter izgradnji gospodarske javne infrastrukture. 7. člen (dopustni posegi) (1) Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi: • ureditev kampa, s postavitvijo recepcije, sanitarne enote, oskrbovalnega otoka, otoka za odpadke, • izgradnja dovozne ceste z navezavo na obstoječe cestno omrežje, • izgradnja gospodarske javne infrastrukture za načrtovane ureditve, • odstranitev obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, • izgradnja novega ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture, • odstranitev obstoječega drevja na lokaciji, • ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč. (2) Za potrebe realizacije podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta. 8. člen (pogoji in usmeritve glede lege objektov) (1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitve strokovnih podlag. (2) Umestitev objektov in naprav je določena: • z mejo območja urejanja, • s horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov, • z višinskimi kotami terena in objektov. 9. člen (pogoji in usmeritve glede velikosti in oblikovanja objektov) (1) Načrtovani objekti so pritlične izvedbe praviloma prefabricirane enote, lahko pa tudi v zidani izvedbi. (2) Sanitarije osnovne tlorisne dimenzije 2 x 6,00 x 4,00 m, recepcija 5,00 x 3,00 m. (3) Strehe objektov so lahko simetrične dvokapnice naklona 35° - 45° ali ravne izvedbe. (4) Za vse objekte se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi. Fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv. Barve streh so rdeče, rjave ali temno sive. 10. člen (pomožni objekti) (1) Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe kampa kot so: majhna stavba, lopa, nadstrešek, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve. (2) Vrsta pomožnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev pomožnih objektov upoštevani še pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega plana. (3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na osnovno ureditev kampa. Dovoljena višina je samo pritličje. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne ali enake kot na ostalih objektih znotraj kampa. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna) se lahko uredijo v primeru, če je zaradi funkcionalnosti ostalih objektov znotraj kampa taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. 11. člen (pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje) (1) Ob parcelah predvidenih za kampiranje se uredi krožen dovoz, druge utrjene površine in zelene površine. (2) Krožen dovoz znotraj kampa in priključitev na javno cesto so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Oskrbovalni otok, prostor za odpadke in prostor za obračanje oziroma kratkotrajno parkiranje so izvedeni kot utrjena površina z urejenim prečiščenjem vod. Ostale površine so ozelenjene. Premostitve višinskih razlik so načeloma predvidene z ureditvijo brežin in z izvedbo opornih zidov največje višine 2,00 m. Zidovi so kamniti, betonski obloženi s kamnom ali betonski, slednji morajo biti obvezno ozelenjeni. (3) Območje kampa je ograjeno. Ograja je lahko živa meja ali žična ozelenjena ograja, dopustna je lesena, kovinska in delno zidana ograja, visoka do 2,00 m, vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Polno zidana ali plastična ograja ni dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti. Ob severo zahodni meji potekata 20 kV kablovod Zreče 5 - DV Rogla (k-048 OE Slovanska Bistrica) in 20 kV kablovod Zreče 5 - DV Stranice (k-294 OE Slovanska Bistrica), ki ju je potrebno upoštevati pri gradnji. 12. člen (pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme) (1) Urbano (parkovno) opremo sestavljajo: Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje...), • elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje), • svetilke, usmerjevalne in obvestilne table. (2) Vsa oprema je oblikovno enotna, vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno oblikovani, skladno z urbano opremo naselja. V. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 13. člen (cestno omrežje in parkirne površine) (1) Prometno se območje navezuje na javno pot 985901, ki se v nadaljevanju pri avtobusni postaji priključuje na regionalno cesto III. reda Pesek-Rogla-Zreče. (2) Na obravnavanem območju se uredi nov krožen dovoz za napajanje parcel predvidenih za kampiranje, ki se na severu navezuje na javno pot 985901. Širina normalnega profila krožnega dovoza znaša 7,00 m. (3) Predviden priključek na javno cesto je lahko ožji in se asfaltira. (4) Parkirne površine se zagotavljajo na parcelah namenjenih kampiranju znotraj območja urejanja. Parkirne površine so peščene, tlakovane s tlakovci ali travnimi ploščami. 14. člen (pešpoti in kolesarske steze) Na obravnavanem območju peš in kolesarski promet poteka po predvidenem krožnem dovozu. 15. člen (splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja) (1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti -gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom. (2) Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode se kablira. (3) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo. (4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda. 16. člen (vodovodno omrežje) (1) Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju vodovodnega sistema, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena. Za oskrbo s pitno vodo se izvede priključek na javni vodovod DN90, ki se nahaja severno od območja, ob Cesti na Roglo. (2) Vodovod je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Na območjih, kjer so načrtovani posegi v varovalnem pasu javnega vodovoda ali so oddaljeni manj kot 3 m od osi javnega vodovoda, se javni vodovod prestavi tako, da je po zaključeni gradnji javni vodovod najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. (3) Za izgradnjo vodovodnega priključka kampa se uporabijo cevi polietilen DN/OD 32 mm - 10 barov. Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipskem toplotno izoliranem vodomernem jašku. Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm. Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico. (4) Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja. 17. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Za odvod komunalnih odpadnih vod na območju podrobnega načrta mora biti v celoti načrtovana in zgrajena vodotesna ločena, fekalna in meteorna kanalizacija. (2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov se zgradi fekalno kanalizacijo, ki se priključi v fekalni jašek JF5 (kota dna jaška 397,00) ali JF6 (kota dna jaška 397,39) javne kanalizacije Zreče - ločen sistem. (3) Za odvod meteornih vod se zgradi meteorna kanalizacija z iztokom v meteorni jašek JM5 (kota dna jaška 397,43) ali JM6 (kota dna jaška 397,95) javne kanalizacije Zreče - ločen sistem. Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v vodotoke se izvedejo ukrepi skladno z republiškimi in občinskimi predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Zato je treba za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. (4) Kanalizacijo je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah oziroma locirani tako, da bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela. (5) Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške investitorjev, ko bo zgrajena javna kanalizacija predana v upravljanje. (6) Pred tehničnim pregledom je treba upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom - postopek L. 18. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Za napajanje predvidenih objektov in naprav na območju podrobnega načrta z električno energijo se zgradi nov nizkonapetostni (NN) kabelski izvod iz Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Zreče 5 N.D. hotel (t-282 OE Slovenska Bistrica) do nove NN priključno merilne omarice na območju kampa. Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z OE Slovenska Bistrica. (2) Zaradi pridobitve prostega NN izvoda v transformatorski postaji TP 20/0,4 kV Zreče 5 N.D. hotel (t-282 OE Slovenska Bistrica) je potrebno dograditi NN razdelilno ploščo. (3) Novo NN elektro omrežje za napajanje predvidenih objektov se izvede s kabli NN 0,4 kV, do priključnih omaric predvidenih objektov in naprav in do novega prižigališča javne razsvetljave (JR) znotraj kampa. Kabli se položijo v kabelske jarke globine 0,8 m. Na delih pod povoznimi površinami in pri manjših razdaljah od dovoljenih najmanjših razdaljah od druge GJI, bo izvedena kabelska kanalizacija. (4) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov ter upoštevati tipizacije in pravilnike za gradnjo v njihovih varovalnih pasovih. (5) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica. (6) Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom. 19. člen (javna razsvetljava) (1) Na območju urejanja podrobnega načrta se ob predvidenem krožnem dovozu in vhodu v kamp, uredi novo omrežje javne razsvetljave. Svetilke se postavijo v zelenici ob dovozu na kandelabrih višine približno 3 m. Točna razmestitev in tip svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji. (2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke. 20. člen (omrežje elektronskih komunikacij) (1) V bližini obravnavanega območja potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi in prestaviti. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK omrežje. (2) Novi TK vodi se uredijo iz obstoječega omrežja ob mejah gradbenih parcel, cestah in poteh, ki so prilagojeni končnemu stanju pozidave. (3) Priključevanje posameznih obstoječih in predvidenih objektov in naprav se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase TK vodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom. 21. člen (ogrevanje) (1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode se uredi individualno za posamezni objekt. Predviden vir ogrevanja je električna energija, sončni kolektorji ali toplotna črpalka in drug alternativen vir ogrevanja skladno z veljavnimi prepisi, ki urejajo način ogrevanja na območju Občine Zreče ter se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka. (2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka. (3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda in je vrtina globlja od 30 m ali v primeru ogrevanja z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda za kar je treba izvesti vrtino, mora investitor pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemne vode pred izdajo vodnega soglasja. Za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote mora investitor, pred izdajo vodnega soglasja, pridobiti tudi vodno dovoljenje. 22. člen (pogoji zbiranja in odvoza ter deponiranje odpadkov) (1) Pri ravnanju z odpadki, je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Zreče. (2) Prostor za zbiranje komunalnih odpadkov se nahaja ob meji kampa tako, da je mogoč dovoz iz javnega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhiben in zavarovan prostor tako, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja). (3) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture ter pri gradnji novih objektov, se odstranijo izven ureditvenega območja podrobnega načrta. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na območju podrobnega načrta ni dovoljeno skladiščenje nevarnih odpadkov. (4) Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira. VI. Merila in pogoji za parcelacijo 23. člen (parcelacija) (1) Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom podrobnega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene lomne točke meje ter v skladu s katastrskim elaboratom, ki je obvezni sestavni del tehnične dokumentacije ter skladno s projektno dokumentacijo ter mora vsebovati predlog nove parcelacije. (2) Parcele, določene s tem podrobnim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam. VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 24. člen (celostno ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na ureditvenem območju podrobnega načrta ni zavarovanih objektov ali območij kulturne dediščine. Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoječe arheološke ostaline. VIII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 25. člen (pogoji ohranjanja narave) (1) Načrtovane ureditve ne posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni na gradbišče in transportne poti. (2) Na celotni površini, ki je po dejanski rabi gozdno zemljišče in je na njej predvidena umestitev kampa, je potrebno posekati vse gozdno drevje. Zaradi izravnave in po potrebi tudi nasipavanja planuma se bodo spremenili pogoji za rast gozdnega drevja. (3) Za sajenje dreves naj se uporablja avtohtone listavce. (4) Pred izvedbo kampa naj se v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije izvede selektivna sečnja na sosednjih gozdnih površinah, pri kateri naj se odstrani oslabelo in nestabilno drevje ter uredi nov gozdni rob. (5) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja. 26. člen (varstvo zraka) (1) V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi: • preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov, • preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala, ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov), • upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, • če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen, • zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin. (2) Kot energetski vir je načrtovana električna energija v kombinaciji z obnovljivimi virov energije. 27. člen (varstvo tal) (1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. (2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja. 28. člen (varstvo pred hrupom) (1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63 dBA podnevi in 53 dBA ponoči. (2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času). Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. 29. člen (varstvo voda) (1) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. (2) Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode. (3) V območju predvidene gradnje je treba izvesti lokalno zadrževanje odpadnih meteornih vod pred izpustom v javne meteorne kanale in vodotoke. 30. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) (1) Razsvetljava se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določili, ki predpisujejo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. (3) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop. (4) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na celotnem območju prostorskega načrta ni dovoljeno nameščati in uporabljati. 31. člen (varstvo pred poplavo in erozijo) (1) Območje podrobnega načrta je po podatkih RS MKO ARSO o območjih poplavne nevarnosti poplavno varno. (2) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe. 32. člen (varstvo pred potresom) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS, pospešek tal je do 0.125. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. 33. člen (varstvo pred požarom) (1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom. (2) Na ureditvenem območju podrobnega načrta je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. (3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu. 34. člen (zaščita pred razlitjem nevarnih snovi) (1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča. (2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira. (3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo. (4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorbcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 35. člen (etapnost prostorske ureditve) Prostorske ureditve, ki jih določa podrobni načrt je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se lahko dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej. X. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje 36. člen (drugi pogoji) (1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove. (2) Pred začetkom del je treba narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje. (3) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati. XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 37. člen (dopustna odstopanja) (1) OPPN določa okvirne tlorisne in višinske gabarite, prikazane v grafičnih prilogah. (2) Kot tolerance so dovoljene: • sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev, • povečanje načrtovanih objektov so + 30%, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so + 20%, • zmanjšanje načrtovanih objektov so - ni omejitve, • na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta, • spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca. XII. Končne določbe 38. člen (vpogled ) Podrobni načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice. 39. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 40. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Stevilka: 3505-0009/2013-60 Datum: 8.12.2016 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 807. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2016 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -ZDIU12, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS 1617), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16), je Občinski svet Občine Zreče na 12. redni seji dne, 7.12.2016 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2016 1. člen V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15, 15/16 in 49/16) se drugi odstavek 3. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2016 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.891.301,57 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.777.313,44 70 DAVČNI PRIHODK 4.454.524,00 700 Davki na dohodek in dobiček 3.483.624,00 703 Davki na premoženje 601.500,00 704 Domači davki na blago in storitve 347.400,00 706 Drugi davki 22.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.322.789,44 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 233.087,00 711 Takse in pristojbine 4.000,00 712 Denarne kazni 7.400,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 767.205,00 714 Drugi nedavčni prihodki 311.097,44 72 KAPITALSKI PRIHODKI 781.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 120.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 661.000,00 73 PREJETE DONACIJE 5.200,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 5.200,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 327.788,13 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 294.988,13 741 Prejeta sred. iz drž. proračuna iz sred. proračuna EU 32.800,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.867.718,07 40 TEKOČI ODHODKI 2.633.532,53 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 508.360,82 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 76.186,83 402 Izdatki za blago in storitve 1.879.234,88 403 Plačila domačih obresti 67.750,00 409 Rezerve 102.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.340.298,00 410 Subvencije 122.996,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.509.136,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 265.525,00 413 Drugi tekoči domači transferi 442.641,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.768.587,54 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.768.587,54 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 125.300,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 15.300,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 110.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 23.583,50 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2016 IV. PREJETA VRAČILA Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega 0,00 prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2016 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 107.430,00 500 Domače zadolževanje 107.430,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 265.040,00 | 550 Odplačila domačega dolga 265.040,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II. -V.-VIII.) -134.026,50 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -157.610,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VI I.-VIII.- IX.) -23.583,50 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 145.592,23 2. člen Spremeni se drugi odstavek 10. člena tako, da se glasi: »Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 94.000,00 EUR.« 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-0001/2015-8 Datum: 7.12.2016 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 808. Odlok o proračunu Občine Zreče za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS 1617) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je Občinski svet Občine Zreče na 12. redni seji dne 7.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2017 1. Splošni določbi 1. člen S tem odlokom se za Občino Zreče za leto 2017 določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: • davčne prihodke, • nedavčne prihodke, • kapitalske prihodke in • transferne prihodke. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: • tekoče odhodke, • tekoče transfere, • investicijske odhodke in • investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 3. člen Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in določa v naslednjih zneskih: izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni šest-mestnih kontov. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.720.635,98 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.894.893,48 70 DAVČNI PRIHODK 4.646.898,00 700 Davki na dohodek in dobiček 3.608.398,00 703 Davki na premoženje 579.500,00 704 Domači davki na blago in storitve 439.000,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.247.995,48 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 238.871,00 711 Takse in pristojbine 3.000,00 712 Denarne kazni 6.200,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 706.965,00 714 Drugi nedavčni prihodki 292.959,48 72 KAPITALSKI PRIHODKI 637.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 637.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 188.742,50 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 188.742,50 741 Prejeta sred. iz drž. proračuna iz sred. proračuna EU 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.576.315,98 40 TEKOČI ODHODKI 2.582.135,48 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 549.074,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 85.260,50 402 Izdatki za blago in storitve 1.798.450,98 403 Plačila domačih obresti 81.350,00 409 Rezerve 68.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.342.454,50 410 Subvencije 112.900,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.502.550,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 262.280,00 413 Drugi tekoči domači transferi 464.724,50 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.569.226,00 1 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.569.226,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 82.500,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 82.500,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 144.320,00 B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega 0,00 prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 107.430,00 | 500 Domače zadolževanje 107.430,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 256.750,00 | 550 Odplačila domačega dolga 256.750,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.- V.-VIII.) -5.000,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -149.320,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -144.320,00 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 5.000,00 9009 Splošni sklad za drugo - ali 0 ali + Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zreče. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 4. člen V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 5. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: Program. Klas. Opis 2017 Delež 01 POLITIČNI SISTEM 92.980,00 1,36% 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 32.460,00 0,48% 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ 5.000,00 0,07% 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 158.200,00 2,32% 05 ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ 1.000,00 0,01% 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 803.941,00 11,77% 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 115.650,00 1,69% 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 13.500,00 0,20% 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 70.000,00 1,02% 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 74.000,00 1,08% 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN 10.050,00 0,15% 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 921.458,00 13,49% 14 GOZDARSTVO 142.500,00 2,09% 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 426.206,98 6,24% 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 1.343.360,00 19,66% 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 56.000,00 0,82% 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 375.950,00 5,50% 19 IZOBRAŽEVANJE 1.476.380,00 21,61% 20 SOCIALNO VARSTVO 308.130,00 4,51% 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 338.300,00 4,95% 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 68.000,00 1,00% SKUPAJ ODHODKI 6.833.065,98 100,00% • 1. prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom, • 2. prihodki turistične takse po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma, • 3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, • 4. prihodki od prodaje oziroma zamenjave stvarnega premoženja, • 5. prihodki od komunalnega prispevka, • 6. prihodki od najemnin in kupnin za stanovanja, • 7.prihodki krajevnih skupnosti (Zreče, Stranice, Gorenje, Skomarje, Resnik in Dobrovlje), • 8. prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, • 9. prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, • 10. prihodki od najemnin od oddaje javne infrastrukture, • 11. drugi prihodki. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun. 6. člen V proračunu so zagotovljena sredstva za naslednja področja: Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 7. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna predvidoma v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 8. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 10. člen Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 60.000,00 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 11. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 2.000,00 EUR na posameznega dolžnika. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika ne presega dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 107.430,00 EUR. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Zreče, v letu 2017 ne sme preseči skupne višine glavnic 20.000,00 EUR. Posredni uporabniki občinskega proračuna in druge pravne osebe,v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 20.000,00 EUR. 13. člen Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2017 lahko zadolži do višine 0,00 EUR. 14. člen Vsaka posamezna krajevna skupnost na območju Občine Zreče lahko samostojno sklene pravni posel, za katerega so zagotovljena sredstva v proračunu in katerega skupna vrednost ne presega 10.000,00 EUR, v nasprotnem primeru je za sklenitev pravnega posla potrebno soglasje župana. Če župan soglasja na sklenitev pravnega posla ne poda, je le-ta ničen. 6. Prehodne in končne določbe 15. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Zreče v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem slovenskih občin. Številka: 4100-0001/2016-4 Datum: 7.12.2016 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 809. Odlok o proračunu Občine Zreče za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS 1617) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je Občinski svet Občine Zreče na 12. redni seji dne 7.12.2016 sprejel Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2018 1. Splošni določbi 1. člen S tem odlokom se za Občino Zreče za leto 2018 določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: • davčne prihodke, • nedavčne prihodke, • kapitalske prihodke in • transferne prihodke. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: • tekoče odhodke, • tekoče transfere, • investicijske odhodke in • investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 3. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni šest-mestnih kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.346.769,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.801.281,00 70 DAVČNI PRIHODK 4.714.676,00 700 Davki na dohodek in dobiček 3.676.176,00 703 Davki na premoženje 579.500,00 704 Domači davki na blago in storitve 439.000,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.086.605,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 219.871,00 711 Takse in pristojbine 3.000,00 712 Denarne kazni 6.200,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 716.965,00 714 Drugi nedavčni prihodki 140.569,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 39.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 39.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 506.488,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 166.228,00 741 Prejeta sred. iz drž. proračuna iz sred. proračuna EU 340.260,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.200.849,00 40 TEKOČI ODHODKI 2.594.508,50 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 549.074,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 85.260,50 402 Izdatki za blago in storitve 1.811.224,00 403 Plačila domačih obresti 80.950,00 409 Rezerve 68.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.307.254,50 410 Subvencije 112.900,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.483.050,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 246.580,00 413 Drugi tekoči domači transferi 464.724,50 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.178.686,00 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.178.686,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 120.400,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 82.500,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 37.900,00 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 145.920,00 B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega 0,00 prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 107.430,00 | 500 Domače zadolževanje 107.430,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 253.350,00 | 550 Odplačila domačega dolga 253.350,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.- V.-VIII.) 0,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -145.920,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.- X.) -145.920,00 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 0,00 9009 Splošni sklad za drugo - ali 0 ali + Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zreče. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3 Postopki izvrševanja proračuna 4. člen V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 5. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • 1. prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom, • 2. prihodki turistične takse po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma, • 3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, • 4. prihodki od prodaje oziroma zamenjave stvarnega premoženja, • 5. prihodki od komunalnega prispevka, • 6. prihodki od najemnin in kupnin za stanovanja, • 7. prihodki krajevnih skupnosti (Zreče, Stranice, Gorenje, Skomarje, Resnik in Dobrovlje), • 8. prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, • 9. prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, • 10. prihodki od najemnin od oddaje javne infrastrukture, • 11. drugi prihodki. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun. 6. člen V proračunu so zagotovljena sredstva za naslednja področja: Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Program. Klas. Opis 2018 Delež 01 POLITIČNI SISTEM 129.980,00 2,01% 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 32.460,00 0,50% 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ 5.000,00 0,08% 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 138.200,00 2,14% 05 ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ 1.000,00 0,02% 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 800.941,00 12,41% 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 105.650,00 1,64% 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 13.500,00 0,21% 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 70.000,00 1,08% 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 74.000,00 1,15% 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN 10.050,00 0,16% 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 966.858,00 14,98% 14 GOZDARSTVO 130.500,00 2,02% 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 316.080,00 4,90% 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 1.101.560,00 17,07% 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 56.000,00 0,87% 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 370.950,00 5,75% 19 IZOBRAŽEVANJE 1.421.440,00 22,02% 20 SOCIALNO VARSTVO 307.530,00 4,76% 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 334.500,00 5,18% 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 68.000,00 1,05% SKUPAJ ODHODKI 6.454.199,00 100,00% 7. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna predvidoma v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 8. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 1 0. člen Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 60.000,00 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 11. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 2.000,00 EUR na posameznega dolžnika. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika ne presega dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 107.430,00 EUR. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Zreče, v letu 2018 ne sme preseči skupne višine glavnic 20.000,00 EUR. Posredni uporabniki občinskega proračuna in druge pravne osebe,v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2018 zadolžijo do skupne višine 20.000,00 EUR. 13. člen Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2018 lahko zadolži do višine 0,00 EUR. 14. člen Vsaka posamezna krajevna skupnost na območju Občine Zreče lahko samostojno sklene pravni posel, za katerega so zagotovljena sredstva v proračunu in katerega skupna vrednost ne presega 10.000,00 EUR, v nasprotnem primeru je za sklenitev pravnega posla potrebno soglasje župana. Če župan soglasja na sklenitev pravnega posla ne poda, je le-ta ničen. 6. Prehodne in končne določbe 15. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Zreče v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem slovenskih občin. Številka: 4100-0002/2016-4 Datum: 7.12.2016 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 810. Sklep o uskladitvi vrednosti točke za komunalno takso v Občini Zreče za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 37/97, 54/99, 125/04 in 34/06) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 1/16) je Občinski svet Občine Zreče na 12. redni seji dne 7.12.2016 sprejel naslednji SKLEP O USKLADITVI VREDNOSTI TOČKE ZA KOMUNALNO TAKSO V OBČINI ZREČE ZA LETO 2017 1. člen Vrednost točke za izračun komunalne takse iz 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Zreče v letu 2017 znaša 0,090 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne od 1. januarja 2017 dalje. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o uskladitvi vrednosti točke za komunalno takso v Občini Zreče za leto 2016 (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 70/15). Številka: 42601-0021/2016-1 Datum: 8.12.2016 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 811. Sklep o višini povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v Občini Zreče za leto 2017 Na podlagi 2. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, ceni za stavbna zemljišča in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Ur. list RS, št. 16/04) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je Občinski svet Občine Zreče na 12. redni seji dne 7.12.2016 sprejel SKLEP O VIŠINI POVPREČNE GRADBENE CENE KORISTNE STANOVANJSKE POVRŠINE V OBČINI ZREČE ZA LETO 2017 1. Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, zmanjšane za povprečne stroške urejanja in vrednost stavbnega zemljišča znaša na dan 01.01.2017 za območje Občine Zreče 856,44 EUR/m2 . 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za izračun povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v letu 2017. 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati ugotovitveni Sklep o višini povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v Občini Zreče za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15). Številka: 422-0001/2016-5 Datum: 8.12.2016 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 812. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče za leto 2017 Na podlagi 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče -1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/15) in 31. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 12. redni seji, dne 7.12.2016, sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI ZREČE ZA LETO 2017 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče v letu 2017 znaša 0,000435 EUR/m2/mesečno oziroma 0,005220 EUR/m2/letno. Št. 57/18.11.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1745 2. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje v dveh obrokih. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 71/15). Stevilka: 422-2/2016-6 Datum: 7.12.2016 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan Št. 62/16.12.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2093 OBČINA APAČE 778. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Apače OBČINA DESTRNIK 779. Odlok o proračunu Občine Destrnik za leto 2017 780. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2016 OBČINA GORNJI GRAD 781. Odlok o proračunu Občine Gornji Grad za leto 2017 782. Letni program kulture v Občini Gornji Grad za leto 2017 783. Letni program športa Občine Gornji Grad za leto 2017 784. Obvezna razlaga šestega odstavka druge točke 9. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu športnih igrišč Osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu (UG ZSO št. 3/1999, 15/2009, 2/2010) 785. Sklep o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017 v Občini Gornji Grad OBČINA KIDRIČEVO 786. 787. 788. Statut Občine Kidričevo Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2017 Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2017 OBČINA KOBILJE 789. Sklep o začasnem financiranju Občine Kobilje v obdobju januar-marec 2017 OBČINA LJUTOMER 790. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Ljutomer 791. Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. OBČINA MAJŠPERK 792. Odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 2017 793. Sklep o preoblikovanju volišč v Občini Majšperk 794. Sklep o razrešitvi in imenovanju odgovorne urednice glasila »Majšperčan - gasilo Občine Majšperk« Stran 1986 Stran 1995 1997 Stran 1999 2001 2004 2005 2006 Stran 2006 2016 2016 Stran 2016 Stran 2017 2025 Stran 2032 2034 2035 OBČINA POLJČANE 795. Sklep o začasnem financiranju Občine Poljčane v obdobju januar -marec 2017 796. Sklep o ukinitvi javnega dobra OBČINA RADENCI 797. Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. 798. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Radenci 799. Sklep o začasnem financiranju Občine Radenci v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. marca 2017 OBČINA RUŠE 800. Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2017 801. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Janka Glazerja Ruše 802. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra OBČINA VERŽEJ 803. Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. 804. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Veržej OBČINA ZAVRČ 805. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra OBČINA ZREČE 806. Odlok podrobnem za namen o Občinskem prostorskem načrtu ureditve kampa Zreče 807. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2016 808. Odlok o proračunu Občine Zreče za leto 2017 809. Odlok o proračunu Občine Zreče za leto 2018 810. Sklep o uskladitvi vrednosti točke za komunalno takso v Občini Zreče za leto 2017 811. Sklep o višini povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v Občini Zreče za leto 2017 812. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče za leto 2017 Stran 2035 2036 Stran 2036 2042 2051 Stran 2051 2054 2062 2062 2069 2077 2077 2083 2084 2087 2091 2091 2091