teto 1884.
197
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 31. maja 1884.
95.
Razpis ministerstva za finance od 24. maja 1884*
° berilih za pavšaliranje davka od repnega čakra v vršbeni dobi 1884/85 in o meri zagotovila
za kako doplačilo k davkn od repnega čakra.
Na podlogi §* 4 postave od 18. junija 1880 o deloviti izpremeni določil, kako zadavkovati repni cuker (Drž. zak. št. 74) in z ozirom na §. 2, št. 3 in §. 3, ^ 1 postave od 27. junija 1878 (Drž. zak. Št. 71) ukazuje se v porazumu s kralj. °&erskim finančnim ministerstvom, da je pri zadavkovanji repnega cukra v vrŠ-beni dobi 1884/85 z ozirom na davku podvrženo vsakdanjo storitveno zmožnost v baterije spojenih difuzijskih posod in sokotočnih tlačilnic, dalje z ozirom na Ovedbo davkovno prostornine vsake difuzijske posode, naposled z ozirom na ?*ero zavarovanja za kako dodatno plačevanje davka od repnega cukra uporabljati določila razpisa od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 52).
Dalje se v porazumu s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom določuje, je difuzijsko posodo, katera je s protinom (vmesno steno) razdeljena na dvoje, Pri odmerjanji storljivosti šteti za nerazdeljeno difuzijsko posodo, če imata oba Ika en vkupen zgornji in en vkupen dolnji pokrovec ter se istodobno polnita raznjujeta in če se v ovedbo resničnega Števila posamičnih polnitev rabi ovo štelo. Ako samo enega teh uvetov ni, šteje se vsak razdelek za se za difu/ijgko posodo.
DuuaJewNki s. r.

96.
Razpis ministerstva za finance od 24. maja 1884,
o meri zagotovila za povračilo priglednih troškov, katero naj dajejo fabrike repnega cukra
v vršbeni dobi 1884/85.
Iznos zagotovila, katero mora vsak podjetnik davkovno povprečnino plaČu-joče fabrike repnega cukra dajati za povračilo priglednih troškov po §“ 6 postave od 18. junija 1880 zarad delovite premene določil o zadavkovanji repnega cukra (Drž. zak. št. 74), ustanavlja se za vrŠbeno dobo 1884/85 z 1 odstotkom povpreč' nine, katera prihaja na fabriko za 120 vršbenih dni.
Dunäjewski s. r.
99.
Razpis ministerstva za finance od 24. maja 1884,
s katerim se za vršbeno dobo 1884/85 izdajo določila zastran štel v difuzijskih cukrarnicat
Y porazumu s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom ostanejo določila razpisov od 14. julija 1881 (Drž. zak. št. 80), od 7. julija 1882 (Drž. zak. št. 97) od 25. maja 1883 (Drž. zak. št. 75) zastran štelnih aparatov, s katerimi se o ve-duje resnično Število polnitev difuzijskih posod v fabrikah repnega cukra, veljavna tudi za delno dobo 1884/85.
I>uiiajewski s. r.
98.
Razpis ministerstva za finance od 25. maja 1884,
s katerim se Dolainskega aparat v merjenje špirita dozdanje naprave in pa Jeanrenandov tak aparat dozdanje sestave izločujeta iz prigleda o davka od žganja ter nov Dolainskega apara v merjenje špirita pri plačevanji davka po pridelku v žganjarnicah, dokler bode veljala postava od 19. maja 1884 (Drž. zak. št. 63), pripušča ter opis istega z načrtom in pa propis o njeg°f
uporabi na znanje daje.
Počenši od 1. oktobra 1884 ne morejo se pri veljavi s postavo o davku o žganja dano 19. maja 1884 (Drž. zak. št. 63) — §§. 25 in 61 — premenjeu’j deločil o zadavkovanji pridelka po množini pridelka srednje alkoholovitosti 0 75° v prigled davka žganjarskega več uporabljati aparati v merjenje spir1;9 Dolainskega & comp. in Jeanrenauda & comp., po d. Weiner-ji, katerih opis J zapovedo uporabi sta bila razglašena z razpisoma finančnega ministerstva °
3.	avgusta 1878 (Drž. zak. št. 107) in od 19. julija 1881 (Drž. zak. št. 81)
Od imenovanega dne počenŠi pripušča se sporazumno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom v žganjarnicah davek po pridelku plačujočih za prigled žganjarskega davka, dokler veljâ omenjena postava, za zdaj samo Dolainskega 8pirito-merski aparat nove naprave, kakersno kaže naslednji opis, po meri določil °b8eženiii v niže sledečem propisu o uporabi njegovi.
Dunajewski s. r.
A. Opis
dolainskega spirito - merskega aparata, uporabnega v žganjarnicah
davek po pridelku plačujočih.
Glavne sestavine tega aparata, ki ga priloženi načrtek predočuje, so te le:
1.	Unanja omara, v kateri so vsi deli aparatovi ;
2.	alkoholometrov stebrič ;
3.	merski boben sè Štelom;
4.	prigledna ali kontrolna priredba za merski boben, kadar stoji ;
5.	posebne varnostne priredbe.
Glavne sestavine 1 do vštevno 4 oznamenjene so z imenom tistega, ki jih je Naredil, in za vsak aparat s posebno številko.
1.	Vnanja omara.
Vnanji oboj (Fig. 1, 2, 3, 4 in 5) sestoji iz tnočnih kovno-železnih ostenkov, 1 v trdni zvezi s preluknjanim dnom iz litega železa.
Zgoraj je omara završena s pokrovcem iz litega železa, ki je v zarezi pre-^'čen k sprednji strani ter se zapira z drogoma c in c, (Fig. 3 in 5) nad njo 8taknjenima, ki jima se prilega plomba uradne zapire.
Na zadnjem delu omare je nastavek a (Fig. 3 in 4) iz pločevine z vtočno odprtino/ (Fig. 3) in sitasto preluknjano kapo za izhlapevanje zraka in plina.
Ta nastavek dela z pokončnim delom b (Fig. 3) pokrovca ohišje ali zape-c°> določeno alkoholometrovemu stebriču.
Prednji del od b nareja okvir, zaprt z močnim steklom, skozi katero je moči °Pazovati alkoholometer in pa pod 4, e) opisano prigledno napravo za zastoj brskega bobna (signalni kolut).
.. Plošča luknjasta od dna ima na vsakem izmed 4 kotov po eno luknjo za J^ke ali vrteže, s katerimi je omara pritrjena k stajalni plošči.
2.	Alkoholometrov stebrič.
.. -Alkoholometrov stebrič A (trig. 1, 2, 3, 4 in 5) narejen je iz kovine brita-/e ter sestoji iz 2 delov d in e (Fig. 3), katerih prvi posreduje vtok špirita aParat a drugi njega iztok v merski boben.
Alkoholometrov stebrič je z železnim okljukom in dvema ven štrlečima lopatama nepremično pritrjen k omari.
Pri vijaku ali vrteži f (Fig. 3) prihaja spirit v oddel d, od ondod v nastavljeno cev di in čez čašico skoz obešeno sito v oddel e, in odtod skoz cev e, v merski boben.
Cev di (Fig. 3) je določena za alkoholometer, čegar stanje se dâ dobro opazovati skozi steklo prej omenjenega nastavka b (Fig. 3).
Ako bi spirit slučajno tekel tako močno, da ga čašica ne more sprejeti vsega, ter bi Štrkal na steklo rečenega nastavka, prihaja mimo tekoči del čez rivec iz pločevine v žleb e2 (Fig. 3 in 4), in odtod skoz obstranske luknje v oddelek e in dalje v merski boben.
Y ostalem kaže žganjarju lastna korist gledati na to, da spirit kar je mogoče enakomerno teče in da se sosebno kolikor je moči ubrani v žgalnem aparatu omahovanje pritiska, vsled katerega bi od časa do časa pritekalo po več špirita v prigledni aparat.
3.	Merski boben sè štelom vred.
Merski boben B (Fig. 2, 3, 4 in 6), narejen tudi iz britanije, ima najmanj 50 centimetrov v premeru ter sestoji iz 4 skladnih predelov I, II, III in 1^ (Fig. 6), katerih vsak drži po tanko 5 litrov, tako, da mora ob enem obratu (zavrtenji) bobna po tanko 20 litrov preteči skozi njega.
Spirit vteka sredi bobna skoz cev et (Fig. 3) alkoholometrovega stebriča, a izteka skoz odprtino <7, <7,, <7, in ç3 (Fig. 6) na obimu bobna.
Os bobna leži na eni strani v malem križci gori imenovane cevi e, (Fig* d) a na drugi strani v blazini h (Fig. 3 in 4), pritrjeni na steni iztočnega korita.
Nad to blazino je sklenica z oljem, ki jo olji.
Osne blazine (teči) narejene so iz neke trdolitine. Tudi os znotraj njih je pre' vlečena z enakšno trdolitino.
Na strani blazine h (Fig. 3 in 4) bobnu nasproti zvezana je bobnova 08 z osjov štela C, ležečega v sprednji steni omare.
Štelo C ima 6 odzunaj pod okvirjem iz kovine vidnih in stekli pokritih cifrenic.
Ker vsak izliv bobna iznaša po 5 litrov, ter se tudi vsak posamezen izliv naznanja, prirasta naznanjenim številom vselej po 5 jednic, katerih vsaka p°' meni en liter, do 999.995. Število 1,000.000, ki prihaja neposrednje za 999-995) izražuje se šest ničlami (000.000).
Bobnovi predeli izpraznjujejo se v iztočno korito D, narejeno iz britauij® (Fig. 2, 3 in 4); iz tega teče spirit skoz odprtino i (Fig. 3) v prostor E (Fig-okoli ondi nameščene omari podobne stvari k (Fig. 3) in dalje skoz odtočmc° (Fig. 3) iz aparatove omare.
Odprtina i (Fig. 3) je na najnižjem mestu korita D, tako da je ono pop01 nem prazno, kadar žgalna priprava stoji.
Delovanje bobna in naprava njegova lahko se razvidi iz Fig. 6 priloženega načrta, v kateri je sprednja stena odvzeta.
Spirit prihaja skoz odprtino m (Fig. 6) na tisto mer, ki jo načrt poočituj® strelicami, v oddel I ter ga napolnjuje gori do vtočišča mt oddela II. Spirih K
odtod vteka v oddel II, naredi kmalu, da bode ta stran zna neni* j preteznejša, boben se zavrti na levo, tekočina, kar je bode v oddelu I, izstopi koz odprtino g ter spravi predel II v tisto lego, v kateri je prej bil oddel I.
Kotev (sidro) pri h (Fig. 3) brani bobnu zavrteti se v desno ter tako prelo • žiti Štelo.
4.	Prigledna priredba za stanje merskega bobna.
a)	Gugalica.
Ako bi se merski boben po kaki oviri ustavil, napolni mu se polagama opodnia polovica s špiritom, ki naposled skoz zadnji vrat bobna stopi v krogo-*to čašo « (Fig. 3).
Od tod teče spirit skoz kljunasto odprtino na gugalico F iz britanije (Fig. 1 m 3), katera je razdeljena na dva enaka primeroma po liter špirita držeča pre dela ter se suče sem ter tja okoli osi pritrjeni k robu dna. Blazini gugalice sta iz slonove kosti, da se ohranita oksidacije.
En predel gugalice bode vsegdar vzdignen, a drugi spuščen, spirit napolni vzdignen predel, dokler polagoma rastoča teža gugalice ne omahne ter se napolnjeni predel pogrezne in izprazni.
Zdaj pride spirit v drugi predel, ter se ista igra ponovi.
Gugalica se nahaja v omari G (Fig. 1, 3 in 4) iz britanije, ki je nameščena poleg iztočnega korita D pod stebričem.
V to omaro se odteka spirit z gugalice, teče odtod skozi odprtino o (Fig. 3) v iztočno korito D in odtod skozi odprtino i in prostor E okoli omare k v cevko °dtočnico l (Fig. 3).
b)	Znamenje ali signal z zvoncem.
Na desni in levi strani v omari G (Fig. 1) nameščena sta dva enakoramena v°da p in p, (Fig. 1); na eno ramo teh vodov pada gugalica vselej kadar se j niz, spusti. S tem se vzdigne druga rama ter krene ali požene z naopičnim Qr°gom odnosno (Fig. 1) nadaljšnji vod r, odnosno r, (Fig. 1), čegar z kroglico opravljen konec udarja na čistoglasen zvonec s, odnosno s, (Fig. 1), °aQieščeii od zunaj na omari aparata.
Zvonca s in s, sta z locnjema t in /, na omaro od znotraj z vijakom pridna.
Kadar odjenja pritisk gugalice na vodovi rami p, odnosno pit povrnejo se v§i vodi zopet v svoje poprejšnje stanje.
Tako se vsak omah gugalice naznanja sè zvoncem, ki ga je razločno slišati.
e) Štelo.
iz Na prednji strani gugalice F nameščen je polukrožen locenj u (Fig. 1 in 3) j* P°ko8itrene bakrene pločevine ki je napet čez odtočno cevko e, alkoholome-0Vega stebriča ter se z gugalico sem ter tje giblje. Ta locenj ima v svojem gor-
njem delu razporee, v katerem prosto visi iz kovine narejen vod v (Fig. 1 in 3) z vrtiščem v štelu H in pregibovaje se sem ter tj e Štelo naprej pomika.
Stelo H (Fig. 1 in 3), pokrito z lahko gibko ploščo iz britanije, ima 6 sô stekli krite cifrenice.
Ker vsak predel gugalice primeroma po 1 liter drži ter se naznanja vsak pregib tje in nazaj, prirastata tu naznanjenim številom vselej po 2 jednici, katerih vsaka pomeni po 1 liter, do 999.998. Število 1,000.000, ki prihaja nepo-srednje za 999.998, izražuje se sè 6 ničlami (000.000).
d) Posoda v poistinjanje gugaličnih pregibov za navadni
prigl ed.
Na levi strani gugaličnjaka G nahaja se z naklonjeno ploskvijo pokrita posoda U (Fig. 1). Padajoča gugalica vrže nekaj malo špirita na naklonjen pokro-vec prej omenjene posode, kateri ima na najnižjem mestu razporee.
Vsled gibanja gugalice nabira se torej spirit v tej posodi.
Izpraznjuje se ta posodo s pipo x (Fig. 2), ležečo za omarnimi vratci J (Fig. 2).
e) Signalni kolut ali krožeč, kažoč, da merski boben stoji.
Da merski boben stoji, naznanja se ne samo sè zvoncem, marveč še tudi sè signalnim kolutom M (Fig. 1). Za tega delj je desni konec gugalice po svileni, z bakreno žico oviti vrvci zvezan s krajšo ramo na alkoholometrovem stebriči nameščenega premičnega dvoramenega voda takd, da se o prvem pregibu gugalice na desno k višku vzdigne druga, signalni kolut noseča rama tega voda ter vsled neke zaperice tudi o nadaljšnjem gibanji gugalice dotle v isti višini ostane, dokler organ nadprigledovanja ne sname zaporne kljuke ter vod v poprejšnje njegovo stanje pripravi.
Zarad te naprave v dajanje signala mora biti gugalica v stanji miru vsegdar tako postavljena, da je na levo nagnena (Fig. 1).
5.	Poselme varnostne priredbe ali naprave.
a) Zatrdba omarnega iztočišča.
Da ne bode moči od zunaj skoz iztočiŠče aparatove omare delovati ali vph-vati na hod merskega bobna, leži temu iztočišču naproti omara nizdolu odprta k (Fig. 3), okoli katere mora spirit teči.
V tej omari k visi pločevina y (Fig. 3) pritrjena na žici, ter se lahko dâ sneti.
Ako bi kdo odtočnico navrta val, da bi omogočil kak vpliv na hod bobna , moral bi dve steni omenjene omare in pa še tudi to pločevino prevrtati.
A spirit bi tedaj skoz luknje prišel v omaro k. odtod v omaro aparata i° naposled tekel čez stojalo in v omenjeni pločevini bi ostal sled vrtanja.
h) Zatrdba proti temu, da odtekajoči spirit ne zastaja.
V	zadnji steni gugalnične omare G (Fig. 1 in 3) primeroma ravnoležno 2 gugalnično osjo nameščena sta dva zaporea w in w{ (Fig. 1).
Višina teh zaporcev je tako izračunjena, da, dokler spirit ne stoji više nego do teh zaporcev, ne bosta ni gugalica ni boben v svojem hodu motena.
A ako bi se spirit po zastanku vzdignil više, odtekal bi skozi ta zaporea v vnanjo omaro aparata, in ker je le-ta na dnu prevrtana, čez stojalo.
Ako bi kdo ta odtok kakö oviral ter s tem skušal v omari aparata napraviti zastanek, ki bi motil hod gugalice in bobna, to bi se sè špiritom napolnila ne samo posoda U (Fig. 1), nego tudi ustavilna posoda K (Fig. 3 in 4), katera je na prednjem vnanjem ostenku bobnovega korita na desni strani nameščena ter se dâ lahko sneti, in posodi bi ostali napolnjeni tudi po tem, ko bi zastoj špirita
nehal.
Ta posoda drži l/x litra ter je sestavljena pripodobno tako kakor posoda TJ.
Da se naposled ubrani, da ni moči špirita, s katerim je po gori omenjenem načinu vsled zastoja posoda K napolnjena, n. pr. po višji toplini, napravljeni z vve-deno paro in vsled tega z izhlapenjem odstraniti, nameščena je na istem prednjem vnanjem ostenku bobnovega korita, na katerem biva ta posoda, vendar na levi strani vdevna posoda Kt (Fig. 4), ki jo je sè špiritom napolniti, predno se nterski aparat požene, in nad njo maksimalen toplomer L (Fig. 4), ki seza do 100° Celsius.
Povišanje teplote v merskem aparatu naznanja torej maksimalni toplomer, a tzhlapenje špirita pri posodi Tv, ako bi ga kdo skušal narediti, naznanjalo bi 18todobno izhlapevanje špirita v posodi K{.
c)	Uradne zapire.
V	uradno zapiro aparatove omare same potrebna je razven uže sub A, ome-nJene zapire z drogoma c in c, (Fig. 3 in 5) še samo ena zapira pri vratcih J (Fig. 2, 4 in 5).
Holenderski vijak pri vtočni in odtočni cevki aparatove omare dovolj je 2atrjen s cinkovim poveznikom, kateri je zapovedan v §. (il, III, št. 1 postave o davku od žganja.
B. P r o p i s
0 uporabi aparata Dolainskcga y merjenje špirita za žganjarnice davek
po pridelku placujoče.
I.	Dolainskcga spirito-merski aparat, ki se hoče postaviti v žganjarnici 2arad plačevanja davščine po pridelku, mora kateri izmed e. kr. meroizkusnih aradov na Dunaji, v Brnu, Pragi in Levovu za to svrho potrditi ter opraviti s podano svedočbo in z oznamenilom meroizkusnoga urada.
Vrh tega morajo biti nepokvarjene zapire, katere je meroizkusni urad djal 115 Zaporne drogo omarnega pokrova in na duree te ouvre.
Tudi nadaljŠnja uporaba žo postavljenega potrjenega merskega aparata °lainskega za plačevanje davka po pridelku zavisna je od tega, daje vsegdar
stal pod dohodarstveno zapiro razen tistega časa, o katerem so se okoli njega godile uradne poizvedbe.
II. Merski aparat za plačevanje davka po pridelku naj se v kaki žganjarni01 postavlja pod neposrednjim nadzorom dveh finančnih organov, vpričo žganjarja ali namestnika njegovega.
Predno se to delo začne, naj finančna organa poizvesta, če so v zgornji točki I omenjeni uveti izpolnjeni.
Ako se na to stran ne najde nedostatka, naj finančna organa, snemši zapir0 meroizkusnega urada in odstranivši branila, kar jih je na notranjih delih aparata zarad prevožnje nameščenih, preiščeta, ni li kateri del aparata vsled vožnje skrivljen ali kakor si bodi pokvarjen, in če se zlasti merski boben lahko pr0' giblje v tisto mer, v katero se — mereč tekočino — vrti.
Ako tudi to preiskovanje ne vzbudi nobenega pomišljaja, to se napol01 sklenica nad blazino bobnove osi s pripravnim oljem, katero omišlja žganjarnica, gugalica dene na levo v stanje mini in signalni kolut v niz, vdevna posoda Kt špiritom napolni, maksimalnega toplomera živosrebrni stebrič spravi na najnižje stanje s tem, da se močno proti ledišču zaganja, in na to se takoj cela omara zopet zaklene in z uradno zapiro zatrdi.
IH. Merski aparat sme se za plačevanje davka po pridelku postavljati sam0 tedaj, kadar ni bilo nikacega pomišljaja ob preiskusu in preiskovanji, zvršenem po točkah I in II.
A postavljajo ga treba je potanko držati se dotičnih določil §' 61, III, št. 2, postave o davku od žganja in zvršbenega propisa.
Stojalna plošča, ki posreduje zvezo merskega aparata sè stojalom sezidani01 iz opeke, mora biti iz litega železa ter imeti eno votlo nogo sè sidrom. Postavljaj0 to ploščo gledati je na to, da pride s h oznamenjena njena plat na tisto stran, kjer ima biti vtočišče v merski aparat. Iz pridjanega načrta (Fig. 2 in 3) očitna je stojalna plošča s kotvico in nje pritrdba na stojalu.
Na stojalno ploščo postavljeni aparat treba je na-nj z vijakom priviti.
Za tega delj morajo na štirih oglih te plošče biti luknje z zavoji vijaka, se vjemljejo z luknjami plošče na dnu aparatove omare, določenimi za pritrdben0 vijake.
Te vijake je trdno priviti in proti temu, da jih kdo brezoblastno ne odvije-zavarovati železnimi palicami, ki imajo^na enem koncu glavo a na drugem ušesce, skozi dve izmed prevrtanih vijakovih glav namreč porine se taka paličica in °‘a nje konec z ušescem se dene uradna zapira.
IV.	Aparat ta naj se s hladilom žgalne priprave s tem zveže, da se zvez0a cev (§. 61, III, št. 7, postavke o davku od žganja) po fianži s tistim cevnim k° som, skozi katerega žestinska žganica iz hladilnega aparata izstopa, in po holm1 derskem vijaku, ki je na vtočni cevki merskega aparata, s to cevko stakne-Zvezno cev je pokriti z vrhnjo cevjo, o čemer govorita §. 61, III, št. 7, posta' o davku od žganja, in pa §. 16 dotičnega zvršitvenega propisa.
V.	V §. 61, III, št. 1, postave o davku od žganja zahtevani cinkovi pov02 nik, ki bodi od zunaj gladek in nenamazan, a od znotraj z belo oljnato baiv° namazan, naj pri aparatu Dolainskega sestoji :
1.	iz oboda in
2.	pokrovca, kateri obod od zgoraj oklepa.
Ad 1. Obod sestoji iz dveh delov, katerih eden pokriva prednji ostenek in °ba stranska ostenka omare, a drugi zadnji ostenek iste.
Ta zadnji del ima na obeh straneh zarezo, ki objemlje obe stični stranski steni.
Tako na tej zarezi kakor tudi na obeh stranskih stenah oboda nameščeni sta po dve babici vzprijemajoči tenko paličico iz kovine, ki je narejena za prilaganje uradne zapire.
Prednji del oboda mora imeti, da je moči čitati, kar naznanja štelo, en izrez, cegar notraj zapogneni robovi se trdno držč medene plošče Štelne in ki sme biti samo tolik, kolikor je neogibno potreba v čitanje cifer, potem za cevko odtočnico Dierskega aparata drug izrez, čegar dolnji del, kolikor ga ne napolnjuje odtoč-Dica, moči je zapirati s pločevino, na katero se lahko dene uradna zapira.
Na tej pločevini nameščena sta namreč dva razporca, s katerima se vjemljeta dve babici na obodu cinkovega poveznika. Čim je pločevina nameščena na obeh babicah, vtakne skozi isti kovinska paličica, narejena v prilog uradne zapire.
Na obodu cinkovega poveznika morajo biti za prilog uradne zapire narejena vratca, ki se vjemajo z vratcami J aparatove omare.
Ad 2. Pokrovec cinkovega poveznika mora imeti podobi alkoholometro-vega stebriča primerjeno kapo z izrezom, ki dopušča vpogled na alkoholometer, potem razporec za vtočno cev in nad luknjasto kapo alkoholometrovega stebriča odušek ter oklepati obod kakor pokrovec škatle.
Pod vtočnico odprti del gori omenjenega razporca mora biti opravljen z hranilno pločevino s katero se pokrovec poveznikov veže z zadnjim delom oboda.
V to zvezo služita dve babici na pokrovci in ena babica na obodu in troje vjemajočih se s temi razporcev v pločevini, ki ima vrbi tega na desno in levo od dolnjega razporca po eno babico.
Kadar je pločevina položena, vtakne se skozi gornji dve babici pokrova m skozi obodovo babico in babici pločevine po ena kovinska paličica in na-njo 8e dene uradna zapira.
I)a se kar ne more brezoblastno sneti pokrovec, biva tudi na čelni stran pokrova in na obodu po ena babica priležna uradni zapiri.
VI.	Čim je merski aparat postavljen, kakor veleva prejšnja točka, zabelež-Se stanje aparatovega štela in gugalice ter se o storjenem naredi zapisnik, katei rega naj podpiše tudi žganjarnice podjetnik ali njegov namestnik.
VII.	Da se izvé množina in alkoholovitost špirita, kije tekel skoz Dolain-8kega aparat, dela se tak<5 le:
1.	Najpred se potanko preišče, so li nepokvarjene uradne zapire na žgaln pripravi, na hladilnem aparatu, na vrhnji cevi zvezne cevke med hladilnim in ferskim aparatom, na cinkovem povezniku poslednjič imenovanega itd. in če J110 ni namen ovrt.
Vsaka spotika, ki se kje najde, pokonstatuje se uradno.
2.	Na to se po tanko ogleda stojalo in okolni prostor, če ni najti sledü od 8pirita. ki bi bil tekel čez stojalo.
Kadar koli so zasledi kaj tacega, poistiniti je privzemŠi uradnega svedoka.
(8Io*e0i, oh.)	41
3.	Na to se delo žgalne priprave za nekoliko časa ustavi, naznamba se štela merskega aparata v žganjarnični vpisnik vpiše ter se sname cinkovi po-veznik z merskega aparata in pa tudi vrhnja cev sè zvezne cevke.
Takisto se tudi skrbno ogledajo notranje stene aparatove omare in nje zveza sè stojalom, po tem notranji deli vrhnje cevi in vnanji deli zvezne cevke, in če se najde kaka napačnost, pokonstatuje se uradno.
4.	Zdaj se vrhnja cev dene vnovič na zvezno cevko in če gre samo za enovit prigled, tudi pokrov in obod cinkovega poveznika vnovič okoli aparatove omare ter se oboje podvrže vnovič uradni zapiri.
5.	Po tem se na cinkovem povezniku in na omari aparata odprč vratca ali durce, vodeče k odtočniei posode kažoče kak pregib gugalice, da se preišče, če ima ta posoda v sebi kaj tekočine ali ne.
Ako je ima, sproži se dohodarstvena spotika, če se ni pozneje, odkar je bila ta posoda prazna, naznanil narušaj v hodu merskega bobna.
6.	Navadni prigled končuje se po poizvedbi v zgornjem členu 5 omenjeni s tem, da se vkladna posoda vnovič napolni.
Durce J na aparatovi omari in na obodu se zaprö in pod zapiro denejo.
Pri navadnem prigledovanji smeta se pa pod 3 in 4 omenjena čina razven vpisovanja štelne naznambe tedaj opustiti, kadar razmeri žganjarskega dela ah druge okolnosti ne daj<5 povoda bolj strogi preiskavi.
7.	Ves posledek navadnega prigleda vpisati je v žganjarnični vpisnik.
8.	Pri vnovičnem prigledu ali nadprigledu (superkontroli) zvršijo se najpred čini pod 1 do vstevno 3 omenjeni.
Nadaljšnji postopek superkontrole obsega snemanje pokrova z aparatove omare, ki je od znotraj samo nadprigledu dostopna, in preiskovanje notranjih delov aparata, sosebno tudi varnostnih naredeb zoper zastoj v aparatu in zoper navrtovanje, po tem naredeb služečih v poizvedbo, če merski boben stoji.
Ako se je naznamba ure za gugalico od neposrednje poprejšnje superrevizije premenila a v tem času ni bil naznanjen nikak motež ali narušaj v hodu merskega bobna niti najden, ali če se iz tega, kar kaže ura za gugalico, vidi, da se motež ni pravočasno naznanil, ali če je ustavilna posoda napolnjena sè špiritom ali vkladna posoda Kt prazna ter se je našlo, da je maksimalni toplomer znamenito zbegan, ali pločevina v omari viseča pokažena, treba jo pognati doho-darstveno spotiko. Vzprejemši djanstvenico (spis o djanstvu ali dogodku) naj 80 ustavilna posoda po polnem izprazni.
V slučaji, ko se zapazi premena v kazanji ure gugalične, treba je izpraznit1 tudi posodo služečo v dokaz gugaličnega gibanja.
Ogled notranjih delov merskega aparata ide samo dotle, kolikor je moči brez tega, da se ti deli odločijo in razstavijo. Najde-li se kaka napačnost, poizvč se uradoma, in če ona kazi pravičnost naznamb merskega aparata, prepové 80 dalje rabiti ga pri plačevanji davka po pridelku.
Ako bi pa sito v alkoholometrovem stebriči bilo onesnaženo, naj to finančm organ sam popravi; finančni organ naj tudi skleničico nad blazinami osi met' skega bobna napolni s pripravnim oljem. Ako slučaj tako nanese, napolniti j0 tudi vkladno posodo z novim špiritom, živosrebrni stebrič maksimalnega topi0'
mera, kakor se je prej opisalo, spraviti v izvirno stanje proti ledišču ter gugalico in signalni krožeč postaviti takö, kakor je omenjeno pod II.
Ivo je tako naloga superkontrole pri merskem aparatu rešena, podvrže sé vnovič uradni zapiri pokrovec aparatore omare in cinkov poveznik.
9.	Tudi skupni posledek superkontrole vpisati je vpisnik žganjarnice.
Sosebno naj superkontrolo vršeči organ vpiše v ta vpisnik tudi, kako kaže ura gugalična.
VIII.	Najmanj enkrat v vsaki letni delni dobi morata dva finančna organa, namreč organ superkontrole in pa prigledno-okrajni ravnatelj naznambo množine merskega aparata v žganjarnici prigledovati s tem, da izmerita odtekajoči iz njega spirit in pa podatek tega merjenja prispodobita z omenjeno naznambo množine.
Za tem priglednim činom prihaja tudi preizkus, če so priredbe, ki nazna-njajo, oziroma konstatujejo naruŠaj v hodu merskega bobna, še delavne, če se tedaj, kadar merski boben ustaviš v tem, ko spirit doteka, gugalnica, štelo in zvonilo poženč, signalni krožeč skozi steklo okrova pri alkobolometrovem stebriči pokaže in dotična poizvedna posoda špiritom napolni. Mala množina špirita, bi ob preizkusu nemerjena skoz aparat preteče, preceni se z ozirom na prostornino gugaličnih predalov in število gugaličnih zavrtov vpiše po preceni v žga njarnični vpisnik ter pri mesečnem davkovnem obračunu prišteje k množini, bi jo merski aparat naznanja.
/
Fig. 1.
Fig. 2.
Fig. 3.
n


' u prirodne velikosti.
Fig. 6.
Fig. 5.