Izdaja Casopteni zavod »Zasavski tednik« Trbovlje / Urejuje in odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna CZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo. tl lil . Ji Štev. 17 Trbovlje) 20. aprila 1957 Leto X. Sedem dni po svetu makarios se je vrnil V sredo je po večdnevnem napornem popotovanju prispel iz pregnanstva ciprski nadškof Nakarios. Prebivalstvo Aten hiu je priredilo slavnosten sprejem. V isti mah pa so enote grške policije budno zastraii le angleško, ameriško in turško veleposlaništvo. Končano je torej več kot enoletno pregnanstvo najvid-nejšega ciprskega borca za osvoboditev tega dela otočja Sredozemskega morja. Čeprav je angleška vlada prepovedala njegovo vrnitev na Ciper, bo Makarios, kot je izjavil, odšel v London, kjer bo nadaljeval svoj boj za rešitev ciprskega problema. MIRNEJŠE OZRAČJE OKROG SUEZA Brž ko je angleška vlada dovolila svojim ladjam pluli po Prekopu, je tudi predsednik Naser pokazal veliko razumevanje svoje vlade za čimbolj Ugodno rešitev sueškega vprašanja. Sporočil je namreč, da bodo lahko francoske in an-Bleške ladje plačevale pristojbine za plovbo v osmih valu-tah. Ameriške, švicarske, dan-*ke, norveške, belgijske, italijanske, nizozemske in švedske ladje pa lahko plačujejo Pristojbine v katerikoli valuti- Kot je videti, je v angleških vrstah le prevladal mir-ucjši ton, kajpak pa bo šele bližnja prihodnost pokazala Upravičenost tega za sedaj skromnega optimizma. V SOVJETSKI ZVEZI Se KAR POKAJO V sredini tega tedna je japonska meteorološka služba zaznamovala peto sovjetsko atomsko eksplozš jo>. Pravijo, da je bila šibkejša kot eksplozija 10. aprila, a močnejša kot •o bile eksplozije na dan 3. 6i in 12. aprila. Ta — poslednjo eksplozija je bila, kot sporoča meteorološka služba, ha področju Bajkalskega jezera. MACMILLAN POJDE V BONN Poznavalci trde, da se Mac-Utillan nekaiko nerad spravlja ha obisk v Bonn. Kajti v bonnskih diplomatskih krogih Pravijo, da bo predsednik ■Adenauer zahteval od britanskega premierja podporo ob zahtevi bonnske vlade, naj bi zahodnonemško armado oborožili z atomskim orožjem. Pravijo, da ima kancler Adenauer adut več, kajti kot je Znano, se bo v kratkem del uugleških vojaških enot umak-n’-1 iz Zahodne Nemčije. Mac-znillanov obisk je napovedan takoj po konferenci sveta ministrov Atlantske zveze v za-če‘ku maja. fcSOO MADŽARSKIH BEGUNCEV ODIDE V BELGIJO IN KANADO Kot sporoča začasni urad Visokega komisarja za begun-Ce v Beogradu, bo Belgija sPrejela okrog tisoč pet sto suedžarsikih beguncev, ki so J« zatekli v Jugoslavijo. Cstalih. tisoč pojde verjetno v Kanado. TROMESECNA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA ZASAVSKEGA OKRAJA Vzpodbudna rast Uspel začetni start zasavske industrije — Za 12% višja proizvodnja kot v prvem četrtletju minulega leta — Ugodne perspektive za izpolnitev letošnjih nalog Bo kar držalo, da je začetni zagon bisitvenega pomena za kasnejšo kondicijo. Posebno velja to za naše gospodarstvo. Iz izkušenj vemo, da so bili slabi začetni starti v našem gospodarstvu kasneje med letom bistvenega pomena za izpolnjevanje proizvodnih nalog, in da smo morali zlasti v poletnih in jesenskih meseoih presneto »na- tegniti«, če smo hoteli izpolniti začrtane obveznosti. Mnogo slabše pa je bilo to, da nismo vedeli tja do .polovice ali celo tri četrtine leta, s čim lahko računamo; cene so se dvigale in denar ni imel tolikšne vrednosti. Letos kaže, in kar vedri smo lahko, da smo prvi — najvažnejši del leta — le nekako Občinska konierenca ZB Radeče Prejšnji četrtek je imel občinski odbor Zveze borcev v Radečah svojo letno konferenco. Iz poročila predsednika smo videli, da so bile terenske organizacije kajcor tudi sam občinski odbor ZB med letom delavni. V največji uspeh si ra-deški borci štejejo osvojeno IV. mesto v okrajnem tekmovanju. Ze prej, največ pa v tekmovanju je bilo opaziti v njihovem delu vidne uspehe. V razpravi, ki je sledila poročilom, so se delegati dotaknili vseh aktualnih vprašanj. Največ so govorili o skrbi za partizanske sirote in o vdovah padlih borcev. Tako so preteklo leto štipendirali več kot 30 partizanskih sirot. Otrokom, ki bodo letos stopili v višje šole, bo treba povečatj štipendijo. V ta namen pričakujejo organizacije ZB, da bodo potrebna sredstva odobrena iz republiških virov. Precej so razpravljali tudi o starejših borcih, ki so bolehni in niso socialno zavarovani. Sklenili so. da bodo potrebne tovariše poslali na oddih in okrevanje. Prav tako so sklenili, da bodo letos uredili vse spomenike in spominske plošče padlih borcev, kolikor je to potrebno. Dokončno nameravajo urediti tudi centralni spomenik v Radečah. Na praznik dneva vstaje bo- do borci odkrili spominsko ploščo bratoma Žužek, ki sta padla pri miniranju železniške proge v Suhem dolu pri Zidanem mostu. Takrat nameravajo skupno z borci iz Hrastnika prirediti partizansko slavje, organizirati patrulje in ostalo. V najkrajšem času hočejo napraviti natančen pregled o vseh članih ZB, .ki so zaposleni v podjetjih. Novi odbor se bo pozanimal, v kakšnih življenjskih razmerah žive ti tovariši, na kakšnih delovnih krajih so zaposleni m podobno. Ugotovili so, da je še vedno treda nuditi pomoč raznim partizanskim družinam. Pomagali jim bodo, kjer je to potrebno. Ker so opazili, da med letom niso bile vse krajevne organizacije enako delavne, bo nov odbor poskrbel, da ta nesorazmerja odpravi. Iz razprave je bilo tudi razvidno, do so bore; številno zastopani pri delu v organih družbenega upravljanja, v društvih in organizacijah. Potek konference ustvarja upanje, da bo delo organizacij ZB letos še uspešnejše in da bodo krajevne enote skupno * občinskim odborom Zveze borcev, ki ga bo še nadalje vodil tov, Ržek, častno izpolnjevale svoje naloge. Z. J. S SENOVEGA Nova stanovanjska hiša za pogorelce Delavski svet rudnika Seno«o Je sklenil postaviti nove stanovanjsko hišo za 12 delavskih družin, ki jim je ob nedavnem požaru e gorelo tudi njihovo Imetje — Določenih 12 milijonov din — Adaptacija restavracije Čeprav je tistih dvanajst delavskih družiim s Senovega, ki Jim je zgorela streha nad glavo, zdaj že dobilo zasilna stanovanja in razno pomoč od oblasti :n rudnika, ne morejo kdo ve kaj dolgo ostati v tistih ozkih in stisnjenih prostorih. Zategadelj so so kar razveselili ob novici, da bodo na istem prostoru postavili novo stanovanjsko poslopje. Ne sicer moderno, pač pa leseno, le da bo znotraj obzidano in ne bo več nevarnosti, da bi ponovno zgorelo. Delavski svet je sklenil nadalje popolnoma restavrirati hišo, v kateri je bila menza za rudarje In točilnica. V ta namen je sklenil dati znatna sredstva za olepšavo tega poslopja. Sodijo, da bodo novi lokali po ureditvi med najlepšimi na Senovem. (v) uspešno prestali. Prvič naša industrija ni imela tolikšnih težav z električno energijo, kot je bilo to lani in predlanskem, družbeni načrti so bili sprejeti za dva tri mesece prej in podjetja so se lahko temeljito posvetila izpolnjevanju Svojih nalog. Ker je torej prvo tromesečje za nami, lahko na kratko pogledamo proizvodne uspehe zasavskih industrij. Kot rečeno, smo letos bolje »izvozili« kot lam. Saj statistični podatki o gibanju proizvodnje povedo, da so zasavska industrijska podjetja dosegla v tem času za 12 odstotkov višjo proizvodnjo kot v lanskoletnem istem.razdobju. Tako smo proizvedli v prvem tromesečju za 12% več cementa, kovinskih proizvodov za 37»/», pisalnega papirja za 136»/», loto papirja za 44»/», premoga za 1 in pol odstotka in elektrnč-neka toka ea 23»/». Nekoliko je padla le proizvodnja steklenih izdelkov, Samotne gline in kremenčevega peska ter kemičnih proizvodov. Sicer to ni niti tako hudo, ker vse kaže, da bodo tudi te panoge uspešno zaključile poslovno leto, V glavnem gre povečanje proizvodnje na račun povečanja SLUŽBA SOCIALNIH DELAVČEVI? PODJETJIH V delovnem programu Republiškega sveta sindikatov Slovenije je med drugim tudi rečeno, naj sindikati pričnejo razen tehnične, ekonomske in zdravstvene službe v naših gospodarskih organizacijah uvajati še socialno službo. Naloga te službe bi bila, da poklicna spremlja, usmerja in ureja vsa vprašanja z območja delovnih in socialnih razmerij. Tako službo socialnih delavcev smo v naši državi dolžni uvesti, ker smo med drugimi sopodpisniki mednarodne konvencije, s katero se služba socialnih delavcev zahteva v vseh gospodarskih organizacijah. Republiški svet Z S J za Slovenijo in vodstvo šole za socialne delavce v Ljubljani bosta v bodoče koordinirala celotno akcijo pri realizaciji programov za uvedbo službe socialnega delavca v gospo-damskih podjetjih. A. K. proizvodnih kapacitet in ne bi mogli računati na kalkšno večjo produktivnost ali povečano proizvodnjo zaradi boljše organizacije dela, čeprav je morda v tej ali oni industrijski panogi tudi to primer. Vendarle pa velja temu še nadalje posvečati vso pozornost, kajti le od tega je odvisna nadaljna stabilizacija tržišča in večja vrednost denarja. Vsekakor pa je porasla v industrijski proizvodnji prvega četrtletja precejšnja vzpodbuda ze nadaljnje izpolnjevanje družbenega načrta. In zavoljo tega lahko pričakujemo bolj ugodnih uspehov ob koncu leta kot lani in predlanskem. In kar tudi v sosednjih okrajih kar uspešno izpolnjujejo svoje proizvodne naloge, lahko računamo, da bo slovenska proizvodnja letos za najmanj 19»/« večja kot lani v istem času. Zanimivo je tudi to, da je celo februarja, ki je najkrajši mesec, proizvodnja lepo potekla, in zato lahko z gotovostjo upamo, da se v naslednjih mesecih ne bodo pojavile kdkršne koli ovire, (v) Cebinovo pričakuje tudi Letos goste . Ob 20-letnici KPS Tovariš Miha Marinko je na drugem kongresu KPS med drugim dejal: »Ustanovitev nacionalne Komunistične partije je prvič — omogočila proletarski partiji, da se je približala tistim narodno zatiranim množicam, ki so še imele predsodke do nje, ker se še niso osvobodile vpliva reakcionarne buržoazne propagande proti komunistom; drugič — olajšala iztrgati te množice, ki so nacionalno zatiranje najhuje čutile, izpod vpliva reakcionarnih strank, olajšala razkrinkavanje laži kmečkih voditeljev in drugih oportunističnih malomeščanskih in političnih stremuhov; tretjič — olajšala je Partiji, da je ustvarjala take oblike — po svojem bistvu ljudsko- frontovske-politič-ne organizacije, ki je bila pri dani socialni strukturi, pri danih političnih elementih malomeščanskih struj in strank najbolj sprejemljiva. Te dni je minilo od ustanovnega kongresa slovenske Komunistične partije 20 let. Jutri pa se bodo zbrali na Čebinovem k slovesni proslavi tisoči iz revirjev in drugod. ETO NAGRADNEGA TEKMOVANJA MLADIH ZADRUŽNIKOV V ZASAVJU Naprej po začrtani poti Okrajni odbor aktivov mladih zadružnikov pri 0ZZ je ocenil lanskoletno tekmovanje 15 AMZ v zasavskih KZ — Najboljši je aktiv v Brežicah, ki prejme 30.000 din nagrade — Letos ponovno tekmovanje Ko j* lani okrajni odbor aktivov mladih’ zadružnikov pri Okrajni zadružni zvezi razpisal nagradno tekmovanje zasavskih aktivov mladih zadružnikov, je mnogo mladih kmečkih fantov takoj zastavilo delo in v nekaj mesecih so nekateri aktivi polno zaživeli. Začela se je doba intenzivnega delovanja aktivov mladih zadružnikov. Vsak po svojih močeh si j« prizadeval iziti iz tega tekmovanja kar najboljše. Sicer pa moramo resnici na ljubo priznati, da ni šlo zgolj za obljubljene nagrade, pač pa uveljavljanje teh aktivov. Šlo je ža to, da bi kmetje spoznali, da so pač ti mladi fantje odločeni ubrati sodobne poti v kmetovanju, in da ei po svojih močeh prizadevajo odpraviti tisti zastarel način obdelovanja zemlje, ki je še dandanes običajen na mnogih kmečkih posestvih. In dedno so že uspeli. To najbolj kažejo rezultati tekmovanja, saj so mladi zadružniki delali malone na vseh področjih kmetijstva. Praktično so se uveljavljali v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu, čebelarstvu, in končno niso pozabili tudi na splošno izobraževanje, tako potrebno mlademu kmečkemu človeku. Ko je okrajni odbor aktivov mladih zadružnikov ocenjeval to bogato in vsestransko dejavnost mladih zadružnikov je sicer ugotovil, da noben aktiv ni vidno izstopal v tekmovanju in e ato ni podelil prve nagrade, ker so, kot rečeno, vsi aktivi po svojih močeh prispevali k uresničenju zadanih nalog. Druga nagrada pripada AMZ v Brežicah, ki dobi darilo 30.000 din. Tretja nagrada AMZ Sevnica, toi prejme 20.000 din, nagrade, četrta, AMZ Kapele pa dobi nagrado 15.000 din. Okrajni odbor je razdelil nagrade po 10.000 din še AMZ v Pišecah, Velikem Trnu in na Bizeljskem. 5000 din pa dobi AMz Pečiče. Hkrati je okrajni odbor dolo- čil, kako naj AMZ porabijo dobljene nagrade. Del sredstev bodo lahko porabili za ekskurzije, del pa za nadaljnje delo v svojih odsekih. Okrajni odbor je sklenil za letos ponovno uvesti podobno tekmovanje in vsestransko pomagati posameznim AMZ pri izpolnjevanju njihovih nalog. Želimo torej vsem v bodočem tekmovanju kar največ uspehov, sedanjim nagrajencem pa toplo čestitamo. (v) HRASTNIK V Steklarni so volili nov OS. — Ze več dni je bilo v hrastnlškl Steklarni med kolektivom praznično razpoloženje; zastave In gesla so naznanjala kolektivu, da se pripravljajo na volitve v delavski svet tovarne. Ze prve jutranje ure je bil naval na posamezna volišča. Tako so člani kolektiva volili svoje predstavnike v delavski »vet. V nov delavski svet Steklarne so izvolili 51 zastopnikov, delavcev in nameščencev, med njimi 11 žensk ln 13 mladincev. Volili s b vsi člani kolektiva razen štirih, R. V. Tri sto nas je! Na Dobrni, v tem starem revolucionarnem gnezdu v Trbovljah, kot jo je nekdanja gospoda tako rada imenovala — in revolucio- večna. Tako je čas odpihal nekdanje zloglasne žamdarje, ki so tako pogosto prihajali na Dobrno, in z njimi še drugo... TRBOVELJSKI RUDARJI SO PRESEGLI ČETRTLETNE PROIZVODNE NALOGE Petnajst odstotkov nad planom ^ prvih treh mesecih letoš-8^eSa leta so nakopali rudarji 247.000 ton premoga — Samo * nedeljskim delom 7.4»/e celotne •"■oizvodnje. čeprav letošnji proizvodni trboveljskega rudnika ni ®o majhen, §o rudarji obeh hdrvukov — Trbovelj in Hrast-i— v prvih treh mesecih ‘ošnjega leta znatno presegli *v°je proizvodne naloge. Nakani so kar ‘n tako Presegli 15-3%. Nedvomno lep proizvodni kij kaže, da je nekoliko voljnejše nagrajevanje velik nians za rudarje. To je vi-tudi 247.300 ton premoga že v prvem četrietju proizvodni načrt za za rudarje, po tem, ker so trbo- veljski rudarji samo z nedeljskim delom ustvarili 7.4°/» četrtletne proizvodnje. V Radečah za 1. maj Tudi v Radečah se že dalj časa pripravljajo na praznovanje delavskega praznika. Na pobudo občinskega sindikalnega svi t tri sestavili posebni pripravljalni odbor, ki bo skrbel za čim lepše praznovanje prvega maja. — Kakor smo zvedeli, bodo v Radečah na večer pred 1. majem pripravili osrednjo prireditev, ki jo bodo združili z baklado, sprevodom po mestu in z zborovanjem. Na sam 1. maj pa množične organizacije pripravljajo vrsto izletov v naravo. Pred koncem tega meseca bodo v Radečah nadalje priredili predavanje o zgodovini! delavskega gibanja Itd. Ko so n» Dobrni gradili svoj dom.. Q B nama je Dobrna tudi v resnici bila — so si že davno pred vojno močno želeli imeti napredno kulturno društvo. Toda to je bila le želja, ki jo tedanji oblastniki niso dovolili izpolniti. Zakaj, so dobro vedeli i oni 1 Dobrnčani! Dobrna bi postala še bolj vroča in nevarnejša! Toda nobena prisiljena stvar ni Kopica bornih delavskih hišic na Dobrni je spet zaživela in z njimi prvo kulturnoprosvetno delo v svobodi. XXX Bili so to skromni začetki. Toda prav ta skromnost in vztrajnost je nekaj veljala. Iz male igralske skupinice se je z leti razvila sindikalna kulturnoumet-niška skupina. Za njo pa se je začelo porajati pravo kulturno društvo. Kakšno naj bo ime našega društva? Tako so se spraševali na Dobrni. Biti mora vsekakor simbolično, tako, ki bo predstavljalo našo revolucionarnost, naš nekdanji boj — so rekli. In so se odločili; »Svoboda naj bol« Spomladi leta 1952, 27 aprila, je bil no Dobrni njen ustanovni občni zbor. Bilo je to pravo delavsko prosvetno društvo »Svoboda* v Sloveniji. Zbora se je udeležilo že 200 članov. Potem so se vsak dan zbirali v preprost i baraki in delali in delali. Vse več članov je bilo. Ustanavljali so nove sekcije in prostori so postali čedalje tesnejši. »Zgraditi si bomo morali večjo streho,* — so modrovali stari in mladi. In začel i so z zbiranjem materiala in denarja. Tiste čase so se podirala zaradi rudarjenja razna poslopja. Tako so prišli poceni do potrebne opeke in še drugega gradbenega materiala. Delali so z atomsko brzino. V pomladi 1954. leta so začeli S gradnjo svojega kulturnega hrama, še tisto leto, 29. novembra, pa so že slavnostno odprli nov dom »Svobode*, ki še ni bil povsem s končan, vendar že toliko, da je lahko sprejel pod streho vse člane. Takrat je tudi Dobrna dobila pošteno dvorano z gledališkim odrom, ki ga vsako leto izpopolnjujejo. Tam gori sedaj igra vsak teden tudi kino. Ko nam danes dobmski Svo-bodarji razkazujejo svoj dom, nam radi povedo: »Ko smo zasadili prve lopate, smo imeli vsega skupaj 300.000 din, tienes pa je hiša vredna 12 milijonov!* Brez truda seveda ni šlo »Madona,* talko pravijo, »pa nam ni žal!* »Svoboda* na Dobrni dosega vsako leto lepše uspehe. Ker so njeni člani izključno sami delavci, imajo seveda velike težave s strokovnim kadrom. A tudi v tem pogledu so z vsakim dnem na boljšem. Letos so poslali nekaij svojih odrskih igralcev na okrajni dramski tečaj, pa tudi doma so imeli v okviru izobraževalne sekcije podobno prireditev. In kalco je danes s številčnim stanjem v društvu? Članov, zlasti mladine, je vedno več. Na Dobrni se lahko domala že sedaj, ko praznujejo petletnico svoje »Svobode*, pohvalijo: »Tri sto nas je že!* OKRAJNA LOVSKA ZVEZA SKRBI ZA ZAROD DIVJAČINE V Krakovem je precej srnjadi uničila metiljavost Lovske družine imajo v tem času redne letne občne zbore, kjer polagajo obračun svojega dela. Najvažnejše pri tem je, da ugotovijo spomladanski stalež divjadi. Nato lahko izračunkjo prirastek in potem planirajo, koliko sme družina v lovski sezoni odstreliti. Da bi se podrobneje seznanili z delom lovskih družin oziroma Okrajne lovske zveze, smo naprosili predse dni-ka tov. Lojzeta Colariča, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj. V zadnjih dveh letih opažamo na področju našega okraja v lovski organizaciji lep napredek. Lovske družine so se utrdile, tako da so kos nalogam, ki stoje pred njimi. Lovske družine so zadnje čase pričele skrbeti za vzgojo pernate divjadi, kot so to fazani in jerebice. Lani go samo na področju Okrajne lovske zveze spustili 444 fazanov. Ta divjad se je prav po »aslugi lovskih družin zelo razvila, kar ni le v njihov prid, marveč tudi v korist našemu kmetijstvu, saj sta facan in jerebica med najmarljivejšimi uničevalci koloradskega hrošča, ki se je predvsem na Krškem polju zelo razpasel. Naši kmetovalci pa za fazane in jerebice nimajo pravega razumevanja. Na razne načine jih skušajo loviti. Prav zaradi tega bi morali šolniki učence večkrat opozoriti na koristnost teh ptic. Nemalokrat se zgodi, da nabirajo otroci razna zdravilna zelišča, obenem pa pobirajo jajca fazanov in jerebic iz gnezd. Stalež divjih zajcev, predvsem v nižinskih predelih, zelo nazaduje. Delno so temu vzrok slabe pomladi, kot na primer lani, ko je sneg uničil prvo in drugo zajčjo zalego, nekaj krivde pa je iskati tudi v agrotehničnih ukrepih. Po škropljenju krom-plrišč proti koloradskemu hrošču najdemo namreč največ mladih in tudi starih poginulih zajcev. Drugače pa se je stalež srnjadi v zadnjih letih na področju našega okraja znatno povečal, razen v nižinskih predelih Kra-kovega, kjer je metiljavost v dveh letih pobrala 400 živali. Tudi letos jih je zaradi metilja-vosti precej poginilo. O kakšni preventivni akciji proti metilja-vostt srnjadi za sedaj še ne moremo govoriti. Upamo pa, da se bo stanje z izsuševanjem, oziroma z melioracijo Krakove-ga popravilo, kjer bodo tudi lovske družine po svojih močeh pomagale. V minulem letu so divji prašiči v večjih krdelih obiskali naše g»:dove in celo polja. Ker v gozdovih niso našli dovolj hrane, so napravili občutno škodo po njivah. Tako je okrajna lovska zveza iz svojega skladu plačala oškodovancem 223.674 dinarjev odškodnine. Pri ocenitvi škode pa je bilo opaziti precejšnjo površnost, ker so vsako njivo, posejano s koruzo in krompirjem, ocenili najmanj s 30, 70 in celo 100 odstot. škodo. Domnevajo, da so bile ocenitve površne predvsem zaradi tega, ker je škodo povrnila Iz sklada okrajna lovska zveza. Zveza je zaradi tega sklenila, da bodo v bodoče storjeno škodo povrnile lovske družine, kot to predpisuje zakon o lovu, tem pa bo zveza stroške povrnila le takrat, če se bo prepričala, da je bila škoda pravilno in ob pravem času ocenjena, se pravi takrat, ko kulture še niso bile pospravljene. Izvajanje lova je pri nas po novem zakonu skupno. Plen je last lovske družine, ki ga po končanem lovu razdeli gospodar družine, seveda prvenstveno oplenitelju. Brakade so dovoljene samo na zajce, medtem ko so na ostalo divjad prepovedane. Na žalost se pa ta načela predvsem v hribovskih predelih še niso uvaljevila. Nekateri lovci še sedaj posamič lovijo zajce. Na ta način lahko popolnoma izpraznijo zajčja lovišča. 4 IN 5. MAJA VELIKA TEKMA LOVSKIH PSOV Tudi v kinološkem pogledu so lovske družine precej napredo vale. Skoro vsaka družina ii.ia čistopasemske lovske pse, največ seveda goničev, ki so najprimernejši za naše hribovite predele, medtem ko na Krškem polju uporabljajo le ptičarje. Okrajna lovska zveza je prav lovskim psom posvetila mnoge pozornosti. Lani je priredila dva pregleda lovskih psov goničev, na Vidmu in v Trbovljah, kakor tudi dve tekmi, na Libni za jazbečar je-brakarje, Sremiču pa za istrske goniče. Obe tekmi sta pokazali, da bodo lovske družine dosegle v kratkem pri vzreji psov še lepše uspehe. Letos bo najzanimivejša tekma lovskih terijerjev, foksteri-jerjev in jazbečarjev, ki bo 4. in 5. maja v Čateških toplicah. Na tej tekmi bodo preizkusili pse v umetnem rogu, za živo divjad (jazbece in lisice), na delu na polju in v vodi. Zanimanje za te tekmo je že sedaj precejšnje. O staležu in lanskem odstrelu ne bomo pisali sedaj, ker bo to bolj natanko razvidno šele na občnem zboru okrajne lovske zveze, ki bo kot kaže v mesecu juniju. Iz gornjega torej razvidimo, da je okrajna lovska zveza v preteklem letu precej napravila. Trud, lahko rečemo, je bil poplačan s tem, da stalež plemenite divjadi nenehno raste. TAKLE JE BIL PLEN ČLANOV LOVSKE DRUŽINE KRŠKO Predvideni so novi ugodnostnl pogoji za družinsKe upokojence in udeležence NOV — Za 5% večja pokojnina tistim, ki ostanejo na delu po upokojitvi P red na črt zakona o poko j n La-Bkem zavarovanju je bil nedavno poslan oziroma izročen Zveznemu izvršnemu svetu. Vse kaže, da bo kmalu zagledal luč sveta v uzakonjeni obliki. S tem bo dokončno rešeno živ-ijensko važno vprašanje našega družbenega sistema. Razumljivo je, da je priprava načrta terjala razmeroma dolgo dobo, saj je znano, da je komisija, ki je pripravljala predna-črt, sprejela nič več in nič manj kot 2500 raznih predlogov in sprememb. To kaže na veliko zanimanje naše javnosti za ta načrt, ni pa nobenega dvoma, da je komisija morala vsak predlog proučiti. Čeprav nam še ni znana dokončna oblika novega pokojninskega zakona, vseeno lahko vsaj delno nakažemo nekatera, delno že sprejeta določila. Med drugim pravi prednačrt, da se za pravico do polne • pokojnine obdržani dosedanji pogoji, po katerih dobe" žene to pravico s 30 leti pokojninskega staža im 50 leti starosti, moški pa s 30 leti dela ln 55 leti starosti. Izjeme so predvidene le za težka dela, n. pr., za rudarje, ki delajo pod zemljo itd. Potem so ostali še prejišnji pogoji tudi v novem prednačr-tu, ki urejajo nepopolne pokojnine. In sicer: najmanj 15 let pokojninskega staža ter starost pri moških 65 let im ženskah 55 let. Morajo pa bita seve določen čas pred upokojitvijo v delovnem razmerju. Po novem se bcxJo aktivni zavarovanci uvrščali po svoji! plači v 20 pokojninskih razredov, tako da se višji razred, v katerega bi se mogli uvrstiti posamezni zavarovanci določa po kategoriji delovnega mesta. Kategorije pa so: delovna mesta, za katera ni predvidena oziroma potrebna nobena kvalifikacija, potem za delovna mesta, za katera je potrebna kvalifikacija oziroma srednja usposobljenost. Slede: delovna mesta, ki terjajo visoko kvalifikacijo oziroma višjo usposobljenost in zadnja: delovna mesta, za katera je potrebna visoka usposobljenost. To pomeni torej, da bi oila plača naj bistvenejše merilo, ali bolje rečeno kriterij za določanje višine pokojnine. Le-ta pa bi se v določenem smislu izpopolnil, da bi se upoštevalo tudi oelovno mesto. Nadalje se predvideva, da bi se upokojencem s polno pokojnino, ki še tudi po upokojitvi ostanejo na delu, za vsako leto dela povečala pokojnima za 5°/es hkrati pa bi prejemali plačo in polovico pokojnine. Nič manj važne niso določbe o družinskih pokojninah. Povečal se bo odstotek pokojnine otroku, čigar živi roditelj nima pravice do pokojnine, potem, da lahko zakonski tovariš uživa družinsko pokojnino, če ima otroke Izpod 15 let starosti. Zelo pomembna je določba, da lahko dobe pravico do pokojnine po 45. letu starosti tudi vdove, ki so dokončale 40 let starosti, kadar jim je umrl zakon- nost dolžna pomagati. Na boljšem bodo tudi vsi tisti, ki imajo nizke pokojnine, ker se jim bo z zakonom zagotovila posebna zaščita in jim bo vsekakor zagotovljen njihov življenjski ihinimum. S prevedbo sed njih uživalcev pokojnin bo storjen popravek raznih pomanjkljivosti v sedanjih predpisih in bodo vsklajeni pokojninski prejemki b spremembami, ki so nastale zlasti precejšnje pri povečanju plač. Po teh spremembah bodo mnogo na boljšem upokojenci z višjo kvalifikacijo in daljšo delovno dobo. Kot rečeno, pa bodo zaščiteni tudi uživale' nižjih pokojnin. (v) (peteto nevsakdanjimi $ged6 In, ker žal nekateri možje še vedno sodijo, da so. žene njihova osebna lastnina, med njimi je tudi omenjeni junak, ni čudno, če je dejal: stroške zdravljenja ne bom povrnil, saj nikomur mar, kaj počnem s svojo ženo. Kaj, če bi se obrnilo ...? ALKOHOL KRALJUJE Zadnjič se je tovariš M. Z. Globoko pod zemljo hodijo na delo dan na dan naši rudarji. Gornji posnetek je iz senovškega rudnika. LJUDJE SO MI POVEDALI... Tovarišica I. V. gospodinja iz-------no saj je vseeno od kod, je takole pripovedovala: »Opazovala sem svojega moža, da vse češče izostaja zdoma. Dolgo nisem temu pripisovala nobenega pomena, dokler ------dokler rti treščilo vame. Ljudje so mi povedali, da ima neko žensko.« In kot bi v talcem primeru iz Zagorja vračal s svojo zaro-ravnala vsaka žena, je tudi tenko z nogometnega igrišča domov. Prišla sta nekako do Koprivca, ko sta zagledala manjšo skupinico moških. In nato se je iz skupine izluščila moške postava in se napotila proti njima. Tovariš Z. je razločno videl, da drži moški v roki neki predmet, Oim je prišel blizu, ga je ogovoril, in on je vljudno odgovarjal. Tovariš Z. pravi, da je takoj opazil, da ima mož čudne namene, ker je začel riniti vanj in ga izzivati. Nato sta se z zaročenko umaknila in se napotila nazaj proti igrišču. Neznanec kbjipak za njima, Niso bili še pri igrišču, ko ga je neznanec močno udaril s tistim predmetom po glavi in nosu. Potem je zbežal. Najbolj zanimivo je to, da tovariš Z. neznanca sploh ni poznal, niti ni vedel, čemu ga je napadel. Seve, v pijanosti je človek iskal prilike za 'pretep, in ker je ni našeil, se je spravil na tujca. Zaradi poškodbe je bil tovariš Z. 15. dni "v bolniškem staležu. Kaj drugega zasluži neznanec, kot da bi ga ne »zašili« zgolj za povračilo bolniških stroškov, marveč vtaknil za nekaj tednov na hladno, kjer bi premišljeval o svojem podlem dejanju. dne obiskal kontrolor, ga sploh ni našel doma. V zapisniku o zaslišanju na okrajnem zavodu za socialno zavarovanje stoji med drugim tudi njegova izjava; »Naveličal sem se bolniške in se potem javil k zdravniku.« pa bi šla k zdravniku in se zaupala njemu, spet ni kazalo« boječ se, kdosiga vedi česa. Vendar nekaj je morala ukreniti, kvajti krvavitve so bil* vse hujše in delati ni mogla. No pomoč ji je prihitela mati, ki je ravno tiste dni zbo- Kajpada bo plačal vse nado- lela. Kaj vse ne bi mati stori* domestilo plače za ves čas ne- la za svojega trpečega otroka, upravičenega bolehanja. Toda in dovolila je, da je hčerka iz ne gre za tiste dinarje. Gre za njene zdravstvene knjižice iž* odnos do socialnega zavarova- trgala- list, na katerem je bil n ja, za odnos do skupnega vpisan zdravniški pregled in ga imetja, kajti malo je taikih, ki vložila v svojo zdravstveno iz- bovarišica I. V. terjala od moža jasen odgovor. Namesto odgovora jo je mož fizično napadel. No, in zgodilo se je, da jo je tako močno brcnil, da ji je pod kolenom zlomil nogo. Morala je v bolnišnico, kjer so ji nadeli mavec. Reva je šest dolgih tednov nosila neprostovoljno breme in trpela dvojne bolečine: vprašanje je, katera je bila hujša: telesna ali duševna. Odgovor je na dlani. In njen mož, junak kakršen ie bil, ni bil toliko junaka, da bi se odzval pozivu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, da bi tal povedal ali ob razložil svoje podlo dejanje in se zavezal plačati stroške zdravljenja, ki jih v takih primerih zavod razumljivo ne plača. Pa ni bil toliko junaka. Poslal je svojo ženo, ki je kajpak privolila v plačilo zdravljenja. Kaj bi ne prišla, šlo je za mir v hiši in žena bi v takih primerih storila tudi najbolj težak korak. S SEKIRO NAD 2FN0I Nerazsodnost je pač ena največjih človeških slabosti. Koliko gorja je že povzročila.. Nič gršega pa rti. če moški v takem stanju fizično napade telesno šibkejšo žensko. Ni dolgo tega, ko sta se sprla tovariši I. F. in njegova žena. Spor je moral biti hud, kajti žena je pobegnila pred možem v sobo in se zaklenila. Mož se je še bolj razjezil in zahteval, naj žena odpre vrata. Kako bi jih odprla, ko pa je lahko pričakovala le udarce. In mož se je šel spet junaka, vzel v roko sekiro ter hotel s silo vdreti v sobo. Zena je segla po skrgjnem: odprla je sobno okno in.se pognala osem metrov v globočino. Pri padcu se je močno poškodovala. Morala je v bolnišnica še danes ne vedo, da izdajamo ogromna sredstva za povrnitev zdravlja delovnim ljudem in da velja naša skrb resnično obolelim ne pa simulantom, kti se iz zavarovanja celo norčujejo. V krempljih mostičke Od vseh naštetih primerov je tale pa j boj pretresljiv. V kaznico. Sele sedaj je lahko tov. P. pokazala svojemu predstojniku knjižico, ki se je na ta način prepričal, da je bolna. Zdaj je kazalo započeto nadaljevati. In ker je tovarišica P. precej pozhala predpise socialnega zavarovanja, je vedela, da si mora preskrbeti še poročilo o delanezmožnosti: Od nekod ji je ostal en izvod po- tistem aktu so zapisana sicer nerooti ji je ostai en izvoa y sama dejstva, toda že ob teh trebnega formularja poročila se človek resno zamisli, in kar skl mož, in da obdrži pravice do družinske pokojnine v določenih primerih zakonski tovariš tudi po sklenitvi novega zakona ter da lahko del družinske pokojnine prejema, kadar se zaposli Po ugodnejših pogojih lahko dobe pokojnino tnidi udeleženci NOV. Zveza borcev Jugoslavije je predlagala komisiji določene spremembe, ki Jih je tudi sprejela. To velja zlasti za tiste udeležence NOV, 'ki zaradi posledic naporov v NOV opravljajo svoje posle in jim je skup- KUPUJTE IN NAROČAJTE »ZASAVSKI TEDNI K“ NAVELIČAL SE JE BOLNIŠKE... Tovariš D. delavec v Zidanem mostu je zbolel. Napotil se je k zdravniku, v sektorsko ambulanto. Zdravnik je ugotovil revmatično obolenje in/ mu naročil, naj nekaj dni popolnoma miruje. Nato mu je v bolniško izkaznico vpisal dan ponovnega pregleda. Tovariš D. je sicer kasneje trdil, da mu zdavmk sploh ni ustno povedal dneva ponovnega obiska. Toda kaj malo verjetno, kajti ko ga je nekega neverjetno je, koliko mora včasih žena prestati, povrh tega pa je navadno v najbolj težkih urah trpljenja navadno sama in iz čisto gole bojazni, zaradi nepremišljenega koraka, niti potožiti ne upa. Sicer pa berite: Tov. M. P. iz znanega delavskega centra je še mlado dekle. Zaposlena je v nekem podjetju. Spoznala se je z nekim fantom in pozno lani je pod ■ srcem začutila sad tega znanja. Bodisi to ali ono, tovarišica se je zbala svoje nosečnosti in hotela se je znebiti neljubega bremena. Zgodilo se je to, kair se v podobnih primerih najraje zgodi. Dekleta iščejo vse mogoče iri nemogoče načine za odpravo plodu, in kb vse toniič ne pomaga, sežejo po skrajnem: predajo se sumljivim ženskam, ki jim za drag denar odpomore.io. Tudi tovarišica P. je iskiala tako žensko in ljudje so ji nasvetovali neko tako v Zagorju. Le-ta ji je seve ugodila, kajpak za pet tisočakov. In kot mlada .dekleta niti zdaleč ne pomislijo, kakšnim nevarnostim izpostavljajo svoje telo s takimi ravnanju, tudi tovarišica P. ni slutila, da se bo po takih sumnjivih zdravilih začel zanjo križev pot. Res: nezaželeno breme je odpravila, toda začela je krvaveti in prestajati najhujše bolečine. Ni mogla več delati, da delanezmožnosti, ki ga je iz* polniila in ponaredila podpis zdravnice. Tu pa bi bilo zgodbe konec, če... Prevaro pa so odkrili. In tovarišica je znova podoživljal* vse prestane trpljenje, kateremu se je pridružilo še odkritje njene skrivnosti. Ni važno, da bi tovarišica morala odgovarjati za presto-' pek in povrniti h ran arino ter stroške zdravnika. Tovarišica P. je sama nezakonska hči* Verjetno je v svoji mladosti živela vse prej kot rožnato življenje. In zdaj je bila sama na tem, da bi rodila nezakonskega otroka. Ustrašila se i« težav in bržkone niti pomislila ni, da imajo nezakonski otroci danes v naši ureditvi povsem enake pravice kot zakonski, da velja vsem. brea razlike, naša skupna skrb. In fant? Kdo ve, če ji ni prigovarjal k odpravi plodu, boječ se odgovornosti. Vsa njegova možatost se je ob tem razblinila v nič. Morda je celo tedaj zažvižgal, ko je njegovo deklo trpelo najhujše muke. Ni vreden imena mož. Čudno pa je, da se kljub najstrožjiim kaznim še najdejo ženske, ki opravljajo najbolj žalostno obrt. Kajpak zaslužek ni lahak in kaj jim mar* če bodo njihove žrtve trpele nečloveške bolečine ali celo tvegale življenje. Mazačka i* Zagorja bo odgovarjala ... M. V. Jordanska kriza Izlet na Čebinovo SOCIALISTIČNA ZVEZA OBČINE TRBOVLJE PRIREJA SKUPNO Z VSEMI ORGANIZACIJAMI JUTRI, V NEDELJO, VELIK IZLET NA ČEBINOVO, KJER JE BILA PRED DVAJSETIMI LETI USTANOVLJENA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE. OB DESETI URI SE BO TU ZACET.A SLAVNOSTNA PROSIAVA, NA KATERI BO GOVORIL STAR TRBOVELJSKI KOMUNIST, TOV. ANDREJ FORTE. ZATEM PA BODO PEVSKI ZBORI »SVOBODE-CENTER« IN »SVOBODE TRBOVLJE II« OB SPREMLJAVI GODB NA PIHALA IZ TRBOVELJ IN ZAGORJA IZVAJALI PISAN KULTURNI PROGRAM. Jordan meri 90.000 kvadratnih kilometrov in ima 1,400.000 prebivalcev, od tega po| milijona beguncev iz Palestine. Glavno mesto Je Amman (tSO.ooO prebi* valcev). Vlada kralj Huaeln. Drišela je izredno revna. Obdelovalne zemlje je le 8.600 kvadratnih kilometrov, grmičja 0.150 kvadratnih kilometrov, ostalo pa Je pustinja in puščava. Industrije ni. Jordan Je Ml do 1918. leta del Otomanskega cesarstva. Po prvi svetovni vojni Je postal britanski protektorat. Leta 1948 so priključili k Jordanu del Palestine (3O.O0O kvadratnih kilometrov) Istega leta so pogodbo o protektoratu zamenjal) s paktom med Veliko Britanijo In Jordanom ki je zagotovil Britancem vojaške baze v Jordanu, nemoteno kontrolo nad jordansko vojsko (britanski oficir John Ba-got Glubb je ostal komandant Arabske legije) In nad jordanskimi financami. Britanija je obljubila. da bo pošiljala Jordanu 12.5PO.OoO funtov na leto. Leta 1931 »o kralja Abdulaha ubili Nasledil ga je njegov sin Talaal, ki Pa je preveč odkrito pokazal protlbritansko raspolo- ženje, zato so ra proglasili za norca ln zaprli v umobolnico. Kralj Je postal Abdulahov vnuk Husein. V zadnjih petih letih, odkar vlada v Jordanu kralj Husein, so se v tej majhni, toda strateško pomembni deželi močno okrepile nacionalne, protibrltan-ske ln protUmperlaltstične sile, ki so prisilile Zahodu naklonje* nega kralja Huseina, da Je lani odstavil Glubb-paio ln se začel bolj naslanjati na nacionalne elemente. Lansko Jesen so bile v Jordanu volivce, na katerih so zmagale tiste stranke, ki se zavzemajo za politiko v skladu z ljudskimi težnjami ln Interesi arabskega sveta. Narodna socialistična stranka je dobila 11 mest v parlamentu, ki |ma 40 sedežev, Socialistična stranka arabskega preporoda 3, Ljudski blok (komunisti) 3, Arabska ustavna stranka 3, Muslimanski bratje 2, Stranke osvoboditve 3* ostalih 13 mest pa so si razdelili tako imenovani neodvisni poslanci Vlado je sestavil Sulejman Na-bulsl, voditelj Narodne sociali' etične stranke. V vladi Je bilo 6 ministrov njegove stranke, 3 so bili neodvisni, 1 arabski socialist in 1 član Ljudskega bloka. Narodni socialistični stranki pripisujejo levičarske težnje; ima protlkolonlallstičnt program, zavzema se za sodelovanje z Egiptom in Sirijo, za federacijo Egipta. Sirije *n Jordana. Nabulsijeva vlada Je razveljavila pakt z Veliko Britanijo, podprla egiptovska In sirska pri' zadevanja zg arabsko enotnost in neodvisnost, ostro nastopila proti Bagdadskemu paktu. Fl-senhowerjev| doktrini In Izraelu ter začela uresničevati neka' terc napredne reforme. Kralj Husein pa se s takšno dejavnostjo vlade ni strinjal Podprt od nekdanjih prohrltan-sklh. sedaj pa proamerlšklh elementov Je začel hvaliti Elsenho-vverjevo doktrino ln napadati »komunizem«. Nabulslju Je poslal pismo, v katerem piše o »komunistični nevarnosti« In pravi: »Nikoli ne bom dovolil, da bi komunizem prodrl v Jordan. In prosim svojo vlado, da takoj podvzame ostre ukrepe za zajezitev komunistične Infiltracije.« Kakih deset dni kasneje Je Na- Veliko zanimanje, s katerim po svetu spremljajo razvoj Jordanske krize, dokazuje, da dogodki, ki so privedli do padeš vlade Sulejmana Nabulsija, niso samn notranjega značaja. Nemiri, ki pretresajo mlado arabsko državo, stisnjeno med Saudsko Arabijo, Irakom, Sirijo In Izraelom, so posledica neurejenih razmer na Srednjem vzhodu ln delovanja tistih mračnih mednarodnih sil, ki Izkoriščajo takšne razmere za utrjevanje evnjlh starih In pridobivanje novih pozicij. bulsl izjavil: »Ne vidim nikakršne komunistične nevarnosti niti pri nas niti v Siriji in Egiptu.« In dalje: »Kaj ima Elsenhower z nami? Kdo ga poziva, naj nam bo zaščitnik: Tukaj ni nobenega vacuma. Arabgk' narodi sami iia najboljši način Izpopolnujejo ta vacuum. .. Politika Jordana ne more hiti povezana z imperializmom.« In tako se Je zaostril spor med vlado in kraljem, ki je pravzaprav spor med nacionalnimi arabskimi pilami m zahodnimi Imperialisti ter njihovimi laka H. med katerimi igra kralj Husein vidno vlogo. V zadnjih tednih pa so se odnosi med kraljem ln vlado še poslabšali. Dne 10. aprila Je kralj Husein zahteval, naj Na-bulsl poda ostavko. Nabulsl Je to storil. Začela se Je vladna kriza. Množice so prihrumele na ulice In protestirale proti kralju ln njegovim tujim zaščitnikom Prišlo Je d0 oboroženih spopadov. Imperialistični tisk je hvalil kraljevo odločitev. »New York Herald Tribune« je pri*1’ da Husein s podporo Zahoda re' luje svojo deželo »izpod obla sti množice«, da Jo »rešuje ** svobodni svet«. V Londonu, P*' rižu ln New Torku so se veseli II, da Je razbito prijateljsko *** delovanje med Jordanom, SlriJ® in Egiptom, da sta Sirija *" Egipt osamljena in da se bos** morala ukloniti njihovim z*h*® vam. V Jordanu pa Je vrelo. K ral J se Je zbal ogorčenja množic l" nekoliko popustil. Po treh brezuspešnih poskusih Je vlado ,e stavil neodvisni poslanec dr. Husein Katidl, Sulejman Nabiti” pa je v njegovi vladi zunanJ^ minister. Spor se je torej zaen krat končal s kompromlso1'1. Nova vlada Je Izdala progla«’ katerem je rečeno, da se bo *** vzemala za »politiko pozitiv" nevtralnosti« in da bo naspr®*” vala imperializmu. Jordan Ima spet vlado, raft"** re pa še zdaleč niso urejen* kajti vzroki krize so ostali. Obisk filmskih predstav v lanskem letu V okraju. Trbovlje je delovalo v letu 1956 stalnih tograf. V vseh kuno clvora-'ln 1 potujoči kinema-hah je letos 5.527 sedežev ali 2»% več kot leta 1355. Nadaljnja primerjava s Predlanskim letom nam pokaže, da se je število predstav povečalo za 6S6 ali za 12%. Lani je bilo vsak teden povprečno 122 kino Predstav. Tudi število obiskovalcev se je močno povečalo. Leta 1955 je gledalo Ulmske predstave 875.124 ljudi, lani pa 966.197 ljudi, to je 11% več. Najbolj se le število kino obiskovalcev povečalo v občini Brežice — kar za 77%, in v občini Radeče za 11%, medtem ko je bilo število obiskovalcev v občinah Hrastnik, Senovo, Sevnica in Vldem-Krško lansko leto manjše kot predlanskim. Kapaciteta kino dvoran Je bila lani izkoriščena 47-od-stotno. Za kino vstopnice so obiskovalci lani plačali 33 milijonov 605 tisoč dinarjev, t. i. povprečno na 1 vstopni-c„ 33 din. Predstave tujih Koristen mladinski posvet v Radečah V soboto, 6. IV. so se v Radečah sečil zastopniki vseh občinskih komitejev LMS našega okraja z namenom, da kritično analizirajo dosedanje delo pri politično-ideološki vzgoji članov mladinske organizacije. Pobudo za to koristno posvetovanje je dal občinski komite LMS v Radečah, ki tudi sicer prednjači v skrbi za politično vzgojo mladine. Ob uvodu je tov. Ernest podal nekaj misli o izvajanju politično-ideološkegia dela v organizacijah Ljudske mladine v občini Radeče, nato pa je sledila diskusija. V diskusiji so vsi ugotovili, da je bil letos storjen znaten napredek pri politično-ideološki vzgoji. Temeljni program politi čno-ide-Ološkega dela, ki ga je izdal Centralni komite, so povsod z zanimanjem sprejeli. Predavanja po tem programu je mladina rada poslušala, posebno še tam, kjer so organizacije poskrbele za dobre predavatelje, ki so se znali približati mladini. Marsikdaj so morali predavanje pretrgati in ga nadaljevati naslednji večer, ker se je po predavanju razvila bogata debata. Največ ji uspeh so dosegle organizacije v Radečah, Brežicah, Krškem iri Hrastniku. Mladinska vodstva v Trbovljah in Zagorju bodo pa morala vložiti še precej tžuda, da zamujeno nadomestijo. Na posvetovanju so sklenili, da bodo sedaj pričeli s proučevanjem zgodovine Zveze komunistov, kajti letos bo VII. kongres Zveze komunistov in je prav, da se mladina podrobneje seznani z zgodovino te najnaprednejše organizacije. PREPRIČALI SO SE Marsikdaj so nekateri mladinci nejeverno zmajevali z glavo, ko je tov. Janez Zatiraš tnik, predsednik osnovne mladinske organizacije v Radečah, pripovedoval o delu or- VZGOJA MLADINSKIH AKTIVISTOV V HRASTNIKU Občinski komite LMS v Hrastniku posveča zelo veliko pozornost vzgoji mladinskih aktivistov, ker se dobro zaveda tega, da gredo skozi mladinska vodstva vedno novi in novi kadri, bolj kot pri katerih koli drugih vodstvih, in da je zato njihova vzgoja velikanskega pomena. Potem ko so zaključil predavanja v osnovnih organizacijah Ljudske mladine, so takoj začeli s pripravami za seminar za mladinske aktiivste. Odločili so se za enotedenski seminar v popoldanskem času. Prvo predavanje o gospodarstvu je bilo v torek, 2. aprila. Nato so sledila predavanja o zunanji politiki, o kmetijstvu, o družbenem upravljanju, o politič-no-ideološkem delu. o društvenem življenju, o delu s pionirji in o raznih organizacijskih problemih v delu Ljudske mladine. — Seminarju je prisostvovalo 43 mladinskih aktivistov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev in tudi sodelovali v razpravi. —ne ganizadje. Niso mogli vsega verjeti, kajti organizacija v njihovem kraju ni dosegla takih uspehov in ni znala pritegniti vse mladine ki delu,' Prejšnjo soboto se je marsikdo lahko prepričal, da je imel Janez prav. Radečami so povabili na sestanek tudi zastopnike ostalih občinskih komitejev LMS, M so se mudili v Radečah. Z veseljem so obiskali sestanek in se prepričali o njihovem delu. Ne bi rad na tem mestu ooenjeval njihovega dela, a reči moram, da sem ponovno odnesel zelo dober vtis. Nekaj dokazov za to trditev. 2e v poročilu sekretarke, ki je bilo skrbno • pripravljeno, je bilo mnogo podatkov o storjenem delu. Poročilo so dopolnili vodje komisij. Resnično smo jih z zanimanjem poslušali. Mnogo so povedali. To tudi ni bilo težko, kajti mnogo so tudi napravili. In načrti za mesec april? Precej jih imajo. Prepričani smo, da jih bodo tudi izvršili. Dvom je bil odstranjen. Vsd, ki smo bili prisotni, smo se res prepričali, da se Janez ni le hvalil, ampak da je radeška organizacija resnično lahko vzgled ostalim mladinskim organizacijam. K-o Pionirski odred »Lada Ambrožiča« v Čatežu tekmuje DEDEK UCl VNUKA Pionirski odred »Lada Ambrožiča« iz Čateža je sporočil Zvezi prijateljev mladine, da bo sodeloval v razpisanem tekmovanju. Na sestanku štaba pionirskega odreda so sestavili načrt tekmovanja. Po tem načrtu bodo pionirji v času tekmovanju uredili cvetlične grede ter vzgojili in posadili razne cvetlice. Pionirji bodo tudii opleli in uredili partizanske grobove. Na grobove bodo posadili rože, okrog in okrog pa bodo posuli pesek. V aprilu bod-o praznovali praznik pomladi. Štiri pionirske čete bodo šle na pot na določeno zbirne mesto. Med potjo bodo Iskale pisanice, ki jih bo predhodno poskril pionirski štab. Pionir, ki bo našel pisanico, jo bo lahko obdržal v spomin na praznik mladosti.— Na zbornem mestu bodo nato ŠTUDENTI BODO PREDAVALI MLADINI’ izvedli kulturni program z govorom, recitacijskimi, pevskimi točkami in deklamacijami v pozdrav pomladi. Po končanem sporedu bodo pionirji rajali in tekmovali v igri »Med dvema ognjema« in v odbojki. Pionirska odred se je nadalje obvezal, da bodp pionirji letos šli po stopinjah partizanov v Cerino. Vodil jih bo partizan, ki jim bo oib tabornem ognju pripovedoval o svojih doživljajih. Pionirke bodo spletle venec, ki ga bodo položili na grob padlih borcev. Pionirski štab je v svojem načrtu predvidel še razne druge stvari, ki bodo nedvomno prispevale k dobremu delu pionirske organizacije. —no Mladinka se je z vso ljubeznijo lotila dela v konfekciji »Lisca* v Sevnici Človek človeku Nedavno sem se razgovarjal z mladim človekom, ki mi je potožil, da Imajo v njegovem podjetju nekateri starejši ljudje nepravilen odnos do mladih. »Zavedam se,« je dejal, »da moramo spoštovati starejše ljudi, ki imajo več življenjskih izkušenj. Ne zdi se mi pa prav, da se starejši ljudje pokroviteljsko vedejo do mladih ljudi, kakor da ti nič ne pomenijo in nič ne vedo. Pred dnevi smo v našem podjetju razpravljali o kandidatih za delavski svet. Ko sem nekemu vidnejšemu političnemu delavcu v podjetju omenil, da je premalo mladih na kandidatni listi, se je zadrl name: ,Naj gre mladina v ..Takoj sem ga opozoril, da žali mlade ljudi. To je tudi on spoznal, toda vtisa, ki ga je napravil name, več ni mogel popraviti...« V nekem drugem podjetju delovodji ni bilo prav, da je mlad delavec opravljal delo tehničnega risarja. Na vse načine si je prizadeval, da bi našel kakšno napako v njegovih načrtih. Ko pa Je videl, da mu na ta način ne bo prišel do živega, se je v svoji nemoči nekoč zadrl nad njim: »Kaj boš tl, smrkavec! Ce hočeš, te vržem Ven lz tovarne...« Starejši ljudje Imajo trnovo življenjsko pot za seboj, zato jim ne smemo zameriti, če so kdaj pa kdaj nervozni. Toda, ali se vam ne zdi, da taki izbruhi le niso samo posledica nervoze, ampak je v njih odsev nečesa starega, kar je obstajalo v odnosih med delodajalci in delavci? Ne smemo seveda pričakovati, da tudi v odnosih med upravljale! ne bo kdaj kaj narobe, toda taki pojavi pa le ne bi smeli biti. Ko govorimo o graditvi novih socialističnih odnosov med ljudmi, nimamo v mislih samo tega, da tisoči In tisoči delovnih ljudi sodelujejo v raznih organih družbenega upravljanja, ampak mislimo tudi na tiste drobne, vsakdanje odnose med ljudmi na cesti, v tovarni, v šoli, na vlaku, v družbi In drugje. Ali se vam ne zdi, da bi se v teh odnosih moralo porajati nekaj novega, nekaj lepega, kar lahko obstaja samo med svobodnimi in enakopravnimi upravljale!? Nedvomno drži, da se taki novi odnosi med ljudmi že porajajo, toda še ne povsod. V nekaterih ljudeh je še toliko starih usedlin in lastnosti, ki ne bi smele bili lastne članom socialistične družbe. Primeri, ki sem jih uvodoma navedel, so prav gotovo nekaj, kar ne odlikuje člana socialistične družbe, -nc Nenadno srečanje Ljudska mladina v „Celulozi“ je opozorila na nekatere probleme mladih delavcev Ljudska mladina v »Celulozi« ^idmu je razčlenila nekatere r°bletne mladih delavcev. Tako ^aglnel ugotovili, da so bila rt ,cltna sredstva na nekaterih », *°vnlh mestih pomanjkljiva. beV*°V*** 80 nadalje, da so bili *ateri vajenci zaposleni pri v r,tni Peči, kar je seveda slabo l*ra Va*° na nlibovo zdravje, h * tako so opozorili na problem A. rane mladih delavcev, ki za-... majhnega zaslužka ne zmo- *Ulne ta"k° visokih cen za tri je-obroke na dan. Zaradi ■ se zgodi, da nekateri miadi j Jedo samo po dvakrat na ah pa si celo gami kuhajo, i. ljudska mladina v tovarni je gta, drugim razčlenila tudi na-da*°Je vajencev. Ugotovila kot ireL^ene iivil -,n drugih po-te ScJn občutno zvišale. V p]a, ®asu so ge tudi delavcem e fcrecej povečale, kar je vtD razumljivo. NI pa prav, da - POredn0 , tem niso tudi evi- ljudje* so nagrade še vedno take ten.Pred let1, čeprav so se med- ‘»di **Po lan „ vai. na*rad, ki Jih prejemajo Ucl, 'JJ Drav talen nicn Boga de- Tl prav tako niso hodi . * pri dobičku, ki ).- tie razdeli med člane “delež* POf lov bra.v*a kolektiva, kar tudi ni 'ttgn(‘Cl?0, Ljudska mladina Je -“vila k nekatera druga vprašanja, ki tarejo mlade delavce. Na vse to je opozorila vodstvo tovarne, ki je tako) proučilo predloge mladinske organizacije In jih v mejah skušalo tudi zadovoljivo rešiti. Vodstvo podjetja je pred dnevi sporočilo organizaciji LMS, da bo skušalo zadovoljivo rešiti nekatera vprašanja, ki je nanje opozorila mladinska organizacija. Tako si bo prizadevalo, da mladi delavci, ki delajo pri remontih, ne bodo zaposleni nad 8 ur. Glede nagrad vajencem je vodstvo tovarne odgovorilo, da bo skušalo reševati to vprašanje v skladu g prizadevanjem vajencev pri delu. Pri delitvi dobička pa vajenci ne bodo mogli biti soudeleženi, ker to po predpisih ni mogoče. Prehrana mladih delavcev se bo prav gotovo izboljšala in sicer — tako meni vodstvo podjetja — ko bo dograjena restavracija. Vodstvo tovarne nadalje opominja organizacijo LMS, da je v podjetju okrepčevalnica, kjer je prehranske predmete mogoče dobiti po znatno nižjih cenah. V podjetju si bodo prav tako prizadevali zadovoljivo rešiti vprašanje uporabe zaščitnih sredstev. Vajenci ne bodo več zaposleni pri piritni peči, ker Je tudi vodstvo Sklican je VI. kongres Ljudske mladine Slovenije NA PLENARNEM ZASEDANJU CENTRALNEGA KOMITEJA V LJUBLJANI JE BIL SPREJET SKLEP O “KLICANJU VI. KONGRESA LJUDSKE MLADINE SLO-»ENIje. MINILA SO NAMREČ ŽE STIHI LETA OD fADNJEGA KONGRESA. KONGRES BO LETOS 13. IN P-SEPTEMBRA V CELJU. NA KONGRESU RO PODANO UROČILO O DELU IN RAZVOJU ORGANIZACIJE CfiBDSKE MLADINE SLOVENIJE OD ZADNJEGA KONGRESA, POSLUŠALI BOMO REFERAT O NADALJNJIH ALOGAH LJUDSKE MLADINE PRI SOCIALISTIČNI ZOOJI MLADINE TER IZVOLILI NOV CENTRALNI KOMITE. , Otci?RGANIZACIJA LJUDSKE MLADINE V NAŠEM Ort»AJU JE KOT CELOTA DOSEGLA V PRETEKLEM Na* BJU PRKCEJ USPEHOV KONGRES JE PRED AMl PRAV JE. DA V PRIPRAVAH ZA KONGRES ASo DEJAVNOST SE OKREPIMO IN TAKO DOCAKA- ° Kongres s Se večjimi uspehi. k-c tovarne sprevidelo, da to delo škodljivo vpliva na zdravje mladih ljudi. Mladi delavci v »Celulozi« so bili zelo veseli, ko so videli, da je vodstvo tovarne z zanimanjem proučilo njihove predloge. Sedaj upajo, da bodo dane obljube tudi izpolnjene. # -no Revirsko akademsko društvo je pripravilo ciklus predavanj, namenjenih predvsem vzgoji srednješolske in strokovnošol-ske mladine. Ciklus zajema naslednja predavanja: Mladina in film, Nastanek in razvoj rudarstva, Dolgoročni razvoj kapitalizma, O državi in narodu ter Sodobna ameriška književnost. Organizacije LMS, ki se zanimajo za navedena predavanja, naj sporoče OK LMS Trbovlje, katera predavanja žele in kdaj. Po naključju sva se srečala. V vlaku. S staro aktovko je nemirno sedel v kotu kupeja. In kakor po navadi, je beseda, ko se ljudje prvič srečajo, še bolj bleda in nezaupljiva. Toda beseda je dala besedo. Izstopanje in vstopanje potnikov. Končna postaja. Raziti se je bilo treba, Sicer vem, da povesta še ne bi bilo konec. Vendar ... razšla sva se. Ob slovesu, ki je bil topel in neposreden, sta oba začutila — nenadno zbližanje. Razodel se je. Svoje življenje je razgrnil pred menoj. Brez razburjenja, samo z rahlim nemirom je pripovedoval... •.. Nič nenavadnega, preprosto življenje mladinca, ki je ves gorel za učenje v mizarski obrti. V vasi, kjer stanuje, ima privatnik svojo mizarsko delavnico. Tu je prebil kot otrok večino prostega časa. Gledal je delo drugih in včasih je smel tudi sam kaj pomagati. Kako se je vesel vračal demo v in pravil svojim bratom doživljaje v delavnici. Vse želje in misli so se mu IIIIIIMIi*« n DOBRA TRTA Sonce je larko sijalo na prašno cesto, po kateri je korakala četa predvojaške vzgoje. Spredaj visoki, stasiti fantje, proti koncu kolone majhni, a čisto na koncu najmanjši od vseh. Zdaj je stopil s to, zdaj z ono nogo. Koraka ni držal z ostalimi. Čepica mu je visela tik nad očmi, a obleka mu je bila mnogo prevelika. Roke so ohlapno bingljale. Tisti spredaj so se kdaj pa kdaj ozrli nazaj in se pritajeno smejali.., Skoro ne bi verjel, da je fant star 17 let. Njegovo telo bi sodilo komajda otroku desetih, .dvanajstih let, a na obrazu bi zaman iskali tisto mladeniško vedrino, ki je tako očitna pri drugih. Poiskal sem ga v njegovem šotoru. Spet sem slišal smeh, tudi tokrat na njegov račun. Stanko S. je sedel na postelji, gledal v neko sliko in jokal. Fantje tega joka niso razumeli. Pred mano se je razkrila vsa tragika njegovega življenja. Stanko je med mnogimi tistimi, ki jim usoda ni naklonila, da bi vsaj nekaj let užival čisto materinsko in očetovsko ljubezen. Mati mu je umrla takrat, ko je komaj prive-kal. na svet, oče pa menda leto kasneje. Odtlej je stalno pri teti v Trbovljah, ki ima tam gori v Gabrskem majhno hišo. Teta bi bila lahko dobra teta. Pa ni. Ko je fant začel hoditi v šolo, je bil mnogokrat tepen. Od nje in njenega moža. Takrat ga je še imela. Pred kakim letom pa sta se razšla. Vsak plačilni dan v mesecu sta se naužila alkohola, potem sta se sprla in stepla. Ob takih priložnostih je Stavko vselej zbežal k sosedom. Stric je tudi njemu večkrat grozil. Nekoč celo z nožem. Tako je dorašfal. V šoli ni zlezel dlje kot do tretjega razreda. Potem je bil na vso jezo tete nekaj časa doma Nikjer ga niso hoteli na delo. Bil je prešibak. Končno mu je lansko leto uspelo dobiti lažjo službo v opekarni. Ko je prejel prvo plačo, je bil fant presrečen. V fenu je stiskal šest tisočakov in Se nekaj stotakov. V mislih je že bil v nedeljo ob treh v kinu (tega si je doslej lahko privoščil samo enkfat ali dvakrat na leto), in upal je, da bo od tete gotovo dobil kakih 50 dinarjev za nameček. Več res ni pričakoval in zahteval. Pa tudi tega ni bilo. Teta je pobrala ves denar in ga zaklenila... Potem je s svojim novim znancem hodila nekaj dni iz gostilne v gostilno. Domov sta se vračala oba pozno ponoči. In nihče se ni zmenil za Stanka, za večerjo, kosilo... Nato je Stanko odšel na taborjenje predvojaške vzgoje. Prišel je s praznim kovčkom. Brez robcev in drugega perila. Sabo je imel le piskrček, žlico in tanko odejo. Tudi tu je bil, razočaran. Pričakoval je mnogo, veliko lepega. Vse tisto, kar je videl nekoč v nekem filmu o naši Armadi. Vojaki so bili med seboj veliki prijatelji! Z otroško zgovornostjo mi je pripovedoval, da so mu najbolj ugajale tiste skupine, ki so onesposabljale telefonske linije in tankisti. Toda mladinci so se iz njega norčevali, ga strašili pred oficirji, in nekaterim je moral opravljati celo razna dela. Tudi vsi predavatelji ga niso razumeli Gledali so ga vse preveč kot številko ... Te dni sem Stanka po enem letu spet srečal. Tokrat na trboveljski ulici. Njegov obraz se mi je zdel še bolj mračen in zagrenjen, telo še bolj šibko. Se vedno hodi v taisto službo. Slabo je oblečen. Se vedno st le enkrat ali dvakrat na leto privošči obisk v kinu. Teti ne upa ugovarjati, čeravno gre za njegov težko prisluženi denar stekale k mizarstvu. Zeljno je čakal dne, ko bo smel tudi sam nemoteno delati in se učiti mizarske obrti. Končal je šolo. Mojster privatnik ga je sprejel v uk. Sedaj že drugo leto dela in se uči. »Nič kaj posebnega«, md je pravil, »vendar tista otroška predstava o učenju in o lepih odnosih se je — razblinila. .. Nisem si tako mislil dela in učenja vajencev, kakor to sedaj doživljam, še posebno ne danes, v času graditve novih socialističnih odnosov... Po uredbi je predpisana mesečna nagrada za vse vajence. Jaz je ne dobivam. Opravljati moram težaško delo pri mojstru. Dan za dnem poslušam očitke, kako so včasih morali vajenci delati brez vsakega ugovora in so povrh vsega prejemali še klofute. Iz dneva v dan isto ...« Kratka zgodba iz življenja vajencev. Se vedno se najdejo ljudje, ki nikakor ne morejo pozabiti na odnose med mojstri in vajenci v kapitalističnem svetu, ko jim je šlo samo za dobiček. Pozabljamo, da živimo v času novih odnosov med ljudmi, v času razvoja socialističnih odnosov. Ta razvoj pa bo na vsak način pregazil tisto »včasih«, in novi odnosi, ki se že porajajo, bodo lastni vsem članom naše družbe. —at VAJENCI PRIPRAVLJAJO RAZSTAVE SVOJIH IZDELKOV Tudi vajenca se skrbno pripravljajo na praznovanje praznika mladosti. 'Marsikje so se že pogovorili o tem in napravili podrobne načrte. Priredili so več tekmovanj, medsebojnih srečanj, kulturnih prireditev in podobno. Največ časa pa bo vsekakor treba za pripravo razstav njihovih izdelkov. Te razstave se vajenci zelo veselijo. Radi bi pokazali, kaj že znajo. Razstave bodo verjetno po vseh občinah, kjer obstajajo vajenske šole. Prav bi tudi bilo, da bi jim obrtni mojstri nudili več pomoči. M®WiCE OZ ZASAVJA Znano je, da neuki delavec ne ina upravljati zamotanih strojev. Povsod po svetu se teihnika razvija z neverjetno brano, saj živimo, kot pravimo, v atomski dobi. Nekoliko počasneje, a vendarle hitro, £e razvija tehnika tudi pri nas. V naših tovarnah je vse več in veič izredno kompliciranih strojev. Skratka — razvoj proizvajalnih sredstev je nenehen in prav ta razvoj terja splošno višjo raven človeške izobrazbe, terja ljudi, ki bodo v svojih veščinah čimbolj Izurjeni. Toda pri nas ne gre samo za tehnično izurjenost Gre za več, in gre še za drugačno izobrazbo. Temelj našega gospodarskega sistema in družbene ureditve je delavsko in družbeno upravljanje. Vsak, ki sodeluje v kakršnem koli organu delavskega ali družbenega upravljanja, mora znati kaj več, kot šteti samo do pet. Na sejah in sestankih velja tenke prisluhniti neštetim številkam in podobnim zamotanim stvarem- In kdor teh reči ne .razume, kdor nima najosnovnejših pojmov o gospodarjenju svojega podjetja, in recimo tudi o knjigovodstvu, o razdelitvi narodnega dohodka in podobnem — ta n» bo zlepa razumel zaključnega računa ob konju leta in glasoval bo ea stvari, ki so mu včasih , kot pravimo, španska vais. Prav zato je napačno mišljenje, ki se ponekod poraja, da je izobraževanje odraslih ljudi neka začasna zadeva, stvar amaterjev in stvar tistih, ki se hp-čejo sami izobraževati in prosvetli e vati ter izobraževati in prosvetljevati druge. Izobraževalno delo je sistematično delo. Gre za proučevanje vseh tistih stvari, za posredovanje vsega tistega, kar človeku — proizvajalcu in upravljavcu lahko omogoči, da doseže višjo raven izobrazbe, da sii pridobi toliko in takšnega znanja, da lahko aktivno, ustatrjajoče deluje v upravljanju v gospodarstvu, da je lahko ustvarjajoč sodelavec v družbenem upravljanju. NI ZAČASNA ZADEVA Zgrešeno bi bilo trditi, da sa pri nas ljudje ne prizadevajo izobraževati. Poglejmo, recimo, samo te-le podatke. Sindikalne organizacije so priredile lani VJ41 tečajev in seminarjev, 43.317 udeležencev je poslušalo 4.300 predavanj z vseh področij znanosti in ved. To izobraževanje je vsekakor rodilo svoje sadove. Toda rodilo bi lahko večje, če b; bilo siistematičneiše, če bi imeli določene institucije, ki bi omogočale delavcem po- slušati program predavanj tako, da dosežejo znanje, ki je nujno potrebno pri opravljanju funkcij v organih delavskega In družbenega upravljanja, oziroma da si pridobe določeno strokovno znanje, ki jim bo lahko koristilo, da na svojem delovnem mestu delajo še bolje, oziroma opravijo Izpite in si pridobe ime za določeno stroko oziroma delo. Izobraževanje, kot rečeno, ni neka začasna zadeva, temveč stalna naloga. Zato je prav, da delavski sveti o tem razmišljajo in o tem bo veljalo razpravljati tudi na kongresu delavskih svetov- Sicer pa se bomo o izobraževanju še pomenili v eni izmed naslednjih številk. Posvetovanje o mladinski in otroški preventivi v Trbovljah Pet let m Svobode« na Dobrni Vina še dovolj.. Konec tega meseca bo prar-znovalo DPD »Svoboda-Dobr-nan*, prvo tovrstno društvo v Sloveniji, petletnico svojega obstoja. Za to priložnost so pripravili Dobrnčani ob sodelovanju ostalih revirskih »Svobod* pisan program kulturnih prireditev, ki sodi hkrati v okvir praznovanja prvega maja. Slovesnosti se bodo začele v torek, 23. aprila, ko bo v Domu na Dobrni uprizorila »Svoboda-Zasavje* komedijo Pera Budaka — »Klobčič*. Naslednji dan se bo predstavila »Svoboda II* z Linhartovo veseloigro »Zupanova Micka*, v četrtek pa bo koncert pevskih zborov DPD »Svoboda-Center*, na katerem bodo sodelovali »Zarja*, »Slavčki* in mladinski pevski zbor. V petek bomo gledali zanimivo komedijo »Trinajst jih bo*, ki jo je Naštudirala »Svoboda-Center*, v soboto pa se bo predstavila domača gledališča družina z delom »Dve kaplji krvi*. Glavna slovesnost bo na Dobrni v nedeljo dopolne. Takrat bodo ob devetih do- poldne pred Domom »Svobode* odkrili spominsko ploščo padlim borcem in žrtvam fašizma s tega terena, ob 10. uri pa bodo razvili novo društveno zastavo. -jak Te dni je bilo pri občinskem odboru SZDL Trbovlje važno posvetovanje o mladinski in otroški preventivi, ki so se jo udeležili člani predsedstva občinskega odbora SZDL, 'tajništva občinskega sindikalnega sveta, odbora RK ter zdravstveni in socialni delavci, kakor tudi zastopniki občinskega LO Trbovlje. Predvsem so na tem posvetovanju obravnavali važna vprašanja mladinske in otroške preventive, od prehrane mladih delavcev do nedahra-njenosti otrok, higieno, zagotovitev cenejših brezalkoholnih pijač, prodajo mleka in drugo. Sprejeli so pomembne sklepe. in sicer da se formira posebna komisija zastopnikov občinskega LO in političnih organizacij, ki ima nalogo, da pregleda poslovanje vseh internatskih menz, šolskih kuhinj itd. S po redno naj ta komisija ugotovi, ali je prehrana v teh ustanovah pravil- Tajnik RSS Slovenije Roman Albreht v Trbovljah V okviru družbenopolitične akcije sindikatov v pripravah na volitve v DS in za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije je bilo v torek, 9. aprila v Partijskem domu v Trbovljah zborovanje okrajnih aktivistov sindikalnih organizacij. Razen članov OSS so prisostvovali zborovanju tudi predsednik okrajnega odbora strokovnih organizacij, predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov ter predsedniki oz. tajniki večjih sindikalnih podružnic. Sestanka se je udeležil nadalje tajnik Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo, tov. Roman Albreht. Sindikalni voditelji okraja Trbovlje so na podlagi uvodnih besed tov. Romana Albrehta ter poročil posameznih sindikalnih svetov o pripravah na volitve v DS in nia bližnji kongres delavskih svetov FLRJ obravnavali tudi druga organizacijska vprašanja ter zaključno poročilo o potrditvi tarifnih pravilnikov na področju okraja. Na zborovanju so ugotovili, da se priprave na volitve v DS dobro razvijajo in da so volitve v nekaterih podjetjih že izvedli. V glavnem bodo volitve v delavske svete končane do 26. aprila t, 1. Prav tako so sprejeli brez pripomb ključ delegatov za I. kongres delavskih svetov. A. K- na in če je poraba hrane v šolskih kuhinjah smotrna. Gospodinjski center je dobil nalog, da izdela jedilnik za prehrano otrok po šolskih kuhinjah ter organizira ponovni seminar za kuharski kader glede priprave čimbolj raznovrstnih malic za otroke itd. Posebna komisija je nadalje dobila nalog, da pregleda v naših internatskih domovih tudi ostale razmere (higieno in podobno). Prav tako naj Gospodinjski center in občinski odbor RK na svoji skupni seji raziščeta in analizirata nizko porabo mleka v trboveljski občini in predlagata ustrezne ukrepe. Svet za prosveto in kulturo je dolžan sklicati posvetovanje z vsemi prosvetnimi delavci na šolah glede večje vključitve mladine v pomladek RK, sporeano naj se prosvetni delavci na šolah zavzamejo za to, da vplivajo na otroke in starše v tem smislu, da je čimvečja poraba mleka za zdravje mladine koristna in zaradi ,ega nujno priporočljiva. Občinski komite L MS in ostale organizacije se nadalje zadolžujejo, da pripravijo program predavanj v zvezi z zdravstveno preventivo mladine in otrok. Končno je treba zagotoviti primerno prodajo brezalkoholnih pijač. Sprejeti sklepi bodo vsekakor koristno vplivali na Izboljšanje preventivnih mer za zdravje naše mladine in otrok, zlasti še, ker so dana posebna pooblastila zdravstvenim delavcem, ki delujejo na zaostritvi ukrepov na tem področju. A. K- RADEČE Hišni sveti in njihovi problemi Hišni sveti so dosegli v svojem delu kar viden na' predek. Večina od njih se je že uveljavila in dosegla materialni in vzgojni uspeh. Tako se Je z razvijanjem iniciativnosti in odgovornosti stanovalcev do »čuvanja stanovanj, ki jih upravljajo, posrečilo marsikaj napraviti brez večjih sredstev. Marsikje so hišni sveti uredili tudi okolico hiš, izvršili manjša popravila, spre' merlill videz stanovanjskih poslopij in tako dalje. Posebno aktivni $o nekateri hišni sveti v tr* boveljski občini in v Hrastniku. Največ.ji problem v delu nekaterih hišnih svetov je pač v tem, ca upravljajo stare stanovanjske hiše, ki so že zdavnaj od' služile, hkrati pa razpolagajo z majhnimi denarnimi sredstvi (nizke najemnine). 'To vprašanje je zlasti pereče v revirjih, kjer je več sto neprimernih, starih stanovanj, ki so potrebna temeljitega popravila in preureditve, če že ne moremo govoriti o Izgradnji tolikih novih stanovanj. Tako so n. pr. v Trbovljah zapisniško ugotovili, da bi za najnujnejša popravila starih rudarskih Hiš potrebovali najmanj 23 milijonov dinar* jev, medtem ko prinesejo najemnine, ki se stekajo od teh hiš v sklad za vzdrževanje hi* in v sklad za M5n0 upravo, samo okrog 7 milijonov dinarjev. Iz tega razvldimo. da Je vzdrževanje starejših zgradb iz lastnih sredstev sploh nemogoče. Vedeti namreč moramo, da hišni sveti v takih starih hišah sploh ne morejo najeti kredita, ker so tekoč' dohodki od hiš nremathnl. Svet stanovanjske skup* nostl v TrboV.lah je prav zaradi tega nrosii delavske svete večilh podjetij za prispevek k vzdrževanju in popravilu takih starih, dnehiženlh hiš. Ta* ki in podobni problemi so seveda t”dl v ostalih občinah. Vodstvom ZK in SZDL je uspelo, da so zaktlvl-zirals hišne svet« tudi v političnem pogledu. Tako so bi'a v Trbovljah v okviru hišnih svetov številna predavanja. kt so bila dobro obiskana Ponekod pojasnjujejo članom hišnih svetov «ndl persnrVtl-ve drnžheneva npravlje. nla stanovanlskih hiš In Jih na ta način pripravljajo In nanosabllalo tndt za. onravManl* *» nekaterih dm»'h fnnkolj v družbenem življenju. -ne NEDELJSKI DAN POD Pod Partizanskim vrhom se sredi visokih dreves sveti rdeča streha. Ko pridemo bliže, vidimo, da poslopje še ni staro. Nova šola je bila tu, zgrajenal šele po vojni. Nedelja je in otroci so na svojih domovih. V hiši najdemo le učitelja tovariša Žagarja, skupinico njegovih otrok in še nekoga iz prosvetnega društva, ki na star stroj s težko roko vztrajno piše vabila za pomemben sestanek društva, na katerem naj bi se pogovorili tudi o praznovanju 25-letnice društvenega obstoja in o ustanovitvi gasilske desetine. Tako razgovora ni bito težko začeti. Prijetno smo blU iznenade-nl, ko smo zvedeli, da imajo v tej gorski samoti že toliko časa kulturno društvo, v katerem so bili že v prvih letih vključeni domala vsi napredni kmečki fantje in dekleta in je kot tetko igralo precej pomembno vlogo. Pravo delo na kulturnopro-svetnem področju pa se je seveda tudi tu začelo šele po vojni. Tovariš žagar nam pripoveduje, kako planinski kulturniki tistikrat niso skrbeli samo za zabavo tamkajšnjega življenja, ampak so mu po svojih skromnih možnostih kolikor mogoče tudi pomagali pri obnovi požganih domov in drugega. Ta človekoljubna navada jim je ostala v krvi še do današnjih dni. Ko je pred kratkim pogorel pri neki skromni hiši hlev, so vsi člani sklenili, da bodo denar, ki ga bodo dobili pri prihodnjih društvenih nastopih, poklonili tej hiši., Danes deluje prosvetno društvo na Planini skupno s Klečani. Velika ovira k še lepšim uspehom pa so prostori za gledališke in druge prire-, ditve, ki jih doslej še nima. Tako je sedaj za vse to izključno navezano na Počitniški dom trboveljskih rudarjev na Partizanskem vrhu, ki pa tudi v marsičem ne ustreza. V pritličju nove šole imajo primeren prostor za ureditev lepe dvoranice, ki bi koristno služila tudi za telovadnico šolski mladini. Kdaj na bodo lahko začeli z deli, še ni znano. Z voljo in delavnostjo vseh članov se bo dalo še marsikaj narediti. Prav tega pa pri Planinčanih tudi ne manjka. -jak /IZLAKE Zdravstveno predavanje. Zadnjo nedeljo Je bilo na Izlakah pri Zagorju zanimivo zdravstveno predavanje, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi. Dr. Stojan Cer-golj Je na razumljiv način in ob spremljevanju slik govoril o raku In borbi proti njemu. - Izla-čani želijo v bodoče že več podobnih prireditev. Gradnja vodovoda. Izlake bodo končno dobile svoj vodovod, katerega gradnja Je bila že precej časa velika želja vseh tamkajšnjih ljudi. Z deli bodo najbrž začeli že v kratkem. Izlačani bodo pomagali s prostovoljnim delom, nekateri pa bodo prispevali tudi les in vožnje. Občni zbor lovske družine. Pred dnevi so se radeškt lovci zbrali na svoj redni letni občni zbor. Po izčrpnih poročilih odbornikov lovskega društva smo ugotovili, da so bili njegovi člani med letom delavni ne samo pri lovskem delu, temveč so bili aktivni tudi v drugih organizacijah in društvih. V razpravi so največ govorili o svojih strokovnih vprašanjih. Prav tako so nekoliko spremenili svoj pravilnik, tako da jim bo mogoče še intenzivneje delati. Za novega predsednika so lovci izvolili Maksa Podlesnika, tajniške posle pa bo vodil tov. Simončič. SENOVO Nova zidana ograja, ki jo gradi senovški rudnik tik ob glavni cesti vzdolž svojega prostora za Jamski les, bo poleg ostalega pripomogla k lepši podobi kraja. NESREČE V KRATKEM P iček, star 24 let, po- ser .listrici ob Sotli, poro- čei vozil s kolesom proti Bi;.. -m. .Padel je pod tovorni avto m si zlomil desno nogo nad kolenom. Sedemletni sinček Alojz Kunej iz Brestanice je padel pod avtobus in dobil hude poškodbe na glavi. Anton Račečič, star 54 let, kmet iz Gornjih Skopic pri Brežicah, si je pri delu zlomil levo nogo nad kolenom. Vincenc Pšeničnik, 65-letnt delavec iz Brezja pri Pišecah, je nesrečno padel pod voz in si zlomil gornji del hrbtenice. Martin Novšak, 16-letni delavec lz Konjske pri Sevnici, je pomagal pri delih v gozdu, kjer so spuščali hlode v dolino. Sprožil se je neki kamen in mu zloifiil desno nogo pod kolenom. Ana Vogrinc, 58-letna upokojenka iz Kapel, je pomagala pri podiranju drevja. Pri delu ji Je padel hlod na nogo in ji zlomil nogo pod kolenom. Ana Soba, stara 59 let, žena upokojenega zidarja lz Boršta pri Krški vasi, se je peljala na delo in so se konji splašili. Pri nesreči si je zlomila nogo nad kolenom. V. Rangus iz Stare vasi pri Vidmu si Je v duševni zmedenosti večkrat zabodel nož v prsi. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Tu se verjetno ni počutil dobro in je skočil skozi straniščno okno, pri čemer si je zlomil še nogo. Vse ponesrečence so prepeljali v brežiško bolnišmco, kjer jim nudijo skrbno zdravniško pomoč. ČATE2 Člani PK »Celuloza« so zimo dobro izkoristili Pričela se Je plavalna seeona, na katero so se plavalci Plavalnega kluiba »Celuloza« marljivo pripravljali preko vee rime. Iznajdljivo vodstvo kluba je omogočilo najboljšim plavalcem v zimsk* mesecih tudi mokri trening. V namakalnih kanalih roto tovarne, ki so pod zemljo in v povsem zaprtih prostorih, so imeli redne zimske treninge. Vodo in prostore so s paro ogreli, tako da ni bilo nevarnosti za prehlad. Cebudl so kanali precej ozki, je bil trening zelo uspešen, saj ao plavalci, obdržali kondicijo, pridobljeno preko prejšnjega poletja. Čeprav nekoliko nejevoljni, so moral' po treningih ostati v ogretih prostorih dobro uro, nakar so lahko zapustili tovarno. Zadovoljili »e pa niso le s plavanjem, temveč so imeli Se redni suhi trening, ki je |pll zelo sistematičen. Čeprav so bile snežne razmere v pretekli zimi neugodne, so se plavalci utrjevali ob zimskem športu. Pred dobrim mesecem ao se posvetili tudi teku. V »pomladanskih krosih so merili med seboj svojo zmogljivost, ki jim bo prav prišla preko poletja. Vodstvo skrbi tudi za sodnike. Člani kluba se pripravljajo na sodniške Izpite iz plavanja In waterpola, ki bodo v mesecu maju. Tudi število trenerjev bodo povečali, in sicer na ta način, da bodo to važno in odgovorno nalogo eaupati starejšim plavalcem. Vso skrb bodo posvetili neplavalcem. Izvedli bodo zanje tritedensko plavalno šolo, začetniško in nadaljevalno. Suhi ta mokri trening se bo plavalcem bogato poplačal, ko se bodo pomerili na raznih plavalnih tekmovanjih doma in drugije. V Vidmu—Krškem bo mladinsko prvenstvo, consko pionirsko srečanje in meddruštvena tekmovanja s Plavalnim klubom Trbovlje ter železničarskim plavalnim klubom iz Ljubljane. Letos bodo začeti vzgajati tudi skakalce. Vsi plavalni klubi v Sloveniji bodo letos uvedli poleg običajnega točkovanja na tekmovanjih še točkovanje po posebnih tablicah, ker bi le tako prišla do izraza realna zmožnost posameznega plavalca kakor tudi kluba. Plavalni klub »Celuloza« je v pretekli! sezoni imel odlične uspehe. Ker so tudi letošnjo zimsko sezono dobro izkoristili, upamo, da jim bo to preko poletja znatno koristilo, tako da bodo tudi letos častno zastopali svoj klub Krajevna organizacija SZDL v Čatežu pridno dela. Odbor se predvsem zavzema za ideološko vzgojo svojih članov, seveda pa ne pušča vnemar tudi ostalih nalog. Tako je sodeloval pri" akciji za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Predsednik SZDL in KZ v Čatežu sta pripravila več množičnih sestankov po vaseh, na katerih so zbranim pojasnili politično In gospodarsko vlogo kreditiranja v kmetijstvu itd. Mimo tega pa nekaj članov odbora SZDL marljivo skrbi za dvig števila članov. Tako je tov. Baškovič dobil 15 novih članov, v Čatežu pa so pridobili 40 novih članov itd. V delavnici »Agroservisa* v Brežicah ne zmanjka zlepa del* Obrtnik! - tako ne bo uspeha (dopis s Senovega) Dne 4. t. m. je bila večina obrtnikov, davkoplačevalcev sklicana na sestanek pri občinskem LO SenoVo zaradi davčnih priglasitev in davčne odmere. V lepem številu smo se obrtniki r.brali in v prisotnosti šefa za finančne zadeve obravnavali to ln ono. Marsikaj, kar nam ni bilo jasno, nam Je šef za finančne zadeve obrazložil, kar nam je bilo vsem prav. Prav tako pa smo tudi obrtniki povedali ,kakšno je naše stališče, kaj nam je prav in kaj ne, zakaj se v tej ali oni zadevi ravna tako ali drugače. Na splošno smo poudarili, da je položaj malih obrtnikov — saj velikih med nami tako ali tako ni — zelo težaven. Največje težave so v tem. da nam zaslužek odjedajo različni šušmarji te ali one stroke. Vsak je imel kaj povedati in pripomniti, namreč kako ta ali oni šušmart brez obrtnega dovoljenja in seveda brez obdavčitve. Da bi se šušmarstvo zatrlo in da bi se položaj obrtnikov izboljšal, je bilo splošno mnenje nas vseh in šefa za finančne zadeve, da se moramo proti tej rakavi rani v obrtništvu skupno boriti. Saj smo v sedanjem položaju na eni strani oškodovani obrtniki, na drug' pa tudi občina pri dohodkih od neupravičenega zaslužka. Dokler pa se bodo med nami, obrtniki, našli seveda taiki, ki raznašajo pogovore, pripombe in morda tudi sklepe, kaj se je glede šušmarjev na sestankih govorilo, direktno šušmarjem samim, namreč da je ta in ta izjavil to. drugi ono — tako dolgo, tovariši obrtniki, ne bomo nikdar dosegli našega izboljšanja. V skupnosti in solidarnosti je naša moč in napredek, ne pa da s prenašanjem pogovorov in sklepov o naših strokovnih zadevah na nepoklicana ušesa sejemo sovraštvo, prepire in ozmerjan ja, s čimer lahkomiselno odjedamo zaslužek poštenemu sotova-rišu — obrtniku ln ga na ta način med ljudstvom osovražimo zato, ker se bori za splošno izboljšanje obrtniškega stanu. V.B. K temu moramo še pripomniti, da bo tudi ureditev teras pri novem občinskem domu ln ureditev nakladišča za premog prav tako pripomogla k lepšemu videzu Senovega. . ZAGORJE Priprave za 1. maj V ČATEŽU BREŽICAH DOPISUJTE V ZASAVSKI TEDNIK t Čebelarji so zborovali. Zagorski čebelarji so na svojem zadnjem rednem letnem občnem zboru, ki Je bil pred kratkim, ugotovili, da je bilo njihovo delo tudi v zadnjem času precej uspešno. Lani so pripravili med drugim tečaj za čebelarske izvedence, ki ga Je obiskovalo 12 članov društva, letos pa imajo v načrtu akcijo za zatiranje čebelnlh bolezni. Čebelarji so na občnem zboru vprašali, zakaj Jim Je bil dodeljen za krmljenje čebel de-naturlran aladkor, v katerem Je preveč žaganja in je včasih tudi škodljiv. Prav tako so tudi zahtevali, da KZ v bodoče obveste čebelarje svojega področja, kdaj se bo škropilo sadno drevje, da se čebele, kot se je to primerilo nekajkrat doslej. ne bodo zastrupljale s škropilom. E. B. UKV portaja na Kumu Pred kratkim so si predstavniki oblasti iz Trbovelj z zastopniki poštne direkcije iz Ljubljane ogledali napredovanje del pri gradnji relejske UKV postaje na Kumu (1219 metrov). Stolp je že zgrajen in bodo te dni začeli montirati potrebne aparate. Sklenili so, da bodo tu postavili še en stolp. Njegova betonska osnova bo vi *oka 32 metrov. Ko bo ta stolp skončam in ko bodo novo poštno poslopje v Trbovljah Izročili svojemu namenu, bo mesto dobilo dobro telefonsko zvezo z vsem' kraji v Sloveniji in tudi izven nje Telefonske naprave bodo po principih UKV najmodemeje urejene ln bo mogoče po novi postaji opraviti naenkrat 60 medkrajevnih telefonskih razgovorov. Stolp na Kumu bo velikega pomena tudi za Trboveljčane, ki imajo UKV radijske sprejemnike, kasneje pa tudi za televizijske oddaje. Brez te postaje bi bil tako televizijski kot radijski sprejem v kraju zelo slab. Prav do vrha Kuma pa nameravajo še letos zgraditi tudi novo cesto, po kateri bodo V Čatežu se skrbno pripravljajo na proslav® delavskega praznika. Na seji odbora SZDL je bila že pred časom Izvoljena komisija, ki je že izdelala program prasnovan j a. V torek, 30. aprila bojo zažgali kresove v Čatežu, pri Vidu nad Čatežem pa bodo pripravili tudi ognjemet. Tega dne bo skozi Čatež pisan sprevod, v katerem bodo sodelovala tudi gasilci, obvezniki PW ta drugi. Pred zažganim kresom bo imel slavnostni govor predsednik vaškega odbora SZDL. 1. in 2. maja bo ljudsko rajanje na prostem pri Vidu nad Čatežem. NA SENOVEM Za prvi maj nameravajo Se-novčani pohiteti na Bohor, v planine, da se navžijejo čestege zraka. Domače agilno Planinsko društvo »Bohor« organizira za bližnji delavski praznik množičen izlet na Javornik, najvišji vrh na Bohorju in v Spodnjem Posavju. — Pri gradbišču koče, kjer bodo v na j bližnji prihodnosti skončall nov planinski dom, nameravajo prirediti ob tej priložnosti tudi propagandno streljanje z zračno puško in pri- V Brežicah' bodo letošnji 1. maj slovesno praznovali. Pri' rediCveni odibor pod vodstvom predsednika občinet ov. Ivana Kolenca, ima polne roke dela i” Je že pripravil spored, ki bo bogat in pisan. — Glavna slovesnost bo v Brežicah že prejšnji večer, 30. aprila. Sodelovali bodo vsi kolektivi, društva >n člani JLA. Praznovanje bodo pričeli s sprevodom skozi mest-’ dd stadiona, ki bo ta večer slav* nostno razsvetljen. Nastopili bode združeni pevski zbori, mešani pevski zbor in igrala bo godba na pihaJa le Kapel. Po vas*1 gričih bodo v večernih urah S°' teli kresovi, v Šentvidu in Čatežu pa bodo prirediti ognjemet-— Na dan 1. maja bo v mestu budnica z godbo, nato promenadni koncert, potem pa skup®* izlet v Sentv.id pri Čatežu, kler bo cel dan ljudsko rajanje. Brežice in okoliški kraji bodo 18 l. maj primemo okrašeni. 1. maj bodo praznovali tudi P® vseh ostalih krajih in vaseh brežiške občine. DOBOVI V Dobovi se bodo slovesnosti pričele že 26. aprila z nastope*® orkestra iz Dobove in godbe n* pihala lz Loč. Pred koncertom bo govor o razvoju NOV • čakujejo senovški strelo! mo- „„ su»vl „ iai,vju • . lahko vozili na ta najvišljt hrib žično udeležbo. Planinci pa bodo ljudske oblasti. — Na večer pred v Zasavju tudi avtobusi. To bo pripravili f. maja tamkaj tra- 1. majem bodo imeli v Dn-bov1 seveda velikega po -ena za tiictonalno planinsko rajanje,— akademijo z izbranim sporedom- razvoj turizma v nai -m olera- Pričakujejo, da bo udeležba de- Sodeloval bo mladinski pevs»J ju. lavstva iz revirja prekn-tila vse zbor, dramska sekcija Prosve*' M. K. prejšnje. nega društva im drugi ti •S! ti •5 8 .5 e# 8 6 Tonca je začutila čudne bolečine v križu. To se je večkrat zgodilo, vendar v dailjiših presledkih. Nič čudnega, je sama sebe tolažila, sedim preveč, večkrat bom morala ven na zrak in se bolj gibati. Tokrat bolečina v križu ni popustila. Nekaj dni je kljubovala. Večkrat je vstala, se sprehodila, bolečina pa ni pojenjala. Naposled je sklenila stopiti k zdravniku. Tonca je bila menda vsega dvakrat, trikrat pri zdravniku, in nič kaj rada ni sedela v čakalnici, kjer je čutila omamen vonj po etru, jodu in drugih zdravilih. Plavala je s pogledi po tujih obrazih, ki so potrpežljivo čakfali na vrsto.. Nekateri so brali, drugi klepetali in čas je tekel . . . Potem je prišla na vrste. Kolikor se je mogla natančno spomniti vsake najmanjše podrobnosti svoje bolezni v križu, je premišljeno povedala zdravniku. Sicer pa veliko ni mogla povedati. Pač to, da jo že dalj časa ščipa v križu, da opravlja svoje delo sede, in da jo je doslej bolelo le v daljših presledkih, nikdar pa tako hudo in pogosto kot zadnje dni. Zdravnik jo je nekoliko pregledal, potipal kosti in naposled dejal, da ima pač bolečine zaradi prekomernega sedenja dn naj se več giblje. Pripo- ročal ji je več zrake in zravnano držo pri sedenju in zapisal neka zdravila. Tonca se je napotila domov. Skrbno se je ravnata po zdravnikovih navodilih, zavedajoč se, da je pač od tega odvisno njieno zdravje. Bolečine pa niso popustile. Vse bolj in bolj jo je ščipalo in večkrat so postajale bolečine neznosne. Kaj storiti? Ni se ji dalo ponovno k zdravniku, saj ji na zunaj res ni bilo videti, da ji karkoli manjka. In naposled se je odločila za zaseben obisk pri zdravniku. Hotela je biti pač na jasnem s svojo boleznijo, kajti poznala je vrsto deklet, ki so zanemarjale podobne bolezni Pri zasebnem zdravniškem pregledu je šlo mnogo bolj natančno. Skrbno so jo preiskali, Tonca je čutila, da je tu mnogo več vredno njeno zdravje kot na zdravstveno izkaznico. Potem so jo poslali na rentgenski pregled. Bil je skrajni čas. Rezultat preiskave je pokazal revmatično vnetje v križu. In še celo pokarali so jo, ker ni prej iskala zdravniške pomoči Tonca je molčala, toda mislila si je svoje. Zdaj bo kmalu ozdravela, toda njeni skrivnosti ji ne bo nihče zvabil, ker, no, ker ne mara obešati svojega primera na veliki zvon, (v) Šport v preteklem tednu ,35DI.° J»te^;,ted^ MARIBORSKO - VARAŽDINSKA NOGOMETNA LIGA SLABA IGRA V TRBOVLJAH Rudar - Proletarec 2 : o (1:0) V nedeljo sta se na stadionu SD »Rudarju« pomerila poslednji na lestvici, »Proletarec« iz Zagorja in domači »Rudar«. Pričakovali smo, da bosta moštvi prikazali boljši nogomet, kot smo ga videli. Lahko bi'celo trdili, da so gostje iz Zagorja tu in tam bolj ugajali kot domači igralci. To pa zaradi tega, ker so bili bolj požrtvovalni in srčni ter so šli na prvo žogo in je niso zadrževali. Prvi polčas so bili gostje celo boljši kot domačini, toda Rudarjeva obramba je bila tokrat zelo zanesljiva, prav tako dobro je igrala kril-ska vrsta, a slabo napadalna peterica, ki je zapravila vrsto priložnosti. »Rudar« je dosegel dva gola In to v prvem polčasu v 38. minuti po Knavsu, v drugem polčasu pa po Opresnlku. Rezultat ustreza poteku igre. — Pred tisoč gledalci je dokaj slabo sodil sodnik Vukotič iz Varaždina. V nedeljo, 21. aprila bo »Rudar« igral v Čakovcu proti »Slogi«, moštvo »Proletarca« pa doma proti »Mariboru«. MARIBORSKO-CELJSKA NOGOMETNA LIGA Svoboda (Trbovlje) : Kovinar (Store) 4:1 (3:0) Kako to, da na tujem terenu dosegajo točke, doma so pa poraženi — tako se sprašujejo simpatizerji »Svobode«. V Štorah so Svobodarji kar krepko zmagali proti »Kovinarju« s 4 : 1. V nedeljo se bo moštvo »Svobode« srečalo z nogometaši »Aluminija« iz Strnlšča. Na to tekmo se domače moštvo temeljito pripravlja. 5 : 0 za Bratstvo proti Nafti Hrastniško »Bratstvo« v spomladanskem prvenstvu dobro zmaguje. Pravijo, da so ti fantje dejali, da hočejo spet igrati v višji skupini. V nedeljo je »Bratstvo« na svojem igrišču za Savo »bele rudarje« iz Lendave odpravilo 5:0. Po igri, ki so jo domačini pokazali, bi bil rezultat lahko še boljši. TRBOVELJSKI TEDUIK VEČER jazza S Revirsko akademsko društvo je priredilo zadnjo 'fBdo v predavalnici Delav-.