Tovarišu Ulriku Konjaru Kakor hrasti padajo ti naši možje, drug za drugim odhajajo naši šolniki, naši učitelji: Petrovec, Černej, Konjar. Tovariš Ulrik Konjar se je rodil 2. julija 1863 v Smlednik-a na Gorenjskem. Obiskoval je gimnazijo, nato izvršil učiteljišče. Prvo njegovo službeno mesto je bila Mirna na Dolenjskem. Že kta 1888. ie bil imenovan za stalnega učitelja v Motniku. Bil je torej prvi učitelj v starodavnem trgu Motniku. Kako žalosten je bil, ko so ga leta 1925. vpokojili — pač dober učitelj, vajen dela; ljubitelj mladine. Kdor je poznal Konjarja, mi bo rad pritTdil, da je bil on blag, dober, značajen učitelj, dober svetovalec, pripravljen pomagati povsod z odprtim srcem. Družabnik ie bil in da poudarim, najljubša mu je bila učiteljska družba. Vsak učitelj mu je bil brat, kojega se je razveselil, razpravljal z njim, obujal spomine na svojo službeno dobo; se spominjal kolegov, nadzornikov in drugih. Motnik mu je bil najljubši kraj. Tu si je ustanovil svojo družino, tu je vzgajal svoje otroke, od tu so pohajali v mestne in visoke šole, tu sem so do zadnjega prihajali k njemu na počitnice. Ob 35 letnici svojega službovanja je bil imenovan za častnega občana občine trga Mčtnika. Vest o smrti tega moža je žalostno dirnila vsakega, kdor je bi.l le enkrat v svojem življenju v družbi ali na njegovem stanovanju in imel čast in priliko spoznati ga. V vsakem je vzbudil spoštovanje do njega in zaupanje vanj. Jesen je. Vsa njena lepota je tu- sonce, čist zrak, cvetja dovolj v vseh jesenskih barvah in jaz Vam pišem nekrolog, g. Konjar. 2e nekaj časa smo pričakovali te turobne smirti, a ko ie nastopila, nas .je ranilo1 globoko v srca. Jeseni ste se pripravljaJi za pričetek pouka, ko ste bili še aktiven učitelj, jeseni so Vas upokojili, jesen je bila, ko ste me sprejeli na šoli kot prvonastavljeno učiteljico in jesen Vam je podarila večne počitnice, večen odmor — večen oddih. Z jesenskim vetričem smo plakali mi vsi; Vaši učenci, tovariši, znanci, prijatelji ob Vaši nam predragi gomili. V kraju svojega neumornega dela in svojega tako ljubljenega Motnika si je izbral Ulrik Konjar svoje zadnje počivališče. Hribovšek Vida. f