Po&tnina plačana v gotovlnL izfaaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno -Čekovnem y.avodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. KedsKcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva uiica 1, pritučje, de.sno. Rokopisi se ne vračsjo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrSdene notice s številkami so plačljive. Štev. 88. Celje, pondeljek 3. novembra 1930. Leto XII. Naša zimanja politika »New York Herald« prinaša v svo- ji pariški izdaji razgovor svojega po- sebnega poročevalca z jugosloven- skim zunanjim ininistrom dr. Vojo Marinkovičem. Iz poročila o tern razgovoru, ki je izšlo pod naslovom »Jugoslovenske ceste nivso za vojno«, posnemamo; »Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovic" je v razgovorih z za- stopnikom »New York Heralda« od- ločno zavrnil vesti, ki se širijo v ino- zemstvu, da gradi Jugoslavija pota in železnice v zvezi s pripravami za vojno. Minister je naglasil okolišči- iio, da njegova država ni imcla za- dostnih promentili sredstev in da je bila zaradi tega prisiljena, da zgradi nova pota za svojo trgovino. Narav- no je, je dejal minister, da postanc vsaka važnejša cesta in železnica av- tomatično tudi strateška, ker se po njih prevažajo tudi armade. Toda to ne pomeni, da so bili razlogi za gra- ditev takšnih prometnih sredstev baš priprave za vojno, nego bile so v prvi vrsti trgovinske potrebe. V ostalem Jugoslavija ne bi mogia že zaradi primanjkovanja kapitala gra- diti ceste, ki bi bile docela strategič- ne narave, zlasti pa ne zaradi tega, ker je Jugoslavija nova država in so ji zato potrebni čim daljši mir in čiin boljši odnošaji z njenimi sosedi. To je naša določena linija odnošajev napram zunanjemu svetu in ta lini- ja se ne bo spremenila, je dejal go- spod minister. Z ozirom na Bolgarska jtf rekel g. MarinkovijC: Naši odnošaji so nor- mal ni in po konferenci v Pirotu ka- kor tudi po ureditvi našili niedse- bojnih odnošajev vzdolž meje so se pri like mnogo popravile in popra- vile se bodo še bolj, ko bo stopil v veljavo načrt o ustvaritvi nevtralne cone ob meji, ki se za enkrat še ni ustvaril. Nesporazum z Bolgarsko ima svoj izvor v tern, da obstojajo tarn organizacije, ki mislijo, da mo- rajo izvajati na jugoslovenskem ozemlju nasilna dela, Cesar mi in naš narod v teh krajih, kar je razumlji- vo, ne moremo mirno prenašati. Glede ustvaritve agrarne fronte v vzhodnih državah je dejal minister, da to delo postopoma napreduje z namenom, da se koordinirata pro- izvajanje in prodajanje produktov. Mi v ničemur ne nasprotujemo uvo- zu ameriškega žita. Želi.mo, da pro- damo svoje izdelke na sedanjih tr- žiščih po boljši ceni, nego se to do- gaja sedaj, in da zgradimo boljše de- lujočo organizacijo v to svrho. To je vse, je dejal gospod minister. Tretja konferenca, ki se je v zvezi s tern vršila v Bukarešti, je skleni:la, da o vsem, kar se stori, stalno obvesti tu- di ameriške producente, tako da bi se doseglo vzajemno razurnevanje. Cim dobijo ta agrarna pogajanja de- sinitivno obliko, se bosta Rumunija in Jugoslavija začela pogajati s Ce- škoslovažko in nato z ostalilmi indu- strijskimi državami za racijonalnej- šo izmenjavo agrarnih z industrij- skimi produkti. Ti posli še niso toli- ko'napredovali, da bi1 se dalo reči, ali se bo ta zamenjava izvajala na bazi konsignacij, kakor je bilo sugerira- no, ali na kakšen drug način.« II koncu pripominja dopisnik »New York Heraldav: »Glede načrta o ju- goslovensko-rumunski carinski uni- ji je še prezgodaj, da bi se dalo reči, kako se bo ta izvedel. Obo državi stremita za tern, da ustvarita novo obliko sodelovanja, toda kako bo to sodelovanje izgledalo, je vseka- kor odvisno od porajajočih se raz- mer.« DOMAČE VESTI d Ustoličenje novega musliman- skega verskega poglavarja. V petek 31. oktobra se jc vršilo v beograjski džamiji svcčano ustoličenje novega reis ul uleme Maglajliča. Svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj, vlada z ministrskim predsednikom gene- ralom Živkovicem, diplomatski zbor in zastopniki vseh važncjših usta- nov muslimanske cerkve v Jugosla- viji. d Nov pomočnik zunanjega mini- slra. Za vršilca dolžnosti prvega po- močnika rninistra zunanjih zadev je imenovan poslanik g. Konstantin Fotic. d Sedemdesetletnico obhaja te dni uglcdni posestnik in stavbni podjet- nik g. Martin Vrečko v Žegru v koz- janskem sodnem okraju. Jubilant izhaja iz stare žegarske rodbine. Od njegovih bratov še živijo Josip, od- vetnik v Celju, Jakob, Inspektor poštne hranilnice v Beogradu in se- sti'a, posesinica Mica, bratje profe- sor Andrej, odvetnik Franc in odvet- niški uradnik Miha pa so umi'li. Ju- bilant je vzoren gospodar in odličen javni gospodarski delavec. Največ jaslug si je pridobil za zgradbo lani otvorjene ceste Sv. Urban—Prevor- je—Lisično ter za gradnjo šol na Prevorju, v Zibiki, pri Sv. Emi in Sv. Stefanu. Dolgo vrsto let je bil župan, načelnik krajnega šolskega sveta, ogleda, Clan in podnaCelnik okraj- nega zastopa itd. Za plodonosno de- lovanje je bil odlikovan z redom sv. Save in Jugoslovenske krone. Ugled- nemu jubilantu čestitamo prav od srea in mu želimo Se mnogo let zdravja in sreče! d Ogenj v Višnji vasi. V četrtek 30. oktobra ob pol dveh zjutraj je iz- bruhnil ogenj na podstrešju hiše po- sestnika Vebra v Višnji vasi pri Voj- niku. Gasilcem iz Vojnika in Nove cerkve se je posrečilo ogenj poga- siti. Zgorela je le streha, dočim je ostal spodnji del hiše nepoškodovan. Ogenj je bil podtaknjen. d Dramafično društvo v Žalcu bo uprizorilo v nedeljo 13. t. m. ob 20. v dvorani g. Robleka v Žalcu znano Doboviškovo burko s petjem »Radi- kalno kuro«. <1 Vinski sejein prirdi vinarska za- druga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih v sredo dne 10. decembra. Otvoritcv bo ob 8. zjutraj. Letošnji mošti se prav lepo razvijajo in bodo do ta- krat gotovo že tako daleč, da se bo dala kvaliteta popolnoma presoditi. Pridelek jc lotos dvakratni od lani. Cene so pa izredno nizke. Pi-ipušče- na bodo le vina iz ljutomersko-or- moskega vinarskega okoliša. Ta sejmska })rireditev je že šesta in je pri producentih, kakor tudi pri kup- cih zelo priljubljena. Vršila se bo v restavracijski dvorani tik kolodvjt||iJ' ra, torej vreme ne more prav niÖ motiti. Pojasnila daje rade volje go- ri omonjena zadruga. d Kaj vse zinore Odoll Odoi zmore več kakor samo čistiti zobe in jili ohraniti zdrave in bele. Obvaruje jih tudi pred gnitjem, čistd in osvežuje vso ustno duplino, ohranjuje zobno meso zdravo in ga varuje pred pre- velikim omehCanjem. Dihu daje ču- dovi't, blag vonj. Po zaslugi posebne- ga svojstva, ki ga premore samo Odol, prodre z vsemi svojimi anti- septičnimi elementi v sluznice in jih varuje cele ure pred nevarnim vpli- vom bakterij in razkrojevalnirai procesi1, ki brezpogojno uničijo zobe, ako se ne uporablja varovalno sred- stvo. d Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvcčni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti, odvaja zelo inila narav- na »Franc Jožefova« grcnčica v že- lodcu in Crevesu nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih sluča- jah, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega sto- letja so se posluževali »Franc Jožefo- ve« vode pri možeh, žcnah in otro- kih /, najvejim uspehom. »Franc Jo- žefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. d Dnnajska vremenska napoved za torek 4. novembra: Slabo, sprva še milo vreme, na jugovzhodu Alp naj- brž močne padavine. Za malo cenarja dobite modro angleško blago za damske plašče pri J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. IzCeljainokolice c Ccljska pokopališča o praznikih. Že par dni pred Vsemi svetniki je na celjskih pokopališčih oživelo. Pri- liajali so številni prebivalci iz me- sta in okolice, da urede in okrasijo grobove svojih dragih. V petek po- poldne jo bil otvorjen avtobusni pro- met na mestno in okoliško pokopa- lišče. Avtobusi so prevažali v petek popoldne, v soboto in nedeljo ves dan in danes popoldne številne mno- žicc prebivalstva na mestno in oko- liško pokopališče in nazaj do kolo- dvora. Na oba praznika je bilo na pokopališčih na tisoče posetnikov. Na Vse svete ob 14.30 je zapel pev- ski zbor »Oljke« pod vodstvom gosp. V. Videčnika na mestnem in vo- jaškem pokopališču Pregijevo »Slo- vo mrtvim«, »Narodno nagi^obnico« in »Soldaški bobem<; iste žalostinke je pel zbor ob 1(5. na okoliškem po- kopališču. Pevskt zbor »Svobode«, broječ 50 pevcev, je pel pod vodstvom g. C. Preglja ob 14.30 na bolniškem, nato na okoliškem in ob 16. na mest- nem pokopališču Kobetovo žalostin- ko »Mir« in Pregijevo »Mirno spa- vaj«. Vreme je bilo na oba praznika še dokaj ugodno. c Nagradno tekmovanje Streljačke dražine v Celju. V nedeljo, dne 2. novembra se je vršilo na vojaškem strelišču v Pečovniku nagradno stre- ljanje. Udeležba je bila precejšnja. Ker so se vršili isti dan večji lovi v celjski okolici, je izostalo tekmova- nje na lovski tarči za vseh četvero daril. Naknadno se je prijavilo šest lovcev, ki so tekmovali za eno dari- lo, ki je bilo prisojeno g. s. o. s. dr. Vičarju. Z vojaško puško je streljalo RAJKO VRECER: Izlet v Anglijo Že leta 1914. sem se namenil pohi- teti na Angleško, osobito pa v Lon- don, a mi je svetovna vojna prekri- žala račune. Šele sedaj, ko so se go- spodarske, valutarne in politiCne razmere v Evropi nekoliko uredile, je misliti na večja potovanja. Ker pa človeku ni dobro samemu biti, sem povabil in naprosil g. V. S., da me spremlja na dolgo pot, ker je bivanje in kretanje v velikein mestu kot je London v zvezi z marsikateri- mi neprilikami in nevarnostmi. Prijatelj V. S. je takoj osvojil moj predlog. Za takšno pot se je pa tre- ba tudi vestno pripraviti, posebno glede stanovanja v razkoSnem Lon- donu, še bolj pa z ozirom na viza raznih držav, ki so v tern pogledu zelo previdne, da se ogibljejo — ,brez- poselnih. Tu pa morara omeniti, da so naše malomestne posredovalnice dokaj neokretne in premalo informirane. Avstrija in Švica nista del ali nobe- nih težkoč. Francija je zahtevala še najinih slik — seveda nikakor ne za njen »album zločincev« — poleg te- ga pa še zagotovulo, da sprejmejo mojega tovariša, ko se vrne domov, zopet v posojilniško službo — v Sa- vinsko posojilnico. Angleški konzu- lat v Zagrebu pa je šel še korak na- prej. Zahteval je od obeh garancijski pismi glede namena potovanja, glede Casa bivanja v Angliji in ali pose- dujeva dovolj sredstev za preživlja- nje v dragi Angliji. Garancijski pis- mi sta podpisala načelstvo S. p. od- nosno si'csko načelstvo v Celju. Z ozirom na veliko brezposelnost v An- gliji je angleška previdnost gotovo prav na mestu. Za Ncmčijo vizuin ni potreben, drugih evropskih dr- žav pa nisva nadlegovala. Glede Londona je potrebna poseb- na priprava. V ta namen je najbolj prikladon »Grieben, London und Umgebung«, ki ga je izdal Grieben- Verlag Albert Goldschmidt v Ber- linu in se dobi v knjigarnali. Po vest- nem proučevanju sem izbral že do- ma primeren, ne prcdrag hotel Mo- nopole v Tavistock Square, central- no ležeč v bližini kolodvora Rüssel Square (Rusljev trg) londonske pod- zemske železnice. Hotel je v čeških rokah in se govori tamkaj tudi nem- ški. Ravnateljstvo tega hotela nam je rezerviralo sobo pismenim potom. Ko sva svojim dragim sveto ob- ljubila, da se vrneva zdrava zopet domov, sva odrinila na praznik vseh An iz savinjske metropole Žalca pre- ko Celja, Ljubljane in Jesenic v Av- strijo, ki se je malo brigala za vse- bino najine prtljage. Zopet sva ob- čudovala lepoto turske železnice, divni Gastein in po 11-urni vožnji dospela ob (5. zvečer v Schwarzach- St. Veit. Bilo nama je v veliko zado- ščenje, da se peljeva odslej do Bazla na zapadni meji Švice, do koder sva imela iz Ljubljane vozne listke, z električnim vlakom. Dolga je bilä noC, prekratke pa ure, ki sva jih pre- vozila preko romantične Švice, mi- mo njenih jezer in mest do Bazla (Balle), kamor sva prišla že ob pol 9. dopoldne. Dan je veljal oglcdovanju prele- pega trgovskega mesta na obeli obrežjih Rena, ki se ponaša s pre- cejšnjim parniškim prometom. Ve- černi brzovlak, ki je drvel s 110 km brzine proti Strassbourgu, naju je vozil ob nemški, lukseinburški in belgijski meji preko industrijskega n\esta Lilla v Boulogne ob Rokav- skem prelivu, kamor sva dospela tretji dan najinega potovanja ob 11. dopoldne. Mudilo se nama je že na angleški parnik, ki nas je prevozil v slabih dveh urah v Anglijo in sicer v mesto Folkestone. Lep solnčni dan je bil, morje pa mirno in svetlo-zelen- kasto, vožnja prekrasna. Naglo smo zapustili evropski kontinent in že se je začelo prerešetarjenje 3000 ladij- skih potnikov po strogi angleški ko- misiji, ki je pregledala naše potne liste. Še enkrat so naju vprašali, ako se bova lahko preživola v Angliji, pa se g. S. odreže resolutno: »lmava 5000 francoskih frankov«, in mirna Bosna. Kdor ne verjame, dobi .... Rokavski preliv ima širino 40 km in bogme, ko sva bila v sredini pre- liva, nisva videla niti francoskega, pa tudi ne angleškega obrežja, ker je na obeh bregovih kopna zemlja brez gričevja na nizki planoti. (Dalje.) Stran 2. »Nova Doba« 3. XI. 1930. Stev. 88. 43 članov družinc. Prvo nagrado (da- f rilo tvrdke »Aurea«), srebrno -Longi- nes uro je prejel g. kapetan I. kl.^ Milorad Milutinovič za doseženih 82 lock. Drugo nagrado (darilo Narodno oclbrane v Celju), precizno puško flo- j; bertovko g. načelnik Vladimir Li- • pold za 79 lock. Tretjo nagrado (da-^ l'ilo Mestne hranilnice v Celju) ser- ^ vis za liker g. Anton Fister, mizar- ski pomoCnik v Celju, 77 točk; Cetrto nagrado srebrno dozo za cigarete (darilo g. juvelirja Lečnika) gospod poručnik Miletilč za 75 tock. Ob 15. ¦ se je tekma zaključila z lepim nago- c vorom predsednika družine g. pol- kovnika Kostiča. Naglasil je zlasti, , da je med prejemniki daril mlade- nič, po poklicu obrtnik, in da izgle- da, da se hoCe tudi; mladina posve- titi strelskemu sportu. Nagradno streljanje na lovsko tarčo je bilo preloženo na spomlad, ko bo lovo-i i pust in bodo imeli lovci čas za ude- ' ležbo pri nagradnem streljanju. ____________________________________________________________] Trgovski nastavljenci dobijo na obrokc po najnižjih cenah pri ' Franc Holbezen Celf e manufaktura in moda c 0 smuškem rajn Korošici bo pre- daval v okviru zimskosportncga od- seka Savinjske podružnice SPD v Celju znani alpinist g. Karl Koranek- Lumenstein z Dunaja v torek 4. t. m. ob 20. v dvorani Mestnega kina. Pre- davanje bo spremljalo 130 krasnih skioptičnih slik. Gosp. Koranek je predaval o Korošicii že v Švici, Ce- škoslovaški, Nemčiji in Avstriji ter inimili Četrtek tudi v Zagrebu z ve- likim uspehom. Pričakovati je, da bo občinstvo jutri zveCer napolnilo dvo- rano kina do zadnjega kotička. c Opozarjamo na pevski konceri, ki ga priredi celjska podružnica de- lavske telovadne in kulturne zveze »Svobode« v nedeljo 9. t. m. ob 15.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Sodelovali bodo pevski zbori »Svobode« iz Maribora, Zabukovce, Hrastnika I., Hrastnika II. in Celja. Vstopnice za koncert se dobijo v predprodaji v prodajalni Konzumne- ga društva na Kralja Petra cesti v Celju. c Osebna vest. Sodnik gosp. Jernej Stante, ki se udejstvuje tudi na -ite- i rarnem polju, je podal ostavko na državno sluKbo in bo vstopil v pi- sarno odvctnika dr. Lovrenčica v Ljubljani. c Upokojitev v žeJezniški službi. Mihael Klenovšek, progovni čuvaj pri progovni sekciji v Celju, jc upo- kojen TRENCHÖÄTE najfinejše kvalitetc dobite na obroke pri FRANC KOLBEZEN - CELJE Celje, PreSernova ulica 3 c Podporoönik Lojk na zadnji po- ti. Truplo letal skega podporočnika Stanka Lojka, ki je strmoglavil 29. oktobra v Kandiji pri Novem mestu z letalom na zemljo in se smrtno po- nesrečil, so prepljali v soboto 1. t. m. iz Zagreba na celjski kolodvor, od- koder se je vršil ob 11. dopoldne po- greb na mestno pokopališče. Pogre- ba se je udeležil celjski oficirski zbor, nekateri tovariŠL-oficirji iz Za- greba in veliko število civilnega pre- bivalstva. Ob odprtem grobu sta se posiovila od pokojnika dva ofi- cirja. Simpatičnemu, tragično pre- minulemu oficirju bodi ohranjen ea- | sten spomin! c Odvetniškemu in notarskemu uradništvu celjskega okrožja! Ena najvažnejših nalog naše organizaci- je v sedanjem času je bujenje sta- novske zavednosti, zbiranje članstva in njcgovo organiziranje v že obsto- ječih društvih odvctniških in notar- skih uradnikov. Neorganizirani to- variSi in tovarišice v celjskem okrož- ju! Skrajni čas je, da se vzdramite iz ¦mrtviila in vstopite v naše vrste, se organlzirate v Društvu slovcnsjdh ¦odvetniSkih in iiotarskih uradnikov v Celju. Tudi-se. Udeležite občnega zbora tega društva, ki se vräi v ne- deljo 9. t. m. ob 9. dopoldne v salonu botela »Evrope«. Le močna stanov- ska organizacija bo v stanu že pri- borjene pravice zadostno čuvati in 1 prifboriti se novih pravic. — Odbor ! Društva slovenskib odvetniških in j iiotarskih uradnikov v Celju. c Smrtna kosa. V soboto 1. t. in. je ' umrla v Celju (Kralja Petra cesta 13) 28 dni stara hčerka knjigovodje )¦ Sonja Jindrova, v Ozki ulici 5 pa 8 mesecev star sinček delavca Anton Motnikar; istega dne je umrl v javni "bolnilci v Celju 51-1 etni kočar in voj- )vni invalid Ivan škrinjar iz Žič pri vKonjicah. V nedeljo 2. t. m. je ümrl Jv Celju (PreSernova ul. 21) bivši od- •¦vetnik in posestnik gosp. dr. Avgust 'Schurbi v visoki starosti 82 let, v ulnestni ubožnici pa je umrl 86-letni mestni revež Josip Slemenik. N. p. _v m.! c Umrljivost v oktobru. V uiinu- jflem mesecu je umrlo v Celju 18 oseb: »4 v mestu in 14 v javni bolnici. E c Smrtna nesreča. 66-letnega po- i^sestnika Andreja Žalarja iz Krajn- čice v šentjurski okolici je udarilo _29. oktobra na domačem dvorišču Miied premikanjem voza oje v trebuh gin ga težko poškodovalo. Žalarja so ¦prepeljali v celjsko bolnico, kjer je '"V soboto 1. t. m. podlegel poškodbam. c Nenadna smrt vsled kapi. V soboto 1. t. m. zvečer je popival v g^ostilni K. na Glavnem trgu 52-letni Martin Arlič, hlapec pri špediterju g. Maksu Koširju v Celju. Okrog 23.30 je Arlič pri mizi navidez za- : dremal. Nenadoma pa je telebnil s I stola na tla. Njegov tovariš Kiajnc, j lp je mislil, da je Aiiič padel vsled ! popolne vinjenosti, je stopil na dvo- i riščo g. Koširja po ročni voziček. Na- i ložil je Aiiiča na voziček, ga prepe- ' lja^l na dvorišče in odšel. Okrog pol X- ponoči je pogledal g. Košir na dvo- rišče, ali je vse v redu. V tem je opa- zil Arliča, ki je ležal iiepremično na vrozičku. Ko je stopil k jiljapcu in ga pri je I, je opazil, da je bil Arlič že trd in mrzel. Poklicani mestni sizik g. dr. Rebernik je ugotovil, da je zade-. lji Arliča kap vsled zastrupljenja z aikoholom. Truplo so prepeljall v mrtvašnico na okoliškom pokopali- JJÜT scu. jc Nesreča inotociklista. 21-letni steklarski pomočnik JoŽef Sittig iz Tržišča pri Rogaški Slaiini'se je pe- Ijal v nedeljo 2. t. m. z motornim ko- lesom iz TržišČa v Celje. Med vožnjo je srečal avto. Ko se mu je hotel Sittig izogniti, je zavozil z motornim k^olesom v brzojavni drog. Pri padcu hii je zlomil spodnjo čeljust in dobil ä'e druge poškodbe na glavi. Sittig se ?rdravi v celjski bolnici. " c Tatvina moške suknje. Trgovski potnik Josip P. si je prisvojil v so- boto 1. t. m. okrog 19.30 v neki celj- ski kavarni 1200 Din vredno moško sAiknjo, Cepico in šal. Mož pa ni imel stteče, kajti malo kasneje so ga že ^asačili na kolodvoru in mu zapleni- H odnešene stvari. Policija ga je iz- ročila sodišču. ' c Kdo je lastnik? Trgovec g. Josip Žitanc na Ljubljanski cesti je našel 29. oktobi'a v vcži pol eg svoje trgo- vine zaboj z raznimi rabljenimi ku- hinjskimi predmeti. Zaboj je sliranil v svojem skladišču. V petek 31. okto- bra pa se je zglasil pri njemu ne- znan, okrog 30 let star, kmečko oblc- fien moški in ,izjayil, da je zaboj njc- &ov, češ da ga je sliranil pri g. Ši- tancu oziroma njegovi soprogi neka- ko pred tremi tedni. Ker ni o tem -nihče ničesar vedel, niso ncznancu Samo 290 Din plašč iz gladko- barvanega sukna! Samo 230 Din iz modno- vzorčastcga sukna! Samo 730 Din moderni plašč iz fincga velurja! Prodaja TrgouJki dorn R.STERMECKI, CELJE Kar tie ugaja, se za- inenja ali vrne denar ! Oglejte si izlo2be in po- Fetite zalogo damske konfekcije ! Cciic r.ajnižjc, izbira velika! izročili zaboja. Neznani moški je od- šel in se ni več vrnil. c Dve aretaciji. Zaradi prepoveda- nega povratka je bil te dni aretiran v Celju 39-letni Jakob F. z Donačke gore, zaradi potopuštva pa 27-letna Marija G. iz Fare pri Kočevju. Najboljše angleško sukno za moške obleke dobite pri J Kudiš, Celje c Čigav je pes? V nedeljo 2. t. in. zvečer se je zatekel v stanovanje policijskega uradnika g. Vatovca Pred groi'ijo 7 okrog 3 mesece star pes volčje pasme brez znamke. Last- nik dobi psa pri g. Vatovcu. c Najdba. Dne 30. oktobra ob %7. zjutraj sta bila najdena na stopni- cali pred neko hišo v Zavodni par moških in par ženskih čevljev. Last- nika jib dobita v tukajšnjem poli- cijskem uradu. c Celjslri delovni trg. Pri ekspozi- turi Javne borze dela v Celju je iska- lo od 20. oktobra do 1. novembra de- la 30 oseb (19 moškib in 11 žensk), iz prejšnjega tedna pa je preostalo 471 oseb (343 moških in 128 žensk), delo je bilo ponujeno za 33 oseb (19 moškili in 14 žensk), posredovanj je bilo izvršenih za 24 oseb (10 moških in 14 žensk), odpadlo je 5 oseb (3 moški in 2 ženski), koncem tedna je ostalo v evidenci 472 oseb (343 moš- kih in 129 žensk). Od januarja t. 1. do 1. novembra je iskalo dela 2.596 oseb (1821 moških in 775 žensk), de- lo je bilo ponujeno za 2697 oseb (1616 moških im 1081 žensk), posre- dovanj je bilo izvršenih za 1287 oseb (886 moških in 401 ženska), odpoto- valo je 226 oseb (200 moSkih in 26 žensk), .odpadlo je 611 oseb (392 moš- kib in 219 žensk). iz vseh rudnikov _^ kakor Hudajama, I remOfif (Lašj«)), Zabukovca, 0 Liboje, Trbovlje, Velenje ltd. rss|bo3jše vifsle vsako množino, kakor tudi mehka in bukova drva za kurjavo, dobavlja in dostavlja franko na dom po najnižjih cenah ter se priporoča FÄANJO JOŠT, Cclje, Aleksandrova ul. 3, 3 Sport t Atlelik SK : SK Šoštanj 10 : 0 (2 : 0). Včeraj od 15. do 16.30 se jc vröila na sportnem igrišču pri Skal- ni kleti zaključna jesenska prven- stvena nogoinelna tekma za celjsko okrožje med celjskim Atletik SK in SK šoštanjem. Atletiki so bili v ve- liki prcmoči in je bila vsaka akcija j nasprotnika brezuspešna. Igra ni nu- dila posebnega užitka. Tekmi jc pri- sostvovalo precejšnje število občin- stva. Sodnik g-, Stoklas je dobro iz- vedel svojo nalogo. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 3. no- vembra: »Divje orhideje«. Izredno lep velefilm v 11 dejanjih. Nema ko- pija istoimenskega zvočnega filma. V glavnih ulogah Greta Garbo in Nils Asther. Krasne pokrajinske sli- ke z Jave. — V torek 4. novembra kino zaprt zaradi planinskega pre- davanja. — Sreda 5., četrtek 6. in ]>etek 7. novembra: »Latinska četrt«. Veličasten filmski roman v 7 deja- njih. V glavni ulogi Jugoslovan Sve- tislav Petrovic. Književnost k Coiian Doyle: »Napoleon Bona- parte« (zäpiski francoskega plemi- ča). Roman. Poslovenil Vladimir Lev- stik. Založila »Tiskovna zadruga« v Ljubljani. SIrani 192. Cena broisirani knjigi 40 Din, v ceio platno vezani 52 Din. — »Zgodbo Napoleonovega buzarja«, ki jib uživamo sedaj že v drug! izdaji, so dobile v tem roma- nu dobrodošlo in potrebno dopolnilo. Tudi tu spozna bralec geftijalnega snovalca detektivskih povesti iz nje- gove druge, morda še bolj*lnifcavne strani: Kot obujalca velikih zgodo- vinskih epoh in obrazov. Vsi prija- telji dobrega in napetega branja bo- do z obema rokama segli po tej lično opremljeni knjigi. Priporočamo jo zlasti tudi šolskim in javnim knjiž- nicam; saj menda nismo imeli do- slej v slovenščini nobene povesti, ki bi seznanjala naše ljudstvo in dora- št-ajočo mladino z velikim, za nas Slovence tako važnim zgodovinskim likom cesarja Napoleona. Knjigo je izdala knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Po svetu s Proti neokusnostim in nemorali v filmu so pričcli ostro ofenzivo v Zedinjenih državah. Borbo je orga- niziral »filmski diktator«, državni cenzor Willy Hayes. Boj se vodi v tisku, s plakati, s prižnic v cerkvah vseh veroizpovedi itd. Hayes je obja- vil nekakšna pravila za iilm, iz ka- terih omenjamo, da se v filmu ne sme blatiti in poniževatl svetost za- kona in človeško dostojanstvo; za- konolomstvo smc biti vsebina le, če gre za duhovit in potreben zaplet- Ijaj; film ne sme vsebovati nemoral- nih seen, ki vzbujajo nizke instink- te; izražanje strasti se sme dopustiti samo v me jab dostojnosti; respekti- rati se mora vsako versko prepriča- ]ije itd. s O ceni poijuba imajo mnogokrat razsojati zlasti ameriška sodišča. Nedavno je bil takšen proces zaklju- čen v Lexingtonu v Zedinjenih dr- žavah. Starejša daraa, ki je že pre- koračila 50. leto življenja, je tožila svojega zaročenca za odškodnino, ker jo je po mnogih letih od zasnub- Ijenjj-i pustil sedcti in si vzel mlajšo. Tožitcljica je v tožbi izrecno na- vedla, da je dala tožencu v letih sre- če najmanj 400.000 poljubov, in za- htevala je za te poljube nagrado 100.000 dolarjev. Tozcnec seveda ni mogol navesti protidokazov, da po- ljubov ni bilo toliko. Po dolgi raz- pravi je sodišče določilo ceno enega poijuba od 25 na 1 cent in obsodilo nczvestega zaročenca k plačilu 4000 dolarjev zapuščeni zaročenki. s Mesto slepcev. V pustem vzhod- nem tlelu Turčije jc mesto, katerega prebivalci so po večini slepi. To je mesto' Adlyaman, ki šteje 7000 pre- bivalcev in od teh vidi dobro samo 209, vsi drugi so pa popoinoma ali de-loma slcpi. Bivši turški sultani niso niti s prstom ganili, da bi olaj- šali tem nesrečnežem usodo. Celo očesne klinike ni im,elo to mesto, če- prav je nad 5000 slcpih prebivalcev v njem. Sestradani reveži obdelujejo malo rodovitno zemljo, da se za silo preživljajo. Moderna Turčija se je sporn nil a tudi teh nesrečnežev, toda sadovi njenega dela se bodo pokaza- li šele na bodocih pokolenjih. Vzrok splošne slepote je kronično vnetje očesne mrene, ki se podeduje od po- kolenja do pokolenja. s Pijana opica. V majhnem mestu na Bavarskem je utekla iz cirkusa opica. Žival je bila izginila brez vsa- ko sledi. Pozneje je postal pozoren neki trgovec na sum in ropot, ki je prihajal iz njegovega skladišča. Ko je šel pogledat, je ravno še videl, kako je zapusti'la opica, kateri je bingljal na vratu kos verige, skladi- šče skozi dimnik. Po skladišcu je bilo vse narobe. Sod octa je bil od- mašen in prevrnjen. Največ zanima- nja je pokazala žival za likerje. Iz 50 steklenic je potegnila z zobmi za- maške in steklenke pro vrnil a, da je liker iztekel. Ne sinemo pozabiti, da je opica tudi pošteno pila. Med naj- bolj drznimi skoki je utekla prega- njalcem, dokler je ni premagal al- kohol, da je obležala nezavestna. Anekdote Francoski kardinal Donnet je imel tesno prijateljske stike z vrliovnim rabinom. Ko so mu osiitali to izred- no tolorantnost, jo dejal z nasmc- hom: »Moj Bog, pustüte me, da se vidim z njim veGkrat na tem svetu, ker mi to na onem svetu Jie bo mogoCe.« Štcv. 88. »Nova Doba« 3. XI. 1930. Stran 3. Usi državni uradniki dobijo na obroke po najnižjih cenah pri FRHNC KOLBEZEN — CELJE PreŠernova ulica ät. 3 manufaktnra lu moda. Gospod in gospa M. sta prišla iz Lyona v Pariz in sta izstopila v ma- lern hotelu. Hotelir jima je ponudil najkrasnejšo sobo hotela. »Potrebujeva dve sobi«, jc odvrrril gospod M. »Oprostite«, je dejal hotelir ves zmeden. »Mislil sem, da nista poro- čena!« Za damske plašče Za moške snkn)? Za smoking obleke dobite blago zclo ugodno pri Franc Kolbezen, Celje Prešernova ul. 3 Na obroke ! Na obrokc ! Med kot zdravilo Angleški zdravniški zbornici v Lon- donu so predložili zdravniki dr. Ma- berly, dr. Cartaz, dr. D^rnade in Bou- chard naslednji seznam receptov, ki jih rabijo angleški zdravniki že nad 20 let s popolnirn usp'hom. 1) Pri bolečinah v ustni votlini se ta izpira z odcedkorn vrtnega žajbelj- na, ki se mu pridena na en kozarec cno jedilno žlico vinskega kiss. Na- mesto žalbeljevega odcedka se raoi z istim uspehorn odcedek iz listja črne- ga trna. 2) Proti osSovskemu kašlju se pn- poroča ena kavina žuca ne pretople^a odcedka maierne duSice, zmeSanega do polovice z medom večkrat na dan. 3) Proti Senu (všen aii pereči ogenj) - se rabi v Angliji z u-spehom zdravljo- nje po načinu dr. Haywarda v Oo- speyu (Illinois U. S. A). Bolniku se odrgneio boieea mesta s suho krpo domačega (hodnega) platna, nato se naveže na boleča mesta vsaki 2 uri v medu na novo namočena platnena krp«i. 4) Proti pokanju kože se rabi maža, napravljena iz: telečje obistne masti 60 gr, govejega mozga60gr, oljčnsgaolja 15 gr, medu 15 gr, kafre 2' gr. Na malern ognju se razpusti tdečia mast in goveji rnozeg, n.-Ho se pridene olje in vse precedi; skoro ohlajeni te koČini se pridene medii in kafre in vss dobro premeSa. Ma2e se razpoka- na koža dvakrat i-a dan. Nobena go- spodinja ni v Angüji brez te maze in jo ima vedno v za'ogi. 5) Proti ozeblinam se rabi mazilo iz cnego dela medu, enega dtla ter- pentinovega olja in enega dela !o/or- jevega olja. 6) Nadomestilo za ribje olje, ki ga ne iemljejo otroci radi: ZmeSa se dva dela čajnega rnasla in en del medu, ki se jih meša z ieseno žhco toliko j časa, da nastane neka krema. To kre- mo se daje otrokom na poljuben način. (Posneto iz čebelarskega lista «Apicoltore»). Dr. Dardain piSe v «Le Rucher Bei- ge» : Kot znan zdravnik se smatram po- klicanega izjaviti naslednje: 1) A^o namočimo palec in kazalic v med in z njima drgnemo dlesno in zoberce otrok ob Času dobivnnja z<>b, prederejo zobie dlesno brez običaitiih težkoč in napadov mtvlice. Damske in moške plašče izdelujemo po meri v '24 urah FRHNC KOLBEZEN Cclje — Prešemova ulica štev. 3 manufaktura in nioda 2) Med je edino neškod/jivo sred- stvo proti zaprtju. 3) Med, razredčen z dobrim vinom (n. pr. Malaga), je sredstvo, ki spravi bolnika po težki bolezni najprej na noge, ako ga uživa bolnik po malih žličkah večkrat na dan. 4) Med in odcedek zelenih orehovih lupin je in ostane najboljše zdravilo proti bezgavkam (skrofulozi) in meh- kosti kosti (rahitis). In to zmes uživa bolnik po malih žliČkah vcčkrat na dan. 5) Med razredčen z odcedkom na- strganega surovega korenja (del medu, 3 dele odcedka) ozdravi neverjetno naglo takozvane kraste mleka dojenč- kov, ako jih izpiramo s tern večkrat na dan. 6) Nekaj kapljic medu, razredčenega s čisto vodo, ozdravi vnetje oči i pri odraslih i pri otrokih. 7) Med je pravi morilec glivic, ki povzročajo trebušni legar. (Po «Le Rucher Beige»). Vinski most, pr*istno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prva južtto&tajerska j vinarska zadruga w Ceiju. I Slabi zobie kvarijo najlcpši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj Blonovine, poBebno z vporabo zobčaste Chlorodont-Sčetke, ker is a öisti zobc tudi na njih stranicah ter od- slraninjo ostanke jedi, ki povzročajo gnilobc. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont- paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščetl a za otroke, za dame (mehke SCctine), za gospode (trde Sßeiine). Pristno samo v orijinalneni modro-zolenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite fain ta oglaa kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubd za večkratno uporabo. Tvomice Zlatorog, Oddelek Cblorodont, Maribor. — ¦ <|>4M^vv«c«'2i^c* sva odšli, tudi s fantkom. Pri go-' spodu Trtyii je bilo zaprto. Gospod^ Paštika se je zasmejal kakor vrag,l ko je to zvedel: Bo pa jutri domai. — Toda ni ga bilo več. , Drugi dan — pri tern seveda nirj sem bila — je nastal v Nikolajevk ulici, kjer je stanoval Trtina, velikj hrup. ker ga že drugi dan niliče ni,. videl. In ko so vlomili vrata, sov našli Trtino na clivanu mrtvega —-? zastrupil se je. Po celi Pragi je na- stalo gibanje, zakaj, Cemu, ker Trsj tina je imel denar in je živel v do-j brih razmerab, kakor pravimo. Tod a nihče ni uganil in ostalo jo-, pri tern, da je imel najbrže kako-. neozdravljivo bolezen. Jaz pa sein,- vedela vse. I, seveda. Gospod Trtij-f na je bil tisti in drug gospoda Pat ši.ikc, in ne samo v trgovini. Bil jo inibližno petindvajset let lnlajsn mnogo lepši in neoženjen, in ko je: bila mlada gospa pred letom na le^ tovišču nekje v Roztokih, v lastiVi vili, je stanoval tudi Trtina V neki drugi vili in razunie se, da je hodü | v vilo svojoga druga. Toda vkljul* j temu nc bi bil Paštika ničesar ve-j j del. Toda enkrat je odšel Trtina za trgovino in je pozabil zakleniti svoj jo miznico v pisarni, slučajno je go4 j -----------------------------------------------------------------------4---- spod Paštika pogledal vanjo, našel neka pisma in fotografijo — sedaj je b,ilo hudo. Da so ljudje tako ne- previdni! Da ni mogel Trtina vse- ga tega pustiti doma — in pravza- prav bi moral vse zažgati. Moj Bog, in tedaj sem se spomnila, kako krasno se mi je zdelo vse v prvem trenutku in kako se je čez par ur spremenilo. Spomnila sem se tudi na oni slučaj v Jezniški ulici in vi- dela sem, da je hudo, ako ni očeta, toda da je še hujše, ako sta navse- zatlnje dva.« Gospa Muknšnablova je pila in si obrisala usta. »In kaj je bilo z gospodom Pa- i štiko?« je vprašal mojster. »Kako pa se je tam končalo?« »Gospod Paštika?v je vzdihnila matron a globoko, ko je dobila sapo. »No, izvrstno je to uredil. Fantka . smo zopet položili oclkoder smo ga ; vzeli — mlada gospa ni niti zvedela, , da ga ni bilo doma, zakaj oni dan je bila neprenehoma na pol na onem svetu — in ko se je z onim Trtino tako konCalo, je poklical taščo in ji je rekel: »Niti besedice ne sme zve- deti o tern, razumete? Ni treba, tla bi sc ugonobilo še eno življenje. Se- daj sem in ostanem oče jaz!« Zvečcr pa, ko je doli zaprl in pri- šel gori, se je sklonil nad zibelko in je poljubil dete; potem je pristopil k ženi, nagnil se nad njo, prijel jo za glavo in jo poljubil. Kako se ga je oklenila okoli vratu, kako je zakli- cala jokaje: »Rudolf, Rudolf!« — Ka- ko jo je on poglatlil in imel oči polne solz, ko se je zravnal in se obrnil vstran, da si jih hitro obriše, — dra- gi gospod, gospa tetica, na to ne bom do smrti pozabila. Mislil a sem, da mi bo sree počilo. V salonu pa ga je dobila stara gospa, prijela ga je za roko, poljubljala mu jo je in tako so ji zobje šklepetali, ko ga je zahvali- la: »Rudolf, Bog ti poplačaj ta ple- meniti tin!« — Moj Bog, materino | sree! Saj je tudi mnogo izkusila, re- ! viea, in ni mogla za to. Mislim, da ni j bilo gospodu Paštiki prav lahko pri sreu, ko se je spoinnil na ono mrtvo truplo v Nikolajevi ulici. Marsikaj i človek izkusi na svetu.« LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delnlška glavnioa Din 50?0n0X00- Rezervni zaklad okoll Din 10,000.000-— Centrala: Ljubljana, Dunajskac. PODRUŽNICE: Brežice, Gclje, Čfnomelji Kranj, Maribnr, Iflefkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenj- ------ gradec, Split, Šibcnik, Zagreb. — — Brzojavni naslov i Banka Ljubljana Tefiefon il. &&I, 4(3,502,503 in 504 se priporo&a za vse v bancno sfroko spadajoce posle. JStran 4. »Nova Doba« 3. XI. 1930. Štev. 88. Gramofoni in plošče iz tovame Edison Bell-Päakala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» k»t*'»e vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo pioii gotov ni in po zelo ugodnih obrokih pri Goricor S Lcshoušeh, Geile knjigarn i in veletrgovina s p&pif^em, pisalosmi in riaalnimi gsradnteit. Blago za smokinge, povrsnike in trpežne obSeke tamo angleški in češki izdelek, ku- pite najceneje v trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Iz spalnice pri Pepici se je ogla- silo tanko cviljenje, mala so je prc- biulila. Gospa Muknšnablova je lii- tro popila, kar je imela, vstala je in liilela v spalnico. Teta Katinka je nekaj časa nosljala, slednjiC je segla po robec in si je obrisala oči, zakaj postale so vlažne in pekle so jo------ Mojster Kondelik je pogledal na mo, bilo je že čez polnoči. Dvignil se je in rekel: »Vejvara, čas je, da gremo v listje. Kam me boste pa položili?« »Tu poleg, cče, poleg v salonu. Tain imate že postlano. Jaz bom spal tu na divanu, teta bo tako dobra in bo spala v spalnici pri Pepici, ker bo gospa Muknšnablova s hišnico doli pri niamici. Danes ne gre dru- g-ace.« »Saj je dobro tako«, je rekel moj- ster. Kar se mene tiče, sein vesel, da smo posedeli, vsaj noČ ne bo tako dolga."« Gospa Muknšnablova je znova za- vila malo, dala jo je Pepici, poveda- la teti Katinki, kaj in kako in dolo- Cila Cas, kdaj naj pošlje ponjo, vo- šCila je lahko noč in hitela doli. Katinka je našla- inesto v spalnici in mojster je odšel v salon. Kregal se je tarn še nekaj Casa z nočno sraj- co Vejvarovo, ki so mu jo napravili in ki mu je bila precej tesna. Mr- mral je, da si bo moral od danes na- piej pripraviti nahrbtnik, da bo lah- ko prinesel »svoje« in naenkrat se je spomnil, da izpije, predno gre spat, čašico višnjevke in da tu ni ni- česar dobil. In vrnil se je v obedni'co. K sreči je bilo v kredenci nekaj ta- '. kega in mojster je bil zadovoljen. Ko je odšel nazaj, je rekel Vejvari: »Kaj, Vejvara! Zjutraj sva bila ka- kor dva ptička — a sedaj imava pol- no hišo ctrok.« Vejvara se je samo nasmehnil in ni odvrnil, da ne bi začcl tast zopet govoriti. Vrata v salon so se zapiia. Toda ravno v trenutku, ko je ho- tel Vejvara ugasniti luč, so se od- prla vrata salona Se enkrat, mojster Kondelik je vstopil v spodnji obleki, sklonil se j> k zetu in je rekel poti- homa: »Ta baba nam je povedala i>resnc- to vesele storije, kaj? Pa je obrala komaj dve ulici!« Vejvara jc pihnil, nastala je tema. Mojster je šel počasi k divanu v sa- lonu in ez nekaj časa je potihnilo vse v hi Si. "ENGLEBERT" Prvovrstne belgijske gurne za auto, motorna kolesa in dvokolesa na zalogi. Zastopstvo za dravsko banovino RUDOLF PERDAN MEHANICNA DELAVNICfl I CELJE, MARIB0RSKflC.11 Zahtevajte ponudbe ! I Prepričajte se, kakšno angleško blago Vam nudi po nizki ceni J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. I3 Sfanovanje 2 ali 3 sobe s kabinetom in pritikli- nami, išče družina 4 oseb za takoj. Naslov v upravj. Pisalni stroji !znamke „UnderWOOd" se dobe pri Antonu LeČniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na o broke. Pisarniško delo po dve uri dnevtio zvečer v pisarni ali pa doma, prevzamem takoj. VeSC knjigovodstva, bilancirarija, strojepisja in vseh drugih pi- sarniških poslov. Naslov v upravi. MALINOVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem 1 kg Din 18- Stara Ickarna „Pri orlu" Kr. Ph. 11/0 T0HČ1Č CELJE, Olavni trg —• Aieksandrova ulica. Sfanovanje za malo družino, 1 soba, kuhinja z vsemi pritiklinami se takoj ali s 1. XI. oz. 1. XII. 1930 odda v novi hišici na lepem kraju. Naslov v upravi lista. Sostanovalec gospod ali dijak, se spreime na dobro domačo hrano in v popolno oskrbo. Naslov v upravi. USfANOVUENA IEIA 1881. Eeljsba posojilnica I v Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprojema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varuost in iz- placuje tocno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz bläga. Za yarnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lasfna glavnka in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000—. PODRUiMlCI: MARIBOR iOif ANJ AleksandrQvacestast.11. (u tastn! hiši) Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESUO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cena zmerne. 50-16 Najboljše angleško sukno za obleke in DOUBL za površnike dobite saino pri v Elektrotehnično podjetje fiarol ^iorjančič V Celju dobavlja radio-aparate za priklopitev na izmenični tok 110, 125, 150 in 220 voltov, v katerih je obencm zvočnik in antena. Vse je zdfuženo v okusno izdelani kaseti brez baterij. Cena Din 3.300, pri takojšnjem plačilu Din 3000. Poskusno predvajanje vsak dan. Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa steklarska dcla pri 28-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. Največja zaloga čcškib šip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 1843. Nobene podružnice. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupiiarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica Y CELJU, KREKOV TRG C «astni palači pi«i kolodvofu) Prihrankom rojakou v ' slmeriki, densriu nedo- ] Sletnlh, kl ga vlagaio sodišla ter naložbam cerkvenega in obžin- skega denarja posueča t, posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnizji obrestni meri. Vse prošnje rešu|e brezplačno. P I Za hranilne vloge jamči poleg %g% mncftn TaISa z vsem premoženjem I premoženja hranilnice 96 lIlwlU ^»tSIJC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečiiik. ~ Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno"Milan tettna. — Oba v Celju.