Dopisi in novice. — Dr. Močnik in profesor Lavtar-jeva metoda pri pončevanji v aritmetiki, Primerjanje dr. Močnik-ove metode z Lavtar-jevo ne namerava prve grajati, ker to bi bilo predrzno. Dr. Močnik je naš učitelj od nekdaj in zarad njegovih del vsega spoštovanja vreden. Osvetljevanje razlik v obeh metodah le namerava č. bralce z obema matematikama natančneje seznaniti, in Lavtarjevo zoper neveljavne kritike braniti. — Primerjajmo vvoda! Oba sta si skorej popolnoma jednaka; samo da L. o pojmib »aritmetika« in »računati« čisto nič ne govori, ker misli, da so ti še-le jasni, ko je že aritraetika predelana. Pojme kakor »izrek«, »izvodek« pa pojasnjuje memogrede, ko postanejo potrebni in jasni na posebnih slučajih. — 0 vprašanjih, katerih nahajamo pri L. a pri dr. M, ne, pozneje. — L. govori še v vvodu o zaznačenji posebnih števil, M. to stori v prvem oddelku; ta razlika vendar nij bitstvena. Ker pa oba od začetka govorita o dekadičnem sistemu, je jasno, da izpoznata oba njegovo važnost za učiteljske kandidate. Eazlika L. izvede tudi občni izraz za dekadično število, česar dr. M. ne stori, in sicer zategadelj, da kandidatje pomen in potrebo občnega števila na slučaji že znanem izpoznajo. Z vajami osvetljuje dekadični sistem temelj vsega računanja v ljudskej šoli. Vaje so dvojne vrste, take, katere učitelj y ljudskej šoli rabi, in take, katere kandidata privajajo na občni izraz za dekadično število. Prve vaje pa kandidata a) pripravljajo na druge /?) ali pa s k u š aj o kandidata, kako je druge razumel. Med vaje prve vrste a) spadajo: 1. Napiši sledeča števila se številkami, ki imajo: a) 2 desetici, 3 jedinice; b) 5 stotic, 6 desetic, 8 jedinic, i. t. d. 3. Napiši sledeča števila se številkami: tri in trideset; šeststo pet in devetdeset i. t. d. Tem vajam bo morebiti kedo očital, da so nepotrebne, ker so gotovo vsakemu ufiencu znane; vendar so popolnoma na svojem mestu, ker spominjajo kandidata na njegov prihodnji uk *) in pripravljajo na prihodnje neznane težje vaje. »Iz znanega na neznano«, »iz lahkega na težje«, »iz posebnega na občec. *) Opomenja. V 4. razredu učiteljišč poučuje se v matematiki po 2 uri na teden. Na novo se pa morajo kandidati seznaniti z logaritmi, trigonometrijo, se Vaje druge vrste so: 2. Napiši števila prve naloge v podobi občnega izraza. Eešitev: 23 = 2.10 + 3; 568 = 5.100 + 6.10+8 i. t. d. 4. Napiši vsa dekadična števila od 0 do 100 na jedenkrat. Na to odgovori učenec: Neko število od 0 do 100 ima neko število ali a jedinic in neko šterilo ali b desetic, torej b. 10 + a. 5. Napiši na jedenkrat vsa dekadična števila med: a) 0 — 1000; b) 0_ 10000; c) 0—100000. Učenec reši to nalogo ravno tako kakor 4. 6. Napiši vsa dekadična števila na jedenkrat, povej koliko je vseb in ali moremo največe povedati? V nalogi 2. imamo samo na posebnih slučajih ono podobo, v kateri le moremo dekadično število v obče napisati; zato je podoba lahko umljiva. Naloga 4. zahteva, da uapišemo v obče samo števila, ki obstoje iz desetic in jedinic; v nalogi 5. razširjamo te meje in v nalogi 6. nimamo nobenih mej več, torej se povzdignemo na popolnoma občni pojem dekadičnih števil. — Te vaje so po principu >prebajaj iz lahkega na težje« sestavljene in kedor n. pr. prvo, katera je najložja izpusti, pregreši se že zoper ta princip. Pisatelja so pa slabeji učenci prisilili, da jih je tako sestavil, ker ga drugače nijso razumeli. — Kaj je toiej tu prelahkega? Naloge 1. vrste /?) so: 7. Namesti v izrazu  + d. 1000 + c. 100 + b. 10 + a sledeče vrednosti: a) a = 4, b = 5, czzO, d = 6, e = 8, fzzg = h = ... — 0. b) a = 0, b — 2, c — 9, d — e zz f= ... = 0 i. t. d. 8. Beri sledeča števila in napiši jih v obliki občnega izraza za dekadična števiia i. t. d. 9. a) Koliko jednot vsakega reda imajo sledeča števila: 527, 4356 i. t. d. b) Koliko jediiiic je v vseh raznovrstnih jednotah vsakega prejšnjega števila? Koliko desetic? Koliko stotic i. t. d. 10. a) Kako spremenimo vsako številko v številih 35, 628, i. t. d., če jim pripišemo 1, 2, 3, 4 ničel i. t. d. na desni? Podobna je naloga b) in c). Ali nijso te vaje poučljive? Kakošne vaje ima pa dr. Močnik? »Lies folgende Zahlen« začne in potem navede več števil v 1. in v 2. nalogi; tudi za 3., 4., 5., 6. nalogo velja to zahtevanje, samo da dr. M. v njih navede poučljive stvari. N. pr. se glasi 3. naloga. Najvišja gora v Avstriji je »Oiteles« naTirolskem, katera se vzdigava 3916 m. čez morsko gladino. Taki primeri ne uče samo števila brati, ampak zanimajo z zapopadkom naloge, torej so posnemanja vredni. Potem pridejo vaje, katere začne z besedami: »Schreibe mit Ziifern folgende mit "VVorten ausgedriickte Zahlen« in ki so podobne prejšnjim vajam, samo da je zahtevanje ravno narobe stavljeno. — Ali so take vaje težke? Ali take vaje pojasnijo dekadični sistem ravno tako, kakor L. vaje? specijelno metodiko za računstvo in oblikoslovje, ponavljati vse tvarine prejšnjih razredov, zahtevanje, katerega temeljito nij mogoče izvršiti. Zato je dobro, ako vaje, ki spadajo v specijelno metodiko ali vsaj na njo spominjajo, memogrede v vsakem letu predelavamo. L. govori pa tudi o rimski pisavi števil, kar dr. M. ne stori, da s primerjanjem kaže, kako pripravna je pisava števil z arabskimi številkami; in posebno zarad tega je L. tudi rimsko pisavo števil navedel. (Dalje prih.) — ,,Kako naj se posestnikom bremena zlajšajo". Pod tem naslovom piše »Soča«, 1. 42 in 43, tudi o novi šoli, kateri pervič očita, da je predraga in vendar primeroma premalo stori, ter pravi: »učenci naših ljudskih šol, kateri nameravajo dalje izobražiti se na srednjih šolah, so navadno komaj zreli za sprejem v drugi razred deržavne šole v Gorici, kder se morajo še dve leti go- diti, predno morejo vstopiti na realko ali na gimnazijo — dalje piše, da tudi učenci izstopivši iz Ijudske šole v življenje znajo le slabo pisati in računati, ker so se preveč (visokih znanost naravoslovja i. t. d.) učili, a najpotrebnejših reči pa premalo, poslednjič pa sklepa tako-le: ljudska šola, kakor je sedaj osnovana, ne vstreza po nikakem potrebam sedanjega časa, ker ne pripravlja učencev niti za nadaljni poduk v srednji šoli, niti za praktično življenje. Dalje beremo od besede do besede tako-le: Čeravno pa učinjajo ljudske šole že sedaj neizmerne stroške, niso še povsod šole vpeljane, in ako bi se hotela ta postava do pičice izpeljati, treba bi bilo gotovo doklade nad 80 odstotkov na posrednje davke  Vže naslov sestavku kaže, kaj pisatelj prav za prav namerava, kajti šolsko vprašanje je tudi denarsko vprašanje, ako dežela ne more zmagovati stroškov, potem mora nehati tudi šola; vkljubu temu pa vendar želimo, da bi šola ne bila perva na versti, kedar se začne štediti in varovati, šola tudi ne donaša tako očividnih materialnih korist, kakor druge naprave, n. pr.: ceste, mostovi, tovarne i. t. d. Zato ne gre takih stroškov meriti z navadnim vatlom: »toliko mi stane, a toliko mi koristi?« Kdor se je sam kaj učil, ne sraili se mu denarja — se ve, ako ga ima — za šole; kdor se pa sam ni učil ničesa, ne more razumeti, čemu bi denar trosil za kaj tacega, kakor so šole. Kedar je šlo za napravo šol se je sploh opazevalo, da so tako zvani učeni stanovi glasovali za napravo šol, a ne tako posestniki in neposrednji davko-plačevalci. Pisatelju omenjenih sestavkov pa sploh ne moremo očitati nevednosti ali antipatije do šol, ker glede preosnove ljudskih šol se kaže pravega praktikaija, ki pozna razmere ljudstva po deželi in vse poučevanje in življenje prav modro presnja in daje take nasvete, katere je moč izpeljati, ko namreč govori pri katerih letih in kako dolgo naj bi otroci v šolo hodili. — Kje namreč morajo kmetski otroci uže pri 6 letih v šolo hoditi, kakor zahteva sedanja šolska postava; kar je nemogoče izpeljati tudi ne gre ukazovati. Dalje pa mislimo, ako se otrok, čigar poklic je služiti svoj kruh z žuljavimi rokami, v štirih letih ue nauči potrebnega, nikdar se ne bo naučil tudi pervin nauka, ali nima glave ali volje za učenje. — Poljedeljstva in rokodelstva se mora otrok že mlad privaditi, sicer ne bode imel nikdar prav pravega veselja do dela. Za otroke od 12—16 let naj bi pa bila ponavljavna šola, ker otrok, ako neha uoiti se z dvanajstim letom, še to pozabi kar se je poprej naučil. — S pisateljem omenjenih sestavkov bi želeli, da bi deržavni in deželni poslancl naše šolske postave tako preosnovali, da bi bile primerne našim razmeram, potrebam in močem dežele, a nikakor se ne strinjajo s tem, da bi se pri učiteljih najprej začelo štediti, kakor se je to leto na Kranjskem zgodilo. — Iz Gorice. Deželni šolski svet je imel v sredo (29. p. m.) zopet enkrat sejo, katera je trajala 4 ure časa. Razpravljati je bilo treba innogo reči, ker ni že od junija meseca bilo nobene seje. Bile so na dnevnem redu naslednje točke: Sporočilo okrajnega šolsk. nadzornika vseh treh slovenskih okrajev za šolsko leto 1879; sporoCilo deželn. šolsk. nadzornika o šolah vLahih; konecletni sporočili o gimnaziji in viši realki in splošno sporočilo vit. Klodiča o ljudskem šolstvu na Goriškem v 1. 1878/79. — Klasifikacija ljudskih šol na podlagi deželne postave od 4. marcija 1.1. je potrjena; potrjene so tudi vse prestave učiteljev po predlogih dotičnih okr. 61. svetov; samo Tolminska klasifikacija potrebuje šo neke formalne dopolnitve. — Eazne prošnje učiteljev in zasebnikov so, bodisi ugodno ali neugodno, rešene, n. pr. mestnib učiteljev goriških prošnja glede novih plač; nekega učitelja na Krasu zastran služb. doklade in doklade za stanovanje; neke učiteljske vdove v Brdih zastran odpravščine in mrtvaščine po ranjcem možu; druge vdove v Lahih zastran odgojilnega pripomočka za otroke; mnogih očetov rekurz za odpustek šolske kazni i. dr. — Eden slov. okrajnih 61. svetov je podal nasvet, da bi se 2 učiteljema podelilo kaj nagrade za vspešni poduk v petji. Ugodni prcdlog dež. 61. sveta gre na ministerstvo. — Enemu laškemu učitelju brez maturitetne preskušnje je dovoljeno, da sme priti k preskušnji za dosego postavne učiteljske sposobnosti. — Preudarek šolsk. okraja okolično - goriškega za 1. 1880 je potrjen (33$). Za ta okraj, kakor tudi za gradiščanski, gre podprta prošnja na ministerstvo za dovolitev predplačila ali podpore iz državne blagajnice. — Dvema gospodoma na gimnaziji je podeljena 5., oziroma, 1. petletnina; 1 začasen učitelj žensk. uč. izobraževališča postane zatrdno glavni učitelj. — Prof. Lavtar dobi 200 gl. nagrade za svojo aritmetiko za učiteljišča. — Imenovanji. G. dr. E. G n a d, dosihmal nadzornik srednjim 6olam za jezikoslovne predmete, odslej tudi za matematično stroko. G. dr. Z i n d 1 e r, nadzornik srednjim' šolam po Štajerskem, za obojo stroko. Dr. H o 1 c i n g e r, bivši nadzornik, gre v pokoj.