m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA III • Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-80(5 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. TRST nedelja 3. avgusta 1947 Poštnina plačana y gotovini Spcdizione m abbon. postale in vprašanje sodelovanja v upravnih organih ZVU politične situacije po-ion 10 na*e množice vsak 0v,.,pre^ nove naloge, pred nove ^ e borbe za utrditev demo Prflrtl,e' Tali0- se danes nahajamo it«; t cle,stvorn, da Slovansko lot ij1 antifašistična unija bati ■V svo,i borbi za demo ‘zach'o vsega javnega živijo tt,0J.TSta ‘n ozemlja, za norma-n 110 rfemer in za politično ter Uut°nalri0 Vbmirjenje, načelno »M stališče o sodelovanju v fa. orffanih javne uprave, in 0r rfln° danes tudi v upravnih m'h dostavljenih po ZVU. . vPtašan)n je v zadnjih Site ^'° ne,coliko govora v ob ias°Vtsju, posebno se je iil f* vestefl razburil določen ^ ^opisja, ki tolmači stališče »j J}agP°l°ten]e prbtiljudskih bj ,.ern Mam, jasno, ni všeč, da toke ljudske množice imele tleh 51,0,0 besedo pri reševanju hin>eTe^'fl vPrašanj našega vsa-jj evnega življenja, ker se boje, j,j, 1 predstavniki najširih Ijud-c Sj »nožič, predvsem delavskih, o g.! }efl organih javne uprave sj g.a!i Privilegirane pozicije, ki Mo,, nfl te protiljudske sile v ta, ‘ uP0dnem momentu, ko intL TPirale v nter, 'esti. to borilo za svoje pra-protiljudskem jasiavt'kdo si }'e ob teh vesteh itniij. vprašanje, čemu takšno 1i/ojC.e Slovansko-italijanske an-'stične io(i '“srn, unije, kakšni so raz- Za to in morda celo zakaj takšn ega stališča zavzeli tj j ^tinštiridesetega leta. Na a in ugibanja ter Izmisleke želimo v bat ne ta.ksJ7ri Podati politično bistvo ne0tt stališča, io eteffa Wa,a rn"seca petinštirl- 'ela leta na razvalinah sta- ifltj ^tstičnega upravnega apa- vsej Julijski krajini in »Hoj ^Prevzele oblast ljudske liti,, in Povsod vzpostavile t Uje* ^last, nastalo in skoraj Hleno ^rajih demokratično «-^ii)ie V teku nar°dno osvo-Ooj,(* lorije, je to dejansko brr^. 1 j°jo največjo, pridobitev osvobodilne vojne. Naša nal°ga je bila braniti to pridobitev narodno-kjj.. ne3a boja proti vsem 11 Ijufa1 ProtiljudskiH sil odvze-t(bun.„ Vu to pridobitev. Po spo- ^iJSki .^°~Aleksander in 6, p Sojini nastala ^ ing. COni A je oblast prevzt-M ^ °~arneriška vojna uprava, nadeia glavno nalogo 5°bi(eu iddstvu to največjo prt-a ‘ rttem ko je v coni B "•»ie *“va jugoslovanske ar-*! jfrjj štovala ljudsko oblast in ^ e **<« k njeni utrditvi, je ^ tip. 1 A anglo-ameriška voj-‘C izdala odlok št. 11, ki » ^vdske oblasti odvzel - ajn° in izvršno moč. je cona ,-tni se je takrat v vsej J,t9osi a.bQrba za priključitev Cs,oti ki je edina lahko in utrdila vse °,6°*>04i;e • ^lclstva v narodno-J°toea ni vojni. Bila je to edina " se i ,m Pravilna pot za bore-\hJ,(i*ke množice, ki so v S vojni \0 n vse fr°fl ,“bljenje te borbe je bilo ! Uit, 'resovi osnovnih Ijud-\ og iic- Sodelovanje v taktih Zg°Taj dekretiranih or- friike H M strani an9l°~ ‘o*:ra^ne uprave> 1e P°me-Ha rtrekati se bdrbi za .^on£fe pridobitve na- 4 obio,ti e vo1ne —lind- i 0 Habiti T ie dejansko pome-%Usosiavii,°r^0 Z° PTiključitev k Hg i- edina Inkko C' oblast. V tem je I, tl^ega n° bistvo našega od-O' Po stališča do odloka % ’n'ionr!"lU’ stališče je dejan-1tn°- reii. mPornoglo, da teritO-C" n< b V Jxili1ske krajine in S, tudj ',a ie krivičnejša, ka-"Vfo lda statut Tržaškega premagale ja-protiljudske sile. Pretvoril Trsta in IS ni °{,e tUhhVadno kolonialno po-, imperialističnih sil. ' h je \ ‘enimirovna konferenca S S>clp-Pi Cp<' ki ^ vsi P°2na' >t0tljaj ’nirovne konference Pon,, kornProm is medna- teronU Sil tUdi glede kraii orialne rešitve Ju- \ UiT in Trsta- Uspešni K °°t0v r°vrie konference pa S? k mrZtdStavlia velik do-1 j vsefl miru v svetu in m ^l°jn°-hUjskaških sil, interesu utrditev N l'SSu, iti, et>e effa miru smo spre-Sj %,, mirovne konference. 0.*lt,ep 0 miru smo sprejeli ^ limiti f miranju Tržaške-na etUdi tukana rešitev k J,0® Vifj^^bVdnju volje in \nUo Ultf Prebivalstva, ki Sn/1 Priključitev k Ju-5 ho11 6,eH smo Tržaško i*VTŠ, smo eno dejstvo iskre- no v prepričanju, da s to žrtvijo prispevamo svoj delež k utrditvi tako zaželenega miru v svetu. Na tčj politični osnovi smo se izjasnili za konstruktivno sodelovanje v vsem javnem, upravnem in političnem življenju Tržaškega ozemlja; za čimboljšo rešitev vseh perečih vprašanj, v prvi vrsti ekonomskih, v interesu najširših ljudskih množic in za čimvečjo demokratizacijo vsega našega življenja- Ze znano je stališče Slo-vansko-italijanske antifašistične unije glede tega vprašanja, naša vsakodnevna borba in naš tisk izraiaja vsak dan takšno linijo naše borbe v novi situaciji, v interesu utrditve demokracije na Tržaškem ozemlju. Na tej liniji smo sc tudi pogajali s strankami bivšega CLN-a, ki pa niso dovedla do pozitivnih rezultatov po krivdi določenih reakcionarnih in neofašističnih sil, ki jim ni na tem, da bi prišlo pri nas končno do miru, odnosno do političnega in nacionalnega pomirjenja ‘n do skupnih naj>orov za izboljšanje ekonomskega položaja vsega našega prebivalstva. V imenu nekakšne «obrambe italijanstvan (beri obrambe fašizma) te sile nadaljujejo staro politiko sovraštva, nacionalne mržnje, politiko razbijanja enotnosti demokratičnih sil in utrjevanja pozicij neofa-šizma. Njihova politika obrambe italijanstva dejansko služi samo za zavajanje določenega dela ljudskih množic, na liniji De Gasperijeve politike, ki odkrito vodi Italijo v fašizem in prodaja nacionalno neodvisno Italijo vujcu za ceno tujega denarja. Tej politiki, na žalost, služi tudi vsa dosedanja politika vodstva socialistične stranke na čelu z Budo, ki misli, da je na osnovi nekih abstraktnih modrovanj o socializmu in demokraciji pooblaščen deliti SlOvansko-italijanski antifašistični uniji lekcije o demokraciji; ko pa stopi na trda tla tržaških ulic, usmeri svoj korak k sodelovanju s kvalunkvisti, misleč, da mu bo kdo verjel, da je taka politika najboljša obramba demokracije. Naše ljudske množice pa prav dobro vedo, kaj je demokracija in zato bodo vse lekcije etovarišas Bude zadele V prazno, odnosno bodo služile samo rzkrinkavanju njegove proti-delavske in protisocialistične politike, ki služi samo utrjevanju pozicij vseh reakcionarnih in neofašističnih struj. Takšna politika vodstev bivših strank CLN-a v conskem in občinskem svetu ima za cilj ustvarjanje pozicij za sabotiranje izvajanja sklepov mirovne konference o vzpostavitvi Tržaškega ozemlja. Na tej osnovi se skuša tudi onemogočiti obnova in poživitev celotnega gospodarstva Trsta in držati ljudske množice v bedi in pomanjkanju, samo da bi zadostili svojim ozkim, proti-Ijudskim interesom. Da bi bilo to mOgoče doseči, je potrebno v teh organih oblasti obdržati dosedanje reakcionarne pozicije in ne dopustiti predstavnikom širokih ljudskih množic, posebno pa delavstvu, vstdp v te organe. Zato naenkrat slišimo, kako ves reakcionarni tisk odklanja potreba reorganizacije teh organov oblasti, češ da ti organi itak predstavljajo večino prebivalstva in kolikor pa bi ta potreba bila, naj se izvedejo volitve, seveda pod njihovo kontrolo in brez vsakega sodelovanja predstavnikov širokih ljudskih množic. Vse te manevre protiljudskih sil naše ljudske množice dobro poznajo. Nobena visokodoneča fraza o «obrambi italijanstva» ne more zakriti pred osnovnimi ljudskimi množicami reakcionarnega bistva te politike. Ni vprašanje obrambe italijanstva, ki ga nihče ne ogroža, temveč vprašanje borbe med demokracijo in reakcijo neo-fašizmom. Dosledne v tej borbi naše ljudske množice zahtevajo sodelovanje v vtem javnem življenju in soodločanje pri reševanju vseh vprašanj, ki so življenjsko važna za naše prebivalstvo. Dosledna v tej liniji Slovansko-italijanska antifašistična unija načelno sprejema sodelovanje v vseh upravnih organih ZVU, da se v novih razmerah bori za zboljšanje ekonomskih pogojev življenja najširših ljudskih množic. V zvezi s tem so bili pri ZVU storjeni formalni koraki, čeravno je samo vprašanje časa, ko bo 'ZVU prepustila svojo oblast Guvernerju in Začasnemu vladnemu svetu. Ce Slovansko italijanska antifašistična unija sprejema sodelovanje v upravnih organih ZVU, še ne pomeni, da je s tem istočasno rešeno tudi njeno stališče do Guvernerja in do začasne- MED FLRJ IN BOLGARIJO bo sklenjen dogovor o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči - Carinska unija med obema državama ^ Jugoslavija se odpoveduje bolgarskim reparociiam Ljubljana, 2. (Tanjug) — Včeraj so na Bledu slovesno podpisali dogovor o sklepih konference jugoslovanske in bolgarske vladne delegacije, ki je bila 30. jn 31. julija tez 1. avgusta na Bledu, kakor tudi dodatne protokole. Ob podpisu so bili navzoči Georgi j Dimitrov, zunanji minister Kimon Georgijev ter drugi člani delegacije. Z jugoslovanske strani so bili r.avzoči maršal Tito, Edvard Kardelj, zunanji minister Stanoje Simič, notranji minister Aleksander Rankovič, minister za industrijo Boris Kidrič, vladnj minister Milovan Djilas in namestnik zunanjega ministra Aleš Bebler. Konferenco so zaključili s kratkimi govori predsednikov obeh vlad, k; sta poudarila zgodovinsko važnost sklepov, ki pomenijo velik doprinos za utrditev miru in demokracije na Balkanu in v Ev. rop’. Protokol, ki so ga podpisali, je sledeče vsebine: Obe vladi ugotavljata, da je zmaga Federativne republike Jugoslavije in bolgarskega ljudstva spremenila notranji režim obeh držav v demokratične ljudske republike, kar je odpravilo vsak nesporazum in uresničilo težnje narodov obsh držav po gospodarskem m kulturnem sodelovanju. Zato izjavljata: 1. da upoštevata potrebo po sklenitvi dogovora o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči- 2. potrebo, da se čim bolj razvijeta zamenjava blaga in gospodarsko sodelovanje med obema državama in s tem utrdi u-radni tečaj valute obeh držav ter pripravi carinska unija med FLRJ in bolgarsko republiko, da se na ta načim amalgamira-ta načrta za gospodarsko obnovo. Obe vladi sta v ta r.amen pod-\zeli vrsto sklepov, ki se nanašajo na unifikacijo ukrepov za vzajemno sodelovanje na področju industrije, elektrifikacije, poljedelstva, transportov in zunanje trgovine. 3. Da bosta sklenili poseben dogovor o jugoslovansko - bolgarski mčji za prehod meje po državljanih obeh narodov. Zato ne bodo potrebni konzularni vizumi. Obe državi bosta razvili medsebojne železniške zveze in v ta namen bodo ustanovili posebno mtšano komisijo. Obe vladi smatrata, da je vprašanje plovbe po Donavi vprašanje, ki zadeva izključno podonavske države. V vseh ozirih ce bo pospeševal im olajšal razvoj medsebojnih kulturnih odnosov. 4. Jugoslavija se odpoveduje bolgarskim reparacijam, ki jih mirovna pogodba določa na 25 milijonov dolarjev. Maršal Tito je sinoči priredil večerjo na čast bolgarski delegaciji. Oba vladna predsednika sta v nagovorih poudarila važnost sklepov, iz katerih se bo lahko ves svet prepričal, da obe vladi ne pirakti-tirata tajne diplomacije, pač pa želita samo vzpostaviti trajno poli- V tično, kulturno in gospodarsko sodelovanje med obetna državama, kakor tudi zajamčiti njuno svobodo in neodvisnost v korist demokratičnega miru med svobodoljubnimi narodi. Danes opoldne so člani bolgarske delegacije potovali skozi Ljubljano, kjer jih je množica navdušeno pozdravljala. Dimitrov se je zahvalil za prisrčen sprejem v Jugoslaviji in poudaril važnost dogovora, ki ie bil sklenjen V popolnem prijateljskem duhu. Nato je delegacija odpotovala v Beograd. Tržaški otroci ne morejo več čakati Tržaške ulice napravijo na člo veka, če globje opazuje življenje, ki se na njih razvija, in ki ne hiti brezčutno mimo revščine, ki jo srečuje na vsakem koraku, težak in moreč vtis. Ta vtis te spremlja še dolgo potem, ko si že mimo in se ga ne moreš nikoli docela otresti. Slepec, ki vrti na vogalu svojo lajnO, invalid, ki se prestopa na zdravi nogi in cela kopica drugih, ki se preživljajo s tem, kar priberačijo preko dne, vse to je mučno, a najmučnejše je, ko ti pride nasproti žena in toži, da je pravkar prišla iz bolnice, kjer zanjo ni več prostora, in jo doma čaka pet nepreskrbljenih otrok. Nesposobna je še za delo in je primorana prositi miloščino. Ni je sram, ker ne prosi zase, prosi za svoje uboge otroke. Najmočnejši je pogled prav nkt te otroke, ki pobirajo cigaretne ogorke in se potepajo na kakršen koli način po ulicah, ne le zato ker nimajo staršev, temveč zato, ker so starši na delu in jih nimajo komu in kje prepustiti, ker ni pravega vzgojitelja, da bi mu lahko zaupali njihovo vzgojo. Najmuč-nejši je pogled na mestne četrti, pri Sv. Jalcobu, Sv. Ivanu, Sv. Ani, Bojami-, kjer vzgaja cesta na tisoče otrok. Mestni odbor ASIZZ je proučeval že dolgo časa njihov bedni položaj in ugotovil, da se v dveh letih po vojni ni storilo ničesar konkretnega, da bi se kakor koli zboljšal. Zato je sklenil pozvati ženske skupine in stranke bivšega CLN-a, da bi razpravljali in pristopili k skupni akciji v korist tisočev in tisočev tržaških otrok. Računal je na materinska čustva sleherne žene, ki se morajo v ljubezni do najmlajših, do tistih, ki se potikajo goli, bosi, lačni *n umazani, sprostiti vseh političnih predsodkov. Mimo njih naj se že- med FLRJ in Italijo? Rimski list «11 Globon poroča o trgovinski pogodbi z Jugoslavijo, da so zdaj pri pogajanjih prebrodili zadnje težave tehnične naprave in rešUi nekatera vprašanja splošnega značaja glede gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Po vsem tem bo prišlo do podpisa trgovinske pogodbe v prvi polovici avgusta. List pristavlja, da se je začasni sporazum, ki je sedaj v veljavi med obema državama, precej obnesel. Ta sporazum bo dokaj razširjen. Poravnava se bo tudi v bodočnosti vršila v Italiji z italijanskimi lirami, ki bodo vplačane na račun pri Italijanskem deviznem uradu v korist jugoslovanskega zavoda za zunanjo trgovinp «Centropromn. Po sklenitvi novega sporazuma bo Italija zopet postala eden glavnih odjemalcev Jugoslavije, v prvi vrsti glede uvoza gradbenega lesa in drv, premoga iz Raškega rudnika, kovinskih rud, med katerimi v prvi vrsti boksita, laporja itd. Italija bo dobavljala Jugoslaviji precejšnje količine tkanin, kemične proizvode in izdelke, mehanične industrije. Trgovinski dogovor med Finsko in sovjetskim področjem Berlin, 2. — V Berlinu so sklenili trgovinski degovjr med Finsko in sovjetskim področjem v Nemčiji. Dogovor predvideva zamenjavo blaga v vrednosti 5 milijonov dolarjev in velja do 31. avgusta 1948. RAZPRAVA PROTI VOHUNOM V LJUBLJANI Vohuni so želeli vojno Upali so na vojno, ki naj spremenila sedanji red v bi nasilno Jugoslaviji Ljubljana. ■— Na razpravi 31. julija je sodišče razeni Kavčnika zaslišalo tudi obtožence Svatoplu-ka Zupana, pravnika jz Ljubljane, uradnika Vida Lajovica, kapetana bojnega broda v pokoju Metoda Pirca in Franja Sirca. Zupan je priznal svojo krivdo ln izjavil, da se je udeleževal sestankov in da je vedel za kurirsko pošto. Priznal je, da je imel nalogo vohuniti v Trbovljah, kjer je zbiral razne podatke. Risal je tudi zemljevide za vohursko službo. Z Nagodetom je bil v stikih že med okupacijo. Bil je član organizacije «Stara pravda*, ki je b'la povezana z Mihajlovičevim pokretom. Bil jc tudi sekretar dr. Bana, ki je bil Rupnikov tajnik. Kot tak je pošiljal ljudi v četniške odrede. Obtoženi Lajovic delno priznava svojo krivdo in izjavlja, da je tudi med okupacijo sodeloval z Nagodetom. Bil je v uredništvu) lista sNarodna edinost* in pisal članke. Obtoženi Pirc je dajal razne podatke o tovarnah v Kranju Ljubu Sircu, nekatere podatke pa naravnost konzulu v Ljubljani. Akademska kiparka Elizabeta Hribar je izpovedala, da je vedela o tajnih »čstankih njenega moža kakor tudi, da je mož imel zvezo s konzulom. V stike s tem ga Je spravil dr. Furlan. Franjo S‘rc je nosil zaupne akte ministrstva industrije, kjer je bil uslužben, v svoje stanovanje in omogočil sinu vpogled v tajne gospodarske akte. Sinu je dajal podatke zaupnega značaja. 1. avgusta je sodišče, kakor smo že poročali, zasliševalo Ljuba S'r-ca, ki je še povedal, da je vohunska skupina poročala v inozemstvo tudi o sestrelitvi letala na Gorenj. skMn. Bil je v zvezi s tujim konzulom, ki mu je obljubil propust-nico za prehod meje. Obtoženec je stop’l v stik s Snojem že leta 1945. Ta je vedel za delo vohunska skupine in za njihove zveze s konzulom. Sire je dalje izjavil, da sta se s Furlanom večkrat srečala na konzulatu v Ljubljani in da je Furlan vedel za delovanje Nagodetove skupin?. Sire je tudj vedel, da je imel Furlan nalogo napisati neko poročilo za predstavnika ameriške, ga Rdečega križa Hoptmerja, ki je napisal knjigo o Jugoslaviji, 'n sicer sovražne vsebine. Dalje je Varnostni svet poziva naj se v Indoneziji prenehajo sovražnosti Holandska sprejela nosredovanie ZDA ^ Izjave sovjetskega delegata Batavija, 2. — Bivši indonezijski vladni predsednik Sjarir bo odpotoval jutri v New York, kjer bo prisostvoval razpravam pri VS. Predsednik VS je sporočil, da je nizozemska vlada »prejela posredovalno ponudbo ZDA za rešitev indonezijskega vprašanja. Holandska vlada je pripravljena ustaviti sovražnosti vendar pod pogojem, da sc ne razpravlja o juridičnem položaju Indonezije. Sovjetski delegat Gromiko je obtožil Holandsko, da je kalila svetovni mir in kritiziral posredovanje ene same države ter dejal, da Varnostni svet ne sme stati ob strani. Predlagal je, naj obe stranki ga Vladnega sveta STO-ja. Uspešen zaključek teh pogajanj med ZVU in Slovensko-italijansko antifašistično unijo bo tudi mnogo odvisen od razumevanja ZVU za umakneta svoje čete na položaje, interese najširših ljudskih množic. Ni takšno stališče Slovansko-italijanske antifašistične unije nobena radikalna sprememba naše politične linije, kakor bi utegnil kdo misliti, ampak logičen rezultat doslednosti naše borbe za demokratizacijo vsega javnega življenja na osnovi tiste politične linije, ki nam jo narekuje nova situacija po mirovni konferenci, zaradi realnosti naše politike, v službi miru in interesov naših ljudskih množic. BRANKO BABIC ki so jih zavzemale pred Izbruhom sovražnosti. Varnostni svet je nato z osmimi glasovi izglasoval resolucijo, s katero poziva Holandsko in Indonezijo, naj takoj prekineta sovražnosti in naj uredita spor potom razsodišča ali na kateri koli miren način ter naj Varnostni svet sproti obveščata o pogajanjih. Velika Britanija, Francija in Belgija so se vzdržale glasovanja. Holandska vlada se Je sestala danes popoldne, da preuči položaj, ki je nastal zaradi ameriške ponudbe za posredovanje. Neka nizozemska vojaška osebnost je izjavila, da bo težko izvesti ukinitev sovražnosti. List «New York Times* »e veseli, da je Varnostni svet odločno posegel v sedanji indonezijski spor. Pii tej priliki kritizira Nizozemsko, ki je za ureditev indonezijskega spora posegla po vojni, nadalje pa ugctavlja, da spada vsako ogrožanje miru pred Varnostni svet. Nizozemski 22 tisoč tonski parnik «Orange», je natovorjen z vojaštvom in vojnim materialom vozil skozi Sueški kanal v smeri proti Indoneziji. Egiptski tlšk je pozval vlado, naj v Sueškem kanalu ustavi neko nizozemsko ladjo, ki ima na krovu 2 tisoč mož in vojni material ter pluje proti Indoneziji. Listi so pozvali tudi egiptske delavce, ki so zaposleni v napravah kanala, naj se uprejo prevozu te ladje. cTassa poroča iz New Torka, da je revija «Nation» objavila članek, v katerem piše, da obširne nizozemske vojne operacije v Indoneziji verjetno ne bodo imele uspeha. Indonezijske republikanske čete bodo vztrajale v naravnih utrdbah in v gorah, ki sta j'.h otoka Java ln Sumatra polni. Republikanska vojska obstoji iz rednih in nerednih čet, toda način partizanske vojne bo Nizozemsko izčrpal. Francoska vlada proti delavcem Pariz, 2. — Francoski tisk je poln zadovoljstva zaradi dogovora, ki sta ga podpisali Glavno udruženje dela in narodni svet delodajalcev, s katerim sta obe organizaciji določili višino mezd. Tako piše «Humanit(‘)), da Je treba smatrati ta dogodek velike važnosti, ker prinaša delavstvo izboljšanje njegovih življenjskih pogojev in ker khrati pospešuje razvoj proizvodnje. Socialistični «Po-pulaire» objavlja izjavo glavnega tajnika Glavnega udruženja dela Leona Jouhauxa, kj prav tako poudarja, da bo dogovor doprinesel zboljšanje splošnega gospodarskega položaja v državi. Medtem ko je vsa Francija zadovoljna nad uspehom zastopnikov delavstva ;m delodajalcev, pa prihaja iz Pariza vest, da je vlada odklonila priznanje tega dogovora, s katerim je bilo rešeno najkočljivejše mezdno vprašanje in ki je bilo zadnje mesece morda najtehtnejši povod za stavke in druge notranje socialne boje. Siro izjavil, da se Jo v Nagodetov: skupini smatralo Furlanovo mnenje za važno in vplivno. Izjavil je tudi, da je bilo mnenje skupin«, da je vojna neizbežna in da bo ta dovedla do spremembe režima v državi. Obtožena učiteljica Angela Vode v glavnem priznava krivdo. Priznava, da je napisala več poročil o notranjih dogodkih, o go. spodarsk'h vprašanjih itd. Poročilo je bilo namenjeno konzulu. Za poročila, namenjekta v inozemstvo, je Vodetova črpala iz klevetniških poročil o narodno -osvobodilnem g’banju iz »Slovenca* izza okupacije. V dveh pismih je priporočala komandantu »slovenske armije* naj zainteresira A. damiča, da bi prevzel vodstvo za borbo ptoti Jugoslaviji. Glušlč pa ji je odgovoril med drugim: «Na Adamiča pazite, je popoln komunist. Ali ne vidite, da je Rooseveltove politike v Ameriki konec? A-damič je političen mrtvec. Njegov vpliv je strahovito padel.* Orožje v nemški tovarni v ameriškem sektorju Berlina Berlin, 2. (AFP) — V tovarni Askania na ameriškem področju v Berlinu so odkrili cg^omne količine vojnega materiala. Ze dve leti so v tovarni izdelovali precizne Instrumente za rakete VI in V2 ter za podmornice. Organizacija Hew-ley, ki upravlja berlihski sektor, ima na razpolago samo dva Inšpektorja za nadzorstvo okoli 2000 nemških tovarn na tem sektorju. Ameriška polt c. j a je aretirala 6 članov vodstva tovarna. Med vojnim materialom so v tovarni našli tudi motorje za letala, za podmornice in oklppne avtomobile ter precizne instrumente, kak. Ki .... Stalinov trg v Kijevu r(8tj6.299 prebivalcev), glavnem mestu SSR Ukrajine '(JjO,9000.000 prebivalcev) Predsednik Srbske akademije znanosti univ. prof. dr. A. Belič se je vrnil t svojega potovanja v Moskvo, kamor je odpotoval na poziv moskovske univerze. Predaval je njenim slušateljem is svoje stroke od 16. maja do 9. julija. Po povratki; v Beograd je dal naslednjo izjavo: Moskovska univerza me Je pozvala, da v teku maja in junija priredim na slovanskem oddelku filološke fakultete niz predavanj o srbskem jeziku in njegovem razvoju, vzporedno s tem pa da predavam iz splošne lingvistike. Pozivu sem se odzval ne le zaradi tega, da izmenjam misli s svojimi tovariši z univerze in Akademije, ampak tudi zaradi tega, ker sem imel namen koristiti s svojimi skromnimi močmi moskovski univerzi, kateri toliko dolgujem. V Moskvi so me sprejeli s tolikšno pozornostjo in ljubeznivostjo, da ne bom tega ni-kS-li pozabil. Sovjetska univerzitetna mladina je izredna. Takoj prve dni so me voditelji slovanskega oddelka prosili, naj jim predavam v srbščini. MO j e iznenadenje je bilo veliko, ko sem spoznal, da slušatelji srbščino že dobro poznajo in Jo celo govorijo. Izpiti, ki so sledili, so pokazali, da razpolagajo slušatelji s prav solidnim znanstvenim in praktičnim znanjem. Bilo mi Je jasno, da se na slavističnem oddelku filološke fakultete v Moskvi nahaja precej številna skupina «srbistov», ki so voljni posvetiti svoje mlade moči proučevanju srbskega naroda, njegove zgodovine, književnosti in jezika. Iz tega sem sklepal, da spada med naloge beograjske univerze tudi to, da pošlje v Moskvo najboljše predavatelje vseh strok, ki bodo seznanili on-dotne slušatelje z našimi nacionalnimi disciplinami, predvsem z zgodovino in literarno zgodovino. Ob istem času so se začela tudi predavanja iz splošne lingvistike, in sicer za starejše, aspirante in mlajše znanstvene delavce, docente in druge. Povsod sem imel občutek, da se slušatelji želijo seznaniti z novimi idejami in resnicami, ki naj poglobijo to, kar poznamo kot splošno teorijo ali splošni pregled sodobne znanosti. Predaval sem v Akademiji znanosti kot njen stari dopisni član, v Pedagoškem institutu, v Vojni akademiji Frunze in drugod —- povsod o jeziku in drugih disciplinah, ki se nanašajo na srbski narod. Nimam dovolj besed, da bi se mogel z njimi zahvaliti za pozornost, s katero so Slušatelji spremljali moja predavanja. Med slušatelji so bili tudi odlični akademiki, n. pr. Me-ščanlnov, Vinogradov, univerzitetni profesorji Istrina, Lomčev, Fe-dorukl-Oalkln, POspjedov, Bern-štajn ter drugi mladi in stari sodelavci znanstvenih institutov. Ko so izvedeli, da se nekatere moje knjig« tiskajo v ruskem prevodu, so mi od kraja nudili svojo pomoč. In ko sem bii nekega dne povsem nenadoma imenovan za častnega profesorja moskovske univerze, ni hotelo biti manifestacijam za vzajemno znanstveno delo med Moskvo in Beogradom konca ne kraja- Rektor moskovske univerze Ilija Sa-vič-Galkin je to naglašal ob vsaki priložnosti. Povsod, kjer sem se pojavil, sem našel isto razpoloženje in dobro voljo. A Akademiji znanosti Je njen predsednik slavni fizik S. I. Vavilov ob vsaki priligi pokazal, kako visoko ceni delo jugoslovanskih učenjakov od Rudjera Boškoviča do Nikole Tesle, a tudi v drugih ustanovah sem videl iskreno zanimanje za Jugoslavijo. Vse to se je na koncu preneslo na ljudske množice. V razgovoru z navadnimi občani je bila vedno in povsod na ustih beseda o Jugoslaviji. Vsi so mi izražali željo, da bi se pobliže Seznanili z njo in njenimi narodi, obenem so izražali priznanje za njene napore in simpatije za maršala Tita in njegove sodelavce. Tako Je dobila naša vzajemnost s Sovjetska zveza svojo živo realno podobo v srcu vsega sovjetskega ljudstva. Po besedah njegovih predstavnikov ni žrtve, katere ne bi bili voljni doprinesti za nas. Ob vsakem svojem koraku sem čutil blagodejni vpliv modre Stalinove politike napram slovanskim narodom, ki zida na bratsko ljubezen in na vzajemno spoštovanje med njimi. Ta politika je stvfirjla pogoje za uspešno vsestransko sodelovanje, od česar bosta imeli korist slovanska znanost in kultura. Pri nekdanjem kolonu v Istri Po dežju, ki je koprskemu kmetu zagotovil dober pridelek koruze, krompirja in grozdja, je aonce ponovno zasijalo. Na prostranem dvorišču do pred par leti kolona, a sedaj svobodnega lastnika D. v vasici Prade je vse živo in veselo. Kmet preživlja po končanem večmesečnem garanju svoj najlepši dan v letu — praznik mlačve žita. Na dvorišču je mlatilnica. Stroji vršijo. Dekleta in mladinci zavihanih rokavov in ožgani od poletnega sonca tekmujejo med seboj v poda jan ju/ žitnih snopov. Mlatilnica žre klasje. Na eni strani »e pretaka v vreče zlato žitno zr.nje, z druge strani pa se kopiči slama. To leto je veliko pomanjkanje sena m zato bo slama dragocen nadomestek za krmo. Po večurnem delu neha za nekaj časa delovanje strojev. Kosilo je pripravljeno. Stopimo v hišo bivšega kolona — sužnja na svoji zemlji. Na pogrnjeni mizi je v košarici kup narezanega celega kruha, krožniki so polni ku-retine. Ne primanjkuje ni tj žlahtne črne istrske kapljice. Zadovoljno se smehlja pri mizi med Številno družino stari garač-očka D., a mamica nas sili, naj le založimo in zalijemo. «Dokler smo bili koloni*, pravi očka, «sl nismo mogli privoščiti dostojnega kosila. Danes mi kmetje res garamo, ali tisto, kar pridelamo, je naša last. To leto n. pr., je bila slaba letina žita, ali vseeno bomo spravili v shrambo 25 vreč žita in to je vse naše,* V resnici »e je istrskemu kmetu godila toliko let velika krivica, Moral je oddajati polovico svojega pridelka tistemu, ki mu je v najhujši stiski odvzel zemljo. Ni po svoji krivdi kmet zapadel v dolgove in to je izkoristila klika mogotcev tipa: Gra-visl, Nobile, Madonizza, Toto. »Tisti, ki se ni nikdar spotil pri delu*, nadaljuje očka, »niti zamazal čevlje v težki istrski 'lo-vici, je obiral plodove našega truda.* »Kako to», vprašamo gospodarja, «da še danes nekateri bivši koloni mislijo na «gospoda» z nekim strahom in spoštovanjem?* «To so tisti*, nadaljuje očka, »katerim je suženjstvo seglo tako daleč v kri, da so Izgubili v času kolonata ne samo polovico pridelkov, nego tudi polovico razuma. Bojijo se, da se bodo povrnili stan časi, ali pa so podkupljeni hlapci, ki so vedno Igrali vlogo n« samo hlapcev, nego po-tujčevalcev na naši zemlji,* Spoznali smo, da j« tov. D. imel tudi v tem pogledu prav. Fašizem ni hotel samo gospodarsko, nego tudi nacionalno uničiti naš narod v Istri, V ta namen s« j« posluževal svrjih zavednih »eksponentov*. »Ente per la rinascita agraria* ne samo, da je kupoval zemljo naših kmetov, nego je v dogovoru s političnimi oblastmi, naseljeval na posestva svoje stoodstotno zanesljive elemente. Celoten italijanski agrarni sistem je slonel na načelu Oviranja našega gospodarstva. Cim bolj je ljudstvo gospodarsko propadalo, s tem večjimi pristojbinami so ga obremenjevali. Kmetije so na ta način prišle na boben. Na kupljena posestva pa so posebno na obmejnem pasu naseljevali kolon« jz starih italijanskih pokrajin in to ljudi, o katerih se je »Ente* prepričal, da so za njih politično neoporečni. Zahtevalo se je namreč od doseljenih kolonov ne samo moralno in civilno nego tudi politično zanesljivost, Doseljeni kmet kolon je moral biti predvsem politično zanesljiv in zvest hlapec režima. Danes tega ni več. Ljudska oblast je vzela zemljo veleposestnikom. «Zemlja tistemu, kateri jo obdeluje* — to je geslo oblasti v coni B in v Jugoslaviji. Pri odhodu nam tov. D, krepko st.ane roko jn povabi nas na drugi včliki praznik koprskega kmp-ta — na trgatev. Jugoslovanski plavalni šport PLAVANJE Dne Sl. julija se j« pričelo v Zagrebu jugoslovansko državno prvenstvo v plavanju, manifestacija moči plavalnega športa v Jugoslaviji in obenem revija najboljših Jugoslovanskih plavalcev in plavalk. Po drugi Stranj pa bo to največji plavalni športni dogodek v Jugoslaviji, na katerem »e bodo najboljša plavalna društva borila za prvenstvo. Razen tega pa bo prvenstvo pripomoglo pri sestavi jugoslovanska plavalne reprezentance, k; bo sodelovala od 7. do 10. avgusta na balkanskem prvenstvu v Budimpešti. Lani so jugoslovanski plavalci z lahkoto osvojili balkansko prvenstvo, letos pa bodo imeli mnogo težji posel, kajti ra prvenstvu bodo nastopili poleg Romunov, Bolgarov, Albancev in tržaške reprezentance ZDTV tudi Madžari, ki veljajo za najresnejšega tekmeca pri evropskem plavalnem prvenstvu, ki bo v Monte Carlu in na katerem bodo nastopili tudi Jugoslovani. Zato bo jugoslovansko državno prvenstvo v Zagrebu tudi pregled najboljših jugoslovanskih plavalcev in plavalk, iz katerega bo fizkul-tumo vodstvo Jugoslavije na podlagi uspehov, ki jih bodo plavalci in plavalke dosegli, sestavilo skupino, ki bo lahko nastopila kot vredna nasprotnica odlične madžarske plavalne reprezentance. Naslov društvenega prvaka Jugoslavija v obeh disoipllnah bra- najlov nč zagrebška »Mladost*, Po dosedanjih rezultatih » x u uucrctxa.iijiii. ivuv—.. jih dosegli plavalci in Play .......................... srečanjih m v prijateljskih „ prvenstvu za hrvatsko ligo, mo, da bo potekala glavna t® med »Primorjem* s Sušak«. 1 zagrebško »Mladostjo*. Oba štva imata najbolj izenačene t pe brez izrazito slabih mest brovniškl »Jug* in ljublja »Enotnost*, ki imata v ^ vrstah nekaj izvrstnih Posa nikov, bosta tudi vložila vsa ^ je sile za osvojitev PIZenS(^rUgi moških disciplinah. F® iscipiinau. strani pa zaradi slabi* Ž«n® ekip, n« bosta dorasla nasP nika «Primiorju» in »Mladolit.» jima ne bosta mogla njuno borbo za osvojitev P stva v obeh disciplinah. C i talci pa si lahko ustvahJ približno sliko o moči P0®3.,^ nih društev iz spodnje ts najboljših letošnjih rezu opozarjamo pa, da je n . .ijh valcev v dosedanjih sre ^ predvsem člana ljubljanske motnosti* Cerer in Pelhan, P ^ lo le na «placement» ter ^ tega časi ne predstavljaj® ">■ prave vrednosti. ^VATERPOLO V vvaterpolu pa sta najrf®^. ža tekmeca za osvojitev P*^ stva lanski prvak splitski « ^ duk* in dubrovniški «JU£*' ^ pred vojno užival glas enegs boljših ivoterpolo-moštev^V , pi. Edino moštvo, ki bi ko zmešalo štreno, iB ® \ • ji 'js! prvaka v moških disciplinah »Primorje* s Sušaka, naslov prvaka v ženskih disciplinah pa »Mladost*, S* CERER IN PELHAN CD J A «Partizana», ki s® šaku pod vodstvom Boza ^ niča marljivo pripravil* prvenstvo. Lestvica najboljših: MbSKJ: 0:59,9 5:03,4 20:52,0 J. 100 m prosto; MiloMavič (J) .... i00 m prosto; dr. Defillpls (P) . 1500 m prosto: Kurtini (P).................. Ž00 m prsno: Cerer (E).................... 100 m hrbtno: Mlloslavič (J) .... Štafeta S x 100 m mešdno: Enotnost.........................3:31,6 tOO m prosto! . . 9:36,6 Beara i 2:48,6 ZENSKE: 100 m prosto: (H) .... 400 m prosto: Loparič (P) .... tlOO m prsno: Korpes (M) .... 100 m hrbtno: Beara (H) .... . Štafeta 4 x 100 m meš» -Primorje................ :14‘ 1:30.' 1:11,1 Štafeta Mladost , Kratice pomenijo: J — »Jug* (Dubrovnik), H — »Hajduk* (Split). M — »Mladost* (Zagreb) P — »Primorje* (Sušak), E — »Enotnost* (Ljubljan j)t CZ — »Crv. Zvezda* KRAŠKA TERENK^ Kraške vasi so počivale v julijskem popoldnevu in sivo zidovje se je bleščalo v solncu. Katra je pritisnila na kljuko velikih, dvoriščnih vrat sredi skupine hiš v Krajni vasi. S hrupom jih je odpahtjila jn zaklicala preko praznega dvorišča: «Sava, ali si doma?* Nihče s«, n; oglasil, le v hiši Je nekdo narodno zaštorljal in na pragu se je pokazala sloka postava Savinega moža z razpeto srajco, zavihanimi rokavi in Ši-rokokrajnlm klobukom. Okrog ustnic je imel še vedno nekaj, kar j* delalo njegov obraz trd in v očeh je bila še vedno ista trenutna nezaupljivost*. Ko jo je spoznal, je izginila tista trdost z obraza in preko njega je prebegnil rahel usmev zadovoljnosti, ki jo občuti človek ob dragem snidenju. Po prvih besedah j« Katra čutila, da se š« vedno bije med njim in ženo tisti tihi boj, v katerem mora on vselej popustiti pod težo njenih dokazov in iz Čuta dolžnosti, ki mu neprestano prigovarja, naj jo pusti delu, ki se mu je pfedala. «Na senožeti je, s«no suši pri sosedovih, spremim te, ker drugače jo boš predolgo iskala*. »Ali sl š« vedno nejevoljen nanjo?* Je Katra previdno začela razgovor, da bi zvedela, kako je med njima*. Ne misli, da sem ji kdaj resno branil; tudi sedaj ne. Lo tega ne razumem, da jo je zagrabilo na stara leta, Vem, da mi boš ugovarjala in da ni moglo biti prej, a za naju je prišlo prepozno. Ni več tiste mladostne moči. O njej bi skoraj rekel, da se ji je vrnila. Neugnana je in taka kot bi imela dvajset let, pa se bliža šestim križem. Borba jo je pomladila. Sprva nisem razumel, potem pa sem si mislil, če je tako, pa naj bo. Priznali ti moram, da me je potegnila za seboj. Ne odjenja, dokler te ne prepriča*. Katra se je spomnila tistega marčevega večera, ko je iskala nekoga, ki bi nesel v Trst važno sporočilo in prvič potrkala na njihova vrata. Njena majhna postava se j« sklanjala nad kotliček polente na štedilniku, črno ruto je imela zavezano pod vratom, da ji nisi mogel videti lica in si j. dal še nekaj let več. On je sedel 0V sLjudje ne vedo nikoli ničesar točnega o Stalinu* — je dejal profesor Giordano, njegov osebni zdravnik — etoda ne zato, ker bi bil on misteriozen človek. Jaz sem ga spoznal čisto od blizu Iti lahko to tidim. Nasprotno, on je izredno enostaven človek, Le da — kakor ima tiaudclo reči — ti-je. govo zasebno življenje pripada njemu; (« ni miz prav, da se ljudje zanj preveč brigajo.* Prof. Antonio Giordano je slaven italijanski zdravnik, ki je poznal Stalina od l. 1911 do 1944. Iz Italije je mo>dl kot odločen antifašist zbežati p Sovjetsko zvezo, Tam ga je leta 1931 Togliatti zaprosil, naj bi pregledal Stalina. c Moram priznati, ko sem vstopil v Kremlju v delovno sobo Stalina, da sem bil zelo razburjen. Nisem mogel iepregovoriti nitj ene besede, ko mi je podAl roko. Toda takoj sem se »našel, ko mi je v italijanščini dejal: sBuon giorno*. Ntkaj minut nato smo že sedeti na udobnem divanu in takoj sem imel vtis, da se nahajam ne pred voditeljem Sovjetske z'j:ze, ‘.emveč p ed katerim TEOM J® enost človek SBI SS 55X5 Mllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin koli klientom: zelo rtdek in zanimiv primer, toda človek kakor drugi, zelo prisrčen, odkritosrčnega in jasnega pogleda. Oblečen je bil v svoji tradicionalni ruski srajci brez odlikovanj. Skrbno sem ga pregledal in ugotovil serti i zvrstno fizično konstitucijo: lahko rečem, da sem redko kdaj videl tako zdravega človeka jn tako pravilen organizem.* , Prof. Giordano pravi dalje, da je gemtralisima opazoval zelo od blizu in da ni nikoli izgubil zdravja in čudovito mlade »ner-gije, niti v najbolj trdih mesecih in pri najnapornejšem delu, ko je bila Sovjetsko, zveza v smrtni nevarnosti. «Tajnost te njegove podaljšane mladosti sestoji v njegovem skrajno rednem življenju*, — je dajal Stalinov zdravnik. — *Sta-lin vstaja vsako jutro zelo zgodaj, se okopa v mrzli vodi brez ozira na letni čas in nato zelo pičlo zajtrkuje: čaj in kos kruha g maslom. Njegov dan začne g polurnim sprehodom ne glede ali dežuje ali sneži; potem gre Stalin *v urad*, kakor ima navado reči, v svojo veliko sobo v Kremlju, kjer stoji doprsni marmornati kip MCrxa in Leninova fotografija s posvetilom.* Prof. Giordano, ki je leta in leta jedel skupaj s Stalinom, pravi, da je njegov zmenu* vedno isti: krožnik mineštre, krožnik mesa in sveže zelenjave. Nikoli nima preveč teka, toda po jedi popije rad čašo mleka. Le kdaj pd kdaj mu njegova žena — ki je zslo dobra ženska, jako skromna in nepristopna — pripravi kakšno posebno poslastico, ki jo on z veseljem sprejme, kajti čeprav ni velik jedeo, »na kljub temu oeniti dobro kuhinjo. Neka stara žena sirežg pri mi*i in tako) po jedi gre Stalin zopet na drugi »prehod, ki traja eno uro al( eno uro in pol. In nato zopet na delo. Prof. Giordano pripoveduje dalje o Stalinovem značaju in pravi, da Stalin rad povabi na kosilo najbolj različno ljudi. Pri njegovi mizi ne sedijo vedno ljudje kot Molotov ali Vorošilov. Mnogo laže je najti pri njem de-Ičlvce, tehnike, stavce ali pa kmete, ki so prišli iz najbolj oddaljenih krajev Sovjetske zveze In se nahajajo prehodno v Moskvi. Stalina zelo veseli sedeti * njimi pri isti mizi in rad ima, da mu pripovedujejo o svojih krajih, o žetvi ter rad posluša njihova mnenja o medndrodni politični situaciji. zNajizrazitejša poteza Stalinovega značaja pa je vsekakor radovednost*, je dejal njegov zdravnik, ki je tudi dober psiholog. «Stalina ritnima vse; toda ne površno. On je analitik in njegov način študiran ja je počasna in sistematična vivisekcija, ki ga zanima do najmanjših podrobno- sti, zato da bi potem pri šel do sinteze in rdzumevanja z železno in mirno logiko, V njem ni ničesar improviziranega; vse njegovo znanje izvira iz zelo dolgih študij,' ki mu jih lajša izredna intelektulna sposobnost. Tako se je on n. pr. naučil vojne strategije, čeprav se je vedno bavil s političnimi in gospodarsleimi vprašanji. Hitler ga je zelo zanimal kot predmet študija. «To j» blazen, toda zelo nevaren noreo za ves svet, ker predstattlja absurden in razkrojevalen spoj ponarejenega socializma e nemškim militarizmom.* Tako ga je označil Stalin, potem ko ga Je videl v nekem filmu in ga je dolgo študiral In o te>m razpravljal s prof. Giordanom. »Toda, ko omenjam Stalina, — pravi dalje profesor — moram navesti nek njegov odgovor, ki me je nenavadno prevzel. Oklep- ne nemiške divizije so pritiskale pod Moskvo, obkoljevale Leningrad In se raztegnile ob Volgi: v tisti dramatični noči, ko se je zdelo, da bo prestolnica morala pasti, sem odšel v Kremelj. «Pojdite spat, dragi profesor... Ntmci ne bodo nikoli zavzeli Moskve, niti Leningrada, še manj jra Stalingradu!... Spite mirno, dragi profesor...* Tako »n( Je odgovoril generalisim z nenavadnim nasmehom.* V daljnjem pripovedovanju 0-menja prof. Giordano kot edino razvado Stalina: čaj. «Stalin ne kadi mnogo, čeprav ima izredno strast za svojo majhno pipo iz korenik« in vodko pije samo tedaj, kadar ima goste ali pa na službenih banketih, ki se Jih telo redko udellži; toda videl sem ga, kako je nekega dne popil kar 32 skodelic čaja!...* «Končno — Je »gključll prof. Giordano — še dve drugi lastnosti sem imel priložnost opaziti pri njem: zelo (»rasli smisel ea humor in pa resnično presenetljiv dlnamizem pri delu, ki je kar s« da nalezljiv.* (Fo «Unitfc») zamišljen poleg štedilnik ^^l čajen razgovor, ki S« )e g f,j0 1 Ko je polenu zadišala hinji, jo je vrgla na in rekla: »Pojdem! Ne lesen P tri, kadar bo potreba, stari, boš že potrpel. ^ ji' otrok, ki bi doma jokali. „4f) K*r, prav, če ne bi delali i!' danes najbolj potrebno- ^ časa me peče vest, vse da — premalo. Se boš P® J. kmetiji bolj poprijel. Ni kot da drug drugemu za stvar, ki se tiče vseh* čala ga je, da je bil *>re..,iv itfcP » in ni našel v tistem 5®' nobenega ugovora. Tak0 postala kurirka. ,e po),, »Justa, pridi gor*, J® cal ob robu ogirade. «Ka šla k tebi*. ?i Na klopi sU v senci čeli razgovor, ki a' ®a.or,ep> - želela. Grebla je P° -epi Ijenju. »Da, res J«. ^°, o** A kurirka so m« va^ j0e kontrabanda. Nekega F s mogla več udušltl ’ jj s® 1 prišla k tovarišem 1° „s potem pismo, ki *° |* j- >y - — |- • —■ — — — — | — - - IS JJU- . prcčiUli na vaškem pči^( takrat mi ni nihče .p ,, »In ko si bila odlilt0V ^ že nekaj veš, ti seveda oe \edat', čeprav o tem , til®' govorim. Ne da bi kal 9 prišla v Sežano na n’® { Kar zaslišim svoje ^(, * ^ so me na slavnost®1*^ je N, f da bi ne rinili m n« šla nikamor* ,gt rf> inili naprej. K^abr®*V; Uročil medaljo za n v J? teko presenečen® zadregi, da nisem ,e v zahvalo. Vea kri m as » II hvalo. Vea krt js > 9 iz lic. Da, zdaj čakan® ■ ptj, to, za kar smo s® ^ prf gtf* naše vasi smo sklen' ,t $0 vo, kamor bomo P°*f. .fil« ce, Tako se bomo _ priK1^/' letni načrt, ko bom° v piP pi Zal mi Je le za Tr»^,.1^ viji bi moral biti , pa, da j« postal ^ MArA mm m = 51 V Himni! m m m v m PO BORBI - OBNOVA hiti »h ne odlaša, staro izgubi veljavo, ar te novo, to je pravo, taka je usoda naša. Dragotin Kette • * • ki *ivl P°dlagi kratkih novic, SnA Ponaša naš tisk o gobarski obnovi Jugoslavije, trihMimoremo ustvariti niti fiann ?ne. sbke 0 ogromnem dov.*11 iuSoslovanskih naro-črtov Uresničenje velikih na-fodn Za preP°rc>d vsega na-eSa gospodarstva v okvi- Tlaka tujemu kapitalu Kljub vsem tem naravnim pogojem za razvoj domače industrije — poleg ogromnih vodnih sil treba omeniti predvsem kalorične sile premoga in prisotnost razmeroma dobro izvežbanega strokovnega delavstva — je bil pod staro Jugoslavijo gospodar slovenske industrije tujec. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je bila polovica industrijske proizvajalne sile v Slove- lesna industrija 1951 P*0IZVODN7Q DVIGNIT tofoljL96 bo ra&vila v boljše izkoriščanje vseh raz-surovin in odpadkov, V ta namen bosta ustanovljena xka kombinata lesne industrije v ljubljanskem in novomeškem bazenu. **U Se ?e^etke. Polet, s katerim stVo vVse jugoslovansko ljudmi0 na delo, vzbuja ob- “tra, Pfih; tudi tujih nepri-. . poročevalcev, ki jajo v državo, da bi si in ceat^ela na novib Pro£ab i_c#stah, na gradiliščih no- in ljudskih stano-Hiih h‘š, na poskusnih V ’ na^adih in stajah. Ka-Jugoslovanski narodi z diln0 Aneže„ Venskega ljudstva u-!t '«n ,, jato> ker je bil vklju-?0sJoi;r, n0,ttl° borbo vseh ju-^ za n'\ narodov, tako je K^tev države, obnova Politih ® domovine, utrditev ?°'s»ow,.'7a reda in narodnega ter tQ .stva uspešna zato, bn lu9?3}°vanski narodi ‘hli v°jni skupaj obnav-adili- v dobi dveh l’h so bili ustvarjeni fH, 7 elit za nov družbeni S £, učvrstitvijo ljudske ?. a9rarno reformo in *b(i» Racijo bank, indu-Nan n ve^trgovine, je bil udarec ostan-'erna izkoriščanja Ho-il°uekw>. Tako bere-V^i besedi Zakona o \ Planu za razvoj na- * '^egospodarstva Ljudeh ;n,'blike Slovenije v le- Vatiski?n* borbi vseh jugoslo-nar°dov za obnovitev 5°tni .Ae. domovine daje e-Si *Vlr petletni plan za k 4 F«*r°dnega gospodar-« like , utivne ljudske re-wtetn _ goalavije. V skladu 'Vezn*ni, vsedržavnim SvP08tavlja vsaka repu-P rePubliški plan, ki .r,!Publiška planska s PŠrin m °dobri Ljudska d 'jUdsi? rePublike. Čeprav skuPŠčine šele ne-ge ^ as°vale republiške AAa’ 1‘vaJsjo že od za 1 na času, tem gospodarski plan %ev rePublike Slovenije Si Ul p^Podarskega sesta- l1i'M*tllje°tP0»i in* daje Poudare* "dustrializaciji in »t^iji * **& Pa tudi moder IUdii0farstva in kmeti1-Sk Jug08> je bila že v r!r, faviji razmeroma kiJdfij^ ^ta v Sloveniji; za k>Ue ?CV°. ustvarjajo o-Hn1, tudi3 cine vodnih Bil ?^lArstiiB razvita industrija go»ri°SoJe’ medtemko X Ss?PVi dajejo najbo-dje. Za razvoj lesne niji v tujčevih rokah. Od 874 tovarn v Sloveniji je bilo 155 (17%) v rokah tujega kapitala in 719 (78%) v domačih; toda jakost pogonske sile 155 tovarn v tujih rokah je bila enaka kakor v 719 podjetjih, ki so bila last domačinov. Lastniki največjih in tehnično najbolje opremljenih podjetij so bili tujci- Leta 1939. je 72,7% vseh delavcev (v obratih z več kot 15 delavci) delalo za tuje kapitaliste, med kateremi je bilo 54% lastnikov nemške narodnosti. Tako je delalo 83% vseh delavcev v premogovnikih za tuje imperialiste, 100% vseh delavcev v pridobivanju in predelovanju svinca, 96% vseh delavcev v železarnah, 73% vseh delavcev v kovinski in strojni industriji, 75% vseh delavcev v kemični industriji, 90% vseh delavcev v tekstilni industriji, in 67% vseh delavcev v industriji za izdelovanje usnja. Ker pa se je tuji kapital vezal tudi z domačim kapitalom, tako v obliki mednarodnih kartelov (kakor so bili železarski, papirni in cementni), in je tudi sodeloval v domačih delniških družbah ter deloval preko svojih položajev v bančnem in kreditnem sistemu (oslanjajoč se na Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani) lahko rečemo, da ni samo prigrabil v svoje roke osnovnih in najvažnejših proizvajalnih sil v industriji, temveč je zavladal nad trgovino, kreditom in tako nad vsem gospodarstvom. Po osvoboditvi se je slovenski narod s pomočjo nacionalizacije (podržavljenja) večjih podjetij iznebil tudi teh tujih izkoriščevalcev za vselej. Ključ za nizke cene Glavni namen petletnega plana je dvigniti proizvodnjo; povečanje proizvodnje je ključ za pocenitev blaga in rešitev gospodarske stiske. Vrednost celokupne proizvodnje (industrijske, rudarske in kmetijske) LRS se bo po petletnem načrtu dvignila od 33 milijard dinarjev v letu 1939. na 50 milijard v letu 1951., to je za 151%. V samem republiškem gospodarstvu se bo povečala vrednost proizvodnje od 22 na 34 milijard. skih panog narasla od 37% v letu 1939. na 56%. Za izvedbo tega načrta je treba denarja. Zato bo Slovenija v bodočih petih letih iz lastnih sredstev vložila 12 milijard 684 milijonov dinarjev (69.4%) za tako imenovane investicije proizvodnega značaja, (ko je denar, vložen v proizvodne gospodarske panoge : industrijo, rudarstvo in kmetijstvo) za razliko od investicij neproizvodnega značaja (za higienske naprave, Dovtilj nam kamnov je pobral sovrag ea svoje hrame; odslej pa e naših svetih tal ne enega ne vzame. Pai bo zagnal sovražnik hrum; a kaj nam srd sovraga! Razum naš, bratje, in pogum sovrage vse premaga. Ne bo nas več tujiin teptal, ne tlačil nas krvavo; naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravoI Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, na delo vsi zidarji zdaj, ime si proslavite, dom skupni nam zgraditeI Simon Gregorčič milijonov). Posebna skrb je posvečena kovinski industriji, tako da se bo vrednost njene proizvodnje do leta 1951. povečala za štirikrat v primeru s stanjem leta 1939. Na ta način bo kovinska industrija postala ena izmed najvažnejših v Sloveniji. Petletni načrt vključuje zgraditev povsem novih industrij, kakor nove tovarne za vodne turbine (»Litostroj*, ki je že pod streho), dalje nove tovarne za kolesa, za pisalne stroje in optične instrumente (daljnoglede itd.). Slovenija bo proizvajala do 50 tisoč koles in 10 tisoč pisalnih strojev. Tudi kemična industrija se bo razširila (za 3,7 — krat) s povsem novimi tovarnami, ki bodo proizvajale nove proizvode, kakor formalin, peroksid, plastične mase in organske barve za tekstilno industrijo ter tesnila (donit); zgradili bodo tudi nove tovarne za usnje in čevlje, kakor tudi za konserviranje mesa. Slovenija prednjači pred ostalimi republikami tudi v svoji zelo razviti tekstilni industriji. Vendar se je ta industrija doslej razvijala brez vsakega načrta ne glede na dejanske možnosti razvoja in na potrebe. Petletni plan predvideva povečanje proizvodnje pa tudi bolj ustrezajočo razdelitev po raznih vrstah tkanin. Proizvodnja lanenih tkanin se bo dvignila na 900 tisoč metrov in konop- V % 4939 k\ 1951 9,520 •VtrvA. V petletki se bo stalno dvigala proizvodnja železnih odlitkov ter bo zlasti z izgradnjo Litostroja v Ljubljani omogočena porast vseh litin od SS8 ton v letu 1939 na 9,520 ton v letu 1951, torej za več kot 16-krat. V smislu petletnega plana je treba tako pospešiti industrializacijo, da bo vrednost industrijske proizvodnje (re-bliškega in zveznega pomena) v primeru z vrednostjo proizvodnje vseh ostalih gospodar- šole in druge prosvetne ustanove). Turbine, kolesa, pisalni stroji Za industrializacijo so določene skoro 3 milijarde (2892 1 jenih na 850 tisoč metrov; proizvodnja volnenih tkanin pa čez trikrat v primeri z letom 1939., tako da bo znašala 1.760.000 metrov, bombažnih pa za 1.8 krat (na 49 milijonov m). Elekrifikacija in rudarstvo Po petletnem planu bo Slovenija investirala v rudarstvo 202 milijona dinarjev in proizvodnja v republiških premogovnikih se bo povečala na 260.000 ton rjavega premoga (1,3-krat nasproti letu elektrarn državnega pomena. Toda tudi republiške elektrarne smejo zaostajati za zveznimi. Po petletnem planu Ljudske republike Slovenije se bo proizvodnja električnega toka v republiških elek- nizko napetostjo. Tako bo industrija dobila novo gonilno silo in tudi kmet bo s pomočjo elektrike mehaniziral svoje gospodarstvo. 0 0 0 Industrija krajevnega po- l/ (etu 1951 povečati na 58.000000 K^h 25.000.000 KWh V procenti h za 3‘5 Krat več ffl -Ut V zvezi z velikimi elektrarnami splošnega državnega pomena bo zgrajenih tudi več manjših hidro-central s skupnim učinkom 15.000 KW, tako da bo proizvodnja električnega toka v republiških elektrarnah od 25 milijonov KWh v letu 1939 povečana na 88 milijonov KWh v letu 1951, torej za 3.5- krat. 1939) in na 46.000 ton lignita (3,5-krat nasproti letu 1939,. Glede elektrifikacije zavzema Slovenija v vsedržavnem planu eno najpomembnejših mest. Zvezni plan predvideva dopolnitev in zgraditev trarnah povečala od 25 milijonov kv na 88 milijonov kilovatnih ur, to je za 3,5-krat. Zgrajenih bo 18 razdelilnih in 304 transformacijske postaje, napeljanih 1656 km daljnovodov, 650 km kablovodov in 395 km omrežja z mena, ki jo vodijo ljudski odbori, predstavlja prav za prav novost v jugoslovanskem narodnem gospodarstvu. Poleg podjetij vsedržavnega in republiškega pomena obstoje tudi podjetja krajevnega pomena, ki naj se zgradijo kot KORISTI KMETIJSTVA Industrializacija in elektrifikacija ne pojdeta na škodo kmetijstva. Nasprotno, nova industrija bo omogočila zaposlitev presežka kmetijskega prebivalstva in povečala trg za oddajo kmetijskih pridelkov. Kovala bo za kmetijstvo potrebno orodje in ga izpopolnjevala. Kot povsem kmetijska država je bila stara Jugoslavija popolnoma odvisna od industrializiranih držav, katerim je morala prodajati svoje pridelke često po sramotno nizkih cenah. Kmetijstvo je bilo zanemarjeno, način obdelave zemlje starokopiten, kmetijska posest navadno zdrobljena. Posebno bo kmetu koristila močno povečana in na novo zgrajena živilska industrija (za konserviranje mesa, sadja, vrtnin itd.), ki bo odkupovala kmetijske proizvode. 8 pomočjo živilske industrije bo mogoče načrtno izkoristiti vse sezonske presežke, posebno v primeru izredno dobrih letin, in ohraniti jih za poznejšo potrošnjo. Povečanje industrije umetnih gnojil in krmil pojde samo v korist kmetijstva. Poraba umetnih gnojil bo znašala 3800 vagonov, to se pravi, da bo nad sedemkrat večja kakor pred vojno. Elektrifikacija ne bo samo prinesla luči v zadnjo slovensko vas, temveč bo tudi s cenenim električnim tokom o-mogočila kmetijstvu uporabo strojev in mu s tem olajšala težko delo ter v veliki meri nadomestila delovne sile. Za napredek kmetijstva bo Slovenija vložila v teku petih let 1,081 milijonov dinarjev. Denar, ki bo vložen za organizacijo državnih gospodarstev, se bo bogato po vračal, saj bodo na državnih gospodarstvih izbrano seme, izbrana plemenska živina, preizkušene nove kulture (sadike in sl.) in novi način obdelova- nja zemlje, v veliko pomoč vsemu kmetijstvu. Plan prav tako predvideva izpopolnitev strojno-traktorske službe s povečanjem strojnega parka, da bi kmetu olajšal delo in povečal plodove njegovega truda. Sladkorna pesa in tobak Po načrtu se mora vrednost kmetijske proizvodnje dvigniti od 5.500 v letu 1939 na 6.875 milijonov dinarjev, t. j. za 24%. S pomočjo naprednejše obdelave zemlje se bo povečal hektarski donos, tako da bo mogoče n. pr. celo povečati pridelek žita, čeprav bodo precejšnje površine zemlje določene za druge kulture. Petletka n. pr. določa u-vedbo kulture sladkorne pese na 6000 ha zemlje, povečanje površine, posejane z lanom (2,5-krat), popolno obnovo med vojno uničenih hmeljskih nasadov in njihovo povečanje na 2000 ha, kakor tudi poizkusno gojitev tobaka na 400 ha. ladjarstvu in vinogradništvu, ki so ga razni sadni škodljivci in vojna težko prizadeli, posveča petletni načrt posebno skrb. (Proizvodnja sadik se bo povečala na 400 tisoč in cepljenk, kar je za 28-krat v primeru z lanskim letom. S prirejanjem posebnih tečajev, ki se že vršijo, se bo izboljšalo kletarstvo. Živinoreja živinoreja se mora v smislu načrta dvigniti po številu in kakovosti; vrednost živinorejske proizvodnje se bo povečala za 13% v primeri s predvojno. Zboljšana bo v vsakem pogledu živinorejska Blužba. Število veterinarskih ambulant se bo povečalo od 13.000 na 28.000, tako da bo ena ambulanta prišla na 36 glav živine. Živinorejska služ- ba bo posredovala preko ple-menilnih postaj živinorejcem izbrano plemensko živino. Slovenija bo gojila plemensko živino ne samo za svoje lastne potrebe, temveč tudi za izvoz. Pogozdovanje Petletka bo dokončno pre-sekla z dosedanjim uničevanjem gozdov, ki so pod staro Jugoslavijo postali žrtev raznih domačih in mednarodnih špekulantov, in vskladila sečnjo z naravnim prirastkom. Načrt določa 48 milijonov dinarjev za pogozdovanje, tako da se bo pogozdena površina povečala od 1110 ha na 1940 ha v primeri z lanskim letom. Lesna masa sečnje se bo znižala za 11% na koncu petletke v primeri z lanskim letom. Za izvedbo programa sečnje je določenih 517 milijonov dinarjev. Ta denar bo porabljen tudi za zgraditev prometnih naprav, cest, žičnic, za nabavo kamionov in traktorjev, motornih in električnih žag in mehanizacijo gozdarskega dela. osnova lastnega gospodarstva ljudskih odborov in dopolnilo zvezni in republiški industriji. Narodno gospodarstvo stare Jugoslavije skoro ni poznalo »občinskih* podjetij. Petletka določa, da se mora vrednost proizvodnje krajevne industrije dvigniti od 1,2 milijarde v letu 1946 na 2,6 milijarde dinarjev; zato bo vloženih 522 milijonov dinarjev. , Obnova obrti Kljub pospeševanju industrializacije ne zanemarja petletka obrtništva, ki mu pripada dopolnilna naloga predvsem v kolikor je mnogo bliže potrošniku in laže zadovoljuje njegovim osebnim okusom glede izdelave ali popravila malih in finejših predmetov. Slovenija bo gledala tudi na to, da se obnovi in poveča domača in umetna obrt. Po načrtu se mora predvojna proizvodnja slovenskega obrtništva dvigniti za 40 odstotkov, tako da bo njegova vrednost znašala 3,500 milijonov dinarjev; proizvodnja v samem zadružnem sektorju bo 2,8-krat večja kakor.pred vojno. Lesna Industrija Lesna industrija je bila doslej silno razdrobljena na mnogo malih žag in drugih obratov, ki niso bili dovolj med seboj povezani, tako da je ni bilo mogoče pravilno izkoriščati ia voditi po modernih gospodarskih načelih. Proizvodnja se je vršila v 88 manjših bazenih; po planu se bo to število skrčilo na 22 večjih bazenov z modernizi-rami in mehanizirami obrati, ki bodo proizvajali z manjšimi stroški in izkoriščevali tudi lesne odpadke, ki so doslej šli v izgubo. Po načrtu petletke bodo v ljubljanskem in novomeškem bazenu postavili dva kombinata (skupino med seboj se dopolnjujočih obratov, ki bodo obdelovali isto surovino). Ti kombinati bodo obsegali tovarne vezanih plošč, zabo-jarne, sodarne in tovarne stavbnega pohištva; vrednost proizvodnje teh kombinatov — brez zabojev in sodov — se bo dvignila na 124 milijonov dinarjev. Posebno pozornost posveča plan gozdnim lesnim zadrugam, ki so danes že zajele 100.000 ha gozdov (12% skupne gozdne površine). Ob koncu petletke bo v gozdnih lesnih zadrugah za-jeta dvakrat večja površina. Namen gozdnih lesnih zadrug je, da pritegnejo vse delovne ljudi, ki se udejstvujejo v lesnem gospodarstvu, kakor male kmečke posestnike, gozdne in lesne delavce kakor tudi voznike in da svojo delavnost razvijajo v popolnem skladu z državnimi podjetji, Promet in turizem Organizacija avtomobilskega prometa, ki naj razbremeni železniškega je gotovo najznačilnejša poteza nove prometne politike. Plan določa povečanje števila kamionov v javnem prometu za 300% nasproti letu 1946 in povečanje števila avtobusov od 45 na 240 ter avtobusnih prog od 62 na 120. Poleg avtomobU-ske ceste Ljubljana-Zagreb in modernizacije ceste Postojna-Maribor bo Slovenija zgradila 133 km težkih cestišč in 293 km asfaltnih cestišč na republiškem cestnem omrežju. Za pospeševanje turizma je O DEHftDSRMBJI »DEMOSRJtSJE" Dragi ! Pojavila se je s pompoznim naslovom in ljudje so posegli po njej. Politični naivnež, ki ni mogel takoj prepoznati volka v ovčjem kožuhu, je ostrmel nad kopico blestečih fraz, ki jih vsak teden razstavlja in ponuja. Mislil si je: tisti, ki zmore tako visokodoneče besede, mora biti pač najmanj vsaj gospod odvetnik ali kaj podobnega. Najbrž je bratovščina okrog eDe-mokracijcn sestavljena od samih «akademikovy>, pravih, stoodstotnih, sterilno čistih demokratov. Prav za gotovo tega ne morem trditi, le mislim si tako. O/iciel-no se namreč še niso predstavili. Kot visoko kulturni, izobraženi in fini ljudje, si namreč ne morejo dovoliti, da bi jih k temu kdo prisilil. (Nalašč ne, svojat OF — arskajl) V davnih časih, če se je plemenit vitez s komur koli spoprijel v dvoboju, je najprej galantno dvignil'svoj klobuk, povedal svoje žlahtno ime in šele nato začel su- kati bridko sabljo. Pa tudi danes imamo še vedno to lepo navado; n. pr. dva boksarja preden se spoprimete, se drug drugemu predstavita, nato pa se predstavita š: gledalcem in šele potem pokažeta vsak svojo moč in spretnost. Kdo smo mi pristaši OF, ve vsakdo, ve vsa Primorska. Kdo pa ste vi, ki se skrivate pod plaščem prave, čiste demokracije, tega pač še nihče ne ve. Mi pa kljub temu pravilno slutimo, kdo ste in dobro vemo, zakaj nam ne pokažete svojega lica. Se tistih nekaj političnih lahkbvernežeb, ki vam danes še verujejo, bi se v pobožnem strahu prekrižali, ko bi vas zagledali. Potem bi bil seveda konec vaši vzvišeni etiki o demokraciji, človečanstvu in svobodi. Pospravili bi v svoj koš in odvandrali kam daleč čez veliko lužo, V Argentinijo ali kamor sl bodi. Vi in vaše dragoceno blago ste obsojeni ostati večni popotniki: iz bele Ljubljane k nam in od nas drugam. Saj ni, da bi vam človek posvečal bog ve kakšno pažnjo, vendar pa teh neka) vrst osebnih misli mladega Primorca, ki se je boril v narodno - osvobodilnih vrstali, ostal invalid in ki se mu zdi zamalo, da bi vsak poljuben tzzivač pljuval na pse onb, kar smo si v morju krvi in gorja priborili. Kakor se zdi, nimate drugega dela kot prežati na vsako našo napako in napakico in jo e «akademskim» mojstrstvom nar pihniti kot se napihne milni mehurček. Seveda nikakor nočete vedeti, da ima uspehe, kdor dela in da je nujno, da pri tem tudi greši. Vi pa nič ne delate in seveda nimate razen vaših strupenih laži ničesar pokazati. Vaša «demokracija» gotovo prija dolarskim magnatom, posestnikom plantaž, bančnim in borznim špekulantom, gangsterjem, nima pa z nami, ki smo ljudstvo poštenih kmetov in delavcev ničesar skupnega- Mi že imamo svojo demokracijo, ki je demokracija delovnega ljudstva, demokracija za vse tiste, ki ste jim vi in vam podobni od pamti-veka pili kri in sušili mozeg. Za vas je ta demokracija seveda — diktatura. Prav, priznamo: Mi imamo demokracijo, ki je demokracija za milijone delavcev in kmetov, za vas, nekaj deset tisočev pi- javk pa je in mora biti ta naša demokracija, diktatura. Vi bi seveda želeli, da bi bilo narobe.'.' No, tega ne boste več dočakali. Za to jamčimo ml, mi milijoni mladih Jugoslovanov, mt deset tisoči mladih Primorcev, ki ostajamo zvesti tradicijam naše borbe, zvesti našim neštetim žrtvam, programu Osvobodilne fronte in nori. Titori Jugoslaviji■' eDemokracijan, zdiš se mi kot histerična, jalova devica, ki sika svoj strup na vse. kar je dobrega, zdravega in lepega, sama pa, v svoji jalovosti ne moreš roditi — ničesar. Prepričan sem, da se boš kaj kmalu jioslovila od naše primorske zemlje, in s tem zaključujem svoje misli o tvojem pojavu. DUŠAN FURLAN, partizan-invalid, Sempolaj, določenih 311 milijonov dinarjev, kar predstavlja razmeroma veliko vsoto. Slovenija naj postane dežela oddiha in okrepitve delovnih ljudi vse Jugoslavije in ob-enem privlačna turistična dežela za inozemce. 11.000 novih stanovanj Med tako zvanijni neproizvodnimi investicijami, to je investicijami, ki niso v neposredni zvezi z proizvodnjo in ki znašajo 3,920 milijonov dinarjev, zasluži vso pozornost investicija za pobijanje stanovanjske krize. Skupaj z investicijami zveznih podjetij predvideva načrt za investicije v stanovanja 3.500 milijonov dinarjev, s katerimi bo Slovenija zgradila 11 tisoč novih stanovanj. * ¥ * Izvedba petletnega republiškega plana predstavlja vsekakor ogromen napor za slovenski narod, vendar se Slovenci ne bodo ustrašili velikih nalog, ki jih čakajo, ker se zavedajo ogromnih koristi, ki jih bo prinesla dosledna izvedba petletnega plana. Narodni dohodek na ozemlju Ljudske republike Slovenije se bo, upoštevajoč zvezne panoge, dvignil od 16 milijard v letu 1939 na 24 milijard v letu 1951. Zopet gonja o fojbah Stolpci reakcionarnega tiska se zopet polnijo s članki o fojbah. V jami Jelenki so namreč našli grob. nico «nedolžnih» fašistov, nacistov, domobrancev, izdajalcev, mož in žena ter oelo otrok. Med njimi so »baje* celo «nedolžne žrtve, ki jih je doletela žalostna usoda po prvem maju 1915. Toda laž ima kratke noge. Niti na Kras, kjer so se ta »grozodejstva, Izvršila, ne mote. Demokratično ljudstvo dobro ve, kako je z odkritimi in neodkritimi «foibami». Kdo pa so bili prav za prav oni, ki jih reakcionarni tisk navaja kot »nedolžne* žrtve? Bili so to razni kapetani fašistič. ne milice, politični sekretarji in sekretarke GIL-a, ženskih organ,za-cij, vidnejši organizatorji fašistične stranke in njim podobni elementi. Oni sami, in s pomočjo svojih agentov-denuncijantov, domačih in tujih plačancev, so med domačini povzročali preveč gorja, Pri vsem tem pa seveda niso manjkali tudi domobranci. Vsa okolica, kjer so fojbe, ve3 Kras ve, da so bili ljudje, ki jih navaja reakcionarni tisk, rajver-ivejši poborniki fašizma, njega naj. zaupljivejši elementu Mnogo gorja jn solz, mnogo žrtev in trpljenja so povzročili. Pošiljali so domačine v zapore, v internacije, jih ubijali jn mučili, izvajali represalje in »rastrellametne*. . Za časa borbe so se stalno vršila na Krasu premikanja partizanskih edinic. Mnogi predeli so pogosto-ma menjavali gospodarja. Ko so r.emške in fašistične edlnice zased, le poedine predele, tedaj so na licu mesta in brez preiskav poubijali ne samo partizane, ki so jim prišli v roke .temveč tudj civilno prebivalstvo. Zato vedo domačih! in vsi oni, ki so v borbi sodelovali, da so v kraških fojbah fašisti, skvadristi, Nemci In vohuni. Ljudstvo je med borbo justifici-ralo izdajalce in vohune kakor so jih pač justificirali povsod. S kakšno pravico? Dejstvo, da se brez vzroka in brez objasnila že mesec dni drže v zaporu trije znani antifašisti —- tovariši Milič, Stanič in Pohar — ki niso štedili svojih moči v borbi svojega naroda proti fašizmu, je višek nasilja. Resničnim demokratom ni mogoče zamašiti ust. Tako e-dinstveno postopanje policije je rodilo val odpora v našem ljudstvu, ki v številnih protestih tako iz predmestij in iz mesta samega kakor s podeželja zahteva takojšnjo izpustitev omenjenih tovarišev. lisln „Emancipazione“ gre na 21vce dvojezičnost »Emancipazione* se nikakor noče poboljšati, čeprav je postala g!as’lo italijanske akcijske republikanske stranke. Ta list nam sicer v teoriji velikodušno priznava nekatere drobtinice, toda ko pridemo k praksi, se silno razburja. Sedaj ga bode v oči dvojezični pečat na pristaniškem poveljstvu. Da bi čim bolj podprl svoje izpade, se upa celo trditi, da so tudi pri »Primorskem dnevniku* »končno razumeli lafnščino* ter da ne vztrajajo več pri svoji zahtevi o dvojezičnosti. Gospod Caius, ki je napisal ta članek, se zelo moti, če misli, da smo se odpovedali dvoje, zičnoetl, ko smo nekaj časa pisali o dfugih perečih vprašanjih. Ce bi bili gospodje pri »Emancipazione* res demokratje, ne bi iz dvotez'č-nosti delali nikakega problema, ker priznavanje nacionalne enakopravnosti na narodnostno mešanem ozemlju je tako pr:rodno, da bi ne smelo v 20. stoletju nobenemu naprednemu človeku priti na misel, da bi jo zanikal. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Nedelja, 3. avgusta Lidija, Dobrinka Sonce vzhaja ob 5.48, ob 20.30. Dolžina dneva Jutri 4- avgusta Cene se mnrajo ustaliti Pismo OOSS polkovniku Carnesu V poslednjem času je opažati, da cene na živilskem trgu še vedno naraščajo In da Je delovno ljudstvo kljub delnemu povišanju plač in mezd zopet prikrajšano. Toda niso narastle le cene, tudi blaga, ki ga dobivajo potrošniki na nakaznice, je vedno manj. Kakor vse kaže, ZVU tudi za to nujno vprašanje nobenega razumevanja. Zato so se začele zanimati za stvar sindikalne organizacije ter opozorile na to stanje ZVU. Danes objavljamo pismo OOSS višjemu častniku za civilne zadeve ZVU g. polkovniku Carnesu: Sprejeli smo vaše pismo z dne 26. julija 191,7, v katerem ste nam sporočili, 'M bo v četrtek, Sl. julija naše zastopstvo imelo sestanek s podpolkovnikom Bickerstethom in razpravljalo o naših zahtevah, da se izdajo nujni ukrepi za znižanje cen in izboljšanje kupne moči delavskih mezd. V naše veliko začudenje smo kasneje bili obveščeni, in to v zadnjem trenutku, da je bil sestanek odgoden na nedoločen čas. Ker je položaj delavoev, vštevšt one, ki so jim pred kratkim povišali mezde, zaradi stalnega naraščanja cen skoraj vseh potrebščin še vedno zelo resen, vztrajamo na tem, da se sestanek vrši v enem izmed bližnjih dni. Vprašanje ustalitve cen zelo občutijo delavci in vse tržaško ljudstvo, zato menimo, da je treba o tem vprašanju takoj razpravljati Sporočamo vam, da bomo to pismo objavili v dnevnem časopisju. Podpisan OOSS. O vseh teh vprašanjih je tudi MOS za Trst že mnogokrat poslal vloge, resolucije in razne predloge ZVU, toda vse je bilo bob ob steno. Morda se bo ZVU zganila sedaj, ko so sindikati v imenu vsega delavstva zahtevali, da se naprav; konec naraščanju cen, ki jih pleča in mezde ne morejo dohitevati. Pr: tem pa ni dovolj razpravljati, temveč so potrebni res konkretni ukrepi. Gostovanje Zagrebčanov v tržaškem radiu Ta teden pridejo iz Zagreba k nam v goste štirje glasbeniki svetovnega slovesa: tenorist Josip Go-stič, prvak zagrebške opere, violinist Ivan PinkCva, prof. na konservatoriju, pianistka prof. Dora Gusič ter sopranistka Dragica Mar-linis, članica zagrebške opere. Josip Gostič bo nastopil v Radiu Trst II v ponedeljek, 4. t. m. od 20.15 do 20.45. Izvajal bo skladbe naših jugoslovanskih komponistov Kreslmira Baranovlča, Blagoje Berse in Jakova Gotovca. Gostič se je rodlil l. 1900. Ze več let je prvi tenor zagrebške opere. Nastopal je vedno v glavnih vlogah. Prišteva se med najboljše tenorje uagnerjanskega sloga ter je nastopal po vseh večjih evropskih mestih. V sredo„ 6. t. m. od 20.15 do 20.45 nam bo pianistka prof. Dora Gusič nudila izreden umetniški užitek. Rodila se je 1908. Diplomirala je na visoki šoli Glasbene akademije v Zagrebu kot gojenka prof. Stančiča. Sedaj je prof. na drž. konservatoriju v Zagrebu. Izpopolnjevala je študij na pariškem konservatoriju kot gojenka prof. Phi-lippa in pozneje kot gojenka W’an-de Landowske. Imela je že 18 solističnih koncertov v Zagrebu-, Lizboni, Parizu, Pragi, Brnu, Splitu! in v Budimpešti. Izvajala bo skladbe 2 sodobnih hrvaških komponistov, skladbe Scarlattija ter Johanna Sebastiana Bacha. V četrtek, 7. t. m. pa bomo poslušali sopranistko Dragico Marti-nis, k( sedaj prireja solistične koncerte po vseh večjih dalmatinskih mestih. S. O. Tržačani ne žalujejo za Italijo Predsinočniim in včeraj dopoldne je Lega in njeni pajdaši trosila po ulicah v središču mesta letake z italijansko trobojnico, v katerih je pozivala meščane, naj bi na včerajšnji dan zaprli svoje trgovine in lokale jn izobesili «trikolore» s črnim trakom v znak žalosti zaradi ratifikacije mirovne pogodbe v Rimu. Ker pa Tržačani prav nič ne žalujejo nad izgubo Italije, se tudi niso odzvali temu povabilu. Včeraj okrog poldne so neofašistične gruče mlečnozobežev, ki jih «Voce libera» imenuje «giovani generosis hodile po trgovinah in ukazovale, da Jih morajo zapreti. Nekateri trgovci so zaradi miru ubogali, vendar pa se ni nihče odzval povabilu, da bi razobesil zastavo. Tako se je tudi ta «manifesiacija» italijanstva a-lostno končala. Kako je bilo v Pragi Manifestacija bratstva - Obnova Lidic - Življenje brez črne borze Slovence III* okraja vabimo na KONFERENCO Osvobodilne fronte, ki bo v nedeljo, 3. avgusta ob 9.30 v kinu «Ideal» na trgu Sv. Jakoba Predava tov. Kenda VESTI S PODEŽELJA ČEŽARJI Odhod na mladinsko progo, Zelo lepo poslovilno slovesnost smo imeli v sredo zvečer, ko se je 14 mladincev pripravljalo za odhod, na mladinsko progo Samac-Sara jevo. Vsa naša mladina se je zbiala in odšla v bližnje Pobege, da skupno z mladino sosedne vasi preživ; nekaj ur v domači zabavi. Tovariš učitelj Bregant je v kratkem govoru poudaril pomen! gradnja te proge. Poudaril je veliko politično zavest mladine Cežarjev od koder gre na gradnjo kar polo-vioo mladincev. Ljudstvo Cežarjev je z navdušenjem' odobrilo sklep mlad’ne in se obvezalo, da bo tudi: samo obnovilo dve, ali več hi? v trimesečnem' tekmovanju. Zjutraj so odhajajoče mladince spremljali na dveh vozovih v Koper, kjer se zbirajo tudi iz ostalih rajonov okrožja. MAN2AN Potreba strokovne izobrazbe, V ne tvrdke dajale razne pletilne stroje na razpolago privatnim izdelovalcem. Tvrdke so prevzemale vse izdelano blago, maje, jopice, nogavice in drugo, plačale po de-govoru izdelano blago in si p-idr-žale na račun mesečnih obrokov določeno svoto za stroje. Tako ni zasebni delavec potreboval nobene glavnice, dobil je delo iti' streje. Pri nas bi ljudska oblast tudi lahko uvedla take tečaje. Do sedaj naša mladina ni imela prilike, da b. se bila izučila tudi takih poklicev in je v tem zelo zaostala. Ni pa to njena krivda, ker je fašizem naravnost oviral dostop k takim poklicem. Z razvojem tekstilna in dustrije se bo tudi mladina lahko izuč'la in veliko pripomogla k izboljšanju gospodarskega stanja. Razvoj zadružništva v sežanskem okraju Argčntinijj sem videl, kako so raz- FIZKULTURA Delavčeva smrt v pristanišču V petek popoldne so razkladali bombaž iz švedskega parnika «Fer-nebo», ki se Je zasidral v priSiani-šču. Pri razladanju pa se je sesula skladovnica bal na 45-letnega delavca Franca Črnigoja iz ul. Pav segio 5 in ga zmečkala. Takoj je prihitel avto Rdečega križa, ki ga je pripeljal v bolnico, kamor pa so ga pripeljali že mrtvega. Današnji šport v Trstu in pokrajini Današnja športna nedelja bo zopet ena izmed tistih, ki bo tako s tehnične kot borbene strani, nudila športnim ljubiteljem dovolj športne zabave. Sportnp občinstvo bo moglo izbirati v bogatem sporedu od nogometa preko košarke do kolesarstva in baiincanja, ki Je naslednji: Nogomet.-pokrajinsko prvenstvo: Na nogometnem igrišču v Krminu bo ob 17.30 nogometna tekma med raškim Rudarjem in Krminom, ki je zadnja tekma pokrajinskega prvenstva. Vatovčev pokal: Igrišče CRDA: ob 8. uri Bolniška blagajna-Fri-mOrje D; ob 9.15 Col-Tovarna strojev. Igrišče v Zavljah: Zavlje-Rojan B. Športni dan v Gorici: Razne športne tekme v prostorih Delavskega športnega krožka, to je pri «Giri» pri pevmskem mostu in nogometna tekma na pevmskem Igrišču. Kolesarstvo... Kolesarska dirka po Krasu v spomin Bruna Quaiattija. Start bo ob 8. uri izpred kavarne Fabrls. Športni dan v Vrtojbi: Kolesarske dirkališčne dirke na 5.100 in 17.000 dolgi progi. Košarka-.. Pokrajinsko prvenstvo: Športno igrišče Delavskega športnega društva v ul. Conti 11. ob 10. uri Col-Izola; ob 11. uri Tovarna strojev-Kvarner- Balincanje Tržaško prvenstvo: Skupina A: Standart B-Tomažič. Skupina B: Corsi A-Magdalena A. Skupina C: Delavi A-Pečar C. Skupina D. Bal-dl A-Konopljama A. Skupina E: Acegat-Sv. Alojzij A. Skupina F: Lepi razgled A-Corsi B Skupina G: Pečar A-Skoljet A. Skupina H: Kraljič A-Skoljet B; Colombin-Pečar D. Po paradi smo se zbrali vsi mladine; v središču stadiona. Predsednik svetovne zveze demokratične mladine je imel pozdravni govor in nas pozval, naj strnemo svoje vrste okrog mednarodne organizacije, da odstranimo vsako vojno nevarnost. Za njim so v štirih jaa.kih govorili še zastopniki desetih drugih narodov, med katerimi so bili oni iz Grčije, Indonezije in Španije, kjer se mladina še vedno z orožjem v roki bori za demokracijo. Prvi dan festivala so se kar vrstile razne manifestacije. Ne bi mogel povedati, katera je bila lepša in mogočnejša. Vse pa so nas tako navdušile, da se je moj tovariš socialist izrazil ob pogledu na bratstvo mladine vseh narodov, da bi se moralo že davno uresničit; tako bratstvo med vsemi narodi. Tudi naslednje dni so se vršile lepe kulturne in športne prireditve, na katerih so razne narodne skupine, nekatere v svojih narodnih nošah, predvajale glasbo, petje, narodne piese ln dramske prizore. Največ uspeha je žela ruska mladina, ki je priredila v gledališču Vlnohradsky divadlo lep umetniški večer z narodnimi nošami, godbo, petjem in narodnimi plesi- Marsikatero točko so morali ponovit; ploskajočemu občinstvu po štiri do petkrat. Tudi v paradi so se ruski mladinci najbolj postavili z dobro organizacijo in disciplino. Na čelu so dve krasni rdeči zastavi nosili z vdelanima slikama Lenina in Stalina. Na splošno sem opazil pri vseh prireditvah zelo veliko udeležbo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo vsem manifestacijam. Mladina in ljudstvo so zelo izobraženi, vse je vzorno organizirano in vsem je demokratski duh že v krvi. Skoro vsaka sled vojne je popolnoma zabrisana. Tud; prehrana je urejena tako, da ni prostora za črno borzo. Vse potrebščine bodisi živila kot pbleka so na nakaznice. Toda obroki so takšni, da človeku zadostujejo in n; treba ničesar kupovati na črni borzi. Med našim bivanjem na Češkem, ki je trajalo teden dni, smo šli tudi v Lidice. To je tisto mestece, ki so ga Nemci tako temeljito porušili, da so potem zorali tla tam, kjer so bile prej hiše in ulice. Celo kamenje so odpeljali drugam. Mestece je imelo okrog 600 hiš. Otroke dp let so Nemci odpeljali neznano kam, moške so postreljali, žene in stare ljudi pa odpeljali. Zelo malo se j;h je po vojni vrnilo. Sedaj češka mladina z udarniškim delom postavlja nove Lidice. Tudi mi smo delali tam en dan- Organizirali smo delovne brigade po 30 mož iz vseh narodov ;n pomagal! pri obnovi. Izmed športnih prireditev prvih dni naj omenim tekmo v namiznem tenisu med Jugoslavijo in Francijo in nogometno tekmo med Jugoslavijo in Češko, ki se je končala neodločeno z 2-2. Pri, plavanju pa so se najbolj odrezali Rusi, ki so ;meli s seboj tudi prvaka za 200 m. Kjer smo stanovali, smo se z nar širni tovariši prav dobro razumeli. Najlaže je bilo tovarišem Slovencem, k; so zaradi podobnost; jezika lahko kar v slovenščini govorili s Cehi in Rusi ;n jih tudi v glavnem razumeli. Nek; novinar lista «Rude Pravo« je imel z nami razgovor o položaju mladine v Trstu. Tako smo tudi mi, mlad; delavci iz Trsta, vkljub neštetim zaprekam javnih in zasebnih ustanov, lahko prisostvovali praškim svečanostim, ki nam bodp ostale neizbrisno V spominu. Tiste mladinske organi2ar cije pa, ki so bile proti festivalu, so se samo osmešile in zopet enkrat pokazale svojo nemoč pred Vsem svetom. Protestna stavka pri Telve Zadružno življenje v sežanskem okraju se je zadnje čase. precej razgibalo. Okraj ima 6 Naproz, ki odlično delujejo. Te zadruge imajo skupoo 20 poslovalnic. V Mostišču, ki je v središču slovenske Istre, se v okviru petletnega načrta gradi nova velika stavba za zadrugo, ki bo oskrbovalno središče za vse istrske predele sežanskega okraja. Okraj Ima tudi 7 obnovitvenih zadrug, ki že vršijo gradbena in obnovitvena dela. Tud; te zadruge bodo nedvomno mnogo prispevale k obnovi naše dežele. V Vremskem Britofu se je pred kratkim ustanovila čevljarska, a v Hrpeljah krojaška zadruga. Sežanski okraj premore zdaj kar dve produktivni zadrugi. V Divači in Rodiku imajo živinorejski zadrugi. Kmetoza v Gabrovici v Istri bo zgradila v petih letih zadružni hlev za 100 glav živine ter svinjak za 50 prašičev. Zgradila bo 19 stanovanjskih hiš, prekopala 4 ha travnikov ter ga spremenila v vinograd, kjer bodo posadili 30.000 trt ter 5.000 sadik pritličnega sadja. Ze v prvem letu bo lahko dala v odkup 150 stotov krompirja, 100 stotov sadja ter 200 hektolitrov vina. Omejite potrošnjo vode ZVU opozarja meščane v spodnjem delu mesta, da omeji uporabo vode zaradi onih someščanov v viškjih predelih, do katerih voda ne pride zaradi pomanjkanja. Včeraj zjutraj od 7.45 do 8. ure so proglasili vsi nameščenci pri Telve v ul. S. Maurizio četrturno protestno stavko zaradi neutemeljenih disciplinskih kazni, ki jih često nalaga nameščencem inž. Nor-dio. Omenjeni gospod je pred dnevi tudi ukazal odstraniti dva venca, ki so ju položili delavci v počastitev spomina sedmih delavcev, ki so umrli v nemških koncentracijskih taboriščih. Jugoslovani niso lačni krompirja iz Italije Jugoslovansko poslaništvo v Rimu je izdalo jasen in odločen de manti o vesteh dozdevnega tihotapljenja žita im drugega blaga, katerem so toliko pisali nekateri italijanski šovinistični listi. Toda «Messagg'ro Veneto* se ne da ugnati. Po nalogu svojih gospodar, jev nadaljuje s sejanjem laži, da bi ustvaril čim. večjo napetost med Italijo in Jugoslavijo. Tako ve podati, da je šlo odi 1. do 12. maja skozj Trst 2.500 ton krompirja ne, kam proti vzhodu. Pisuni okoli tega lista naj vedo, da niti Jugoslavija niti druge vzhodne države n‘-so potrebne njihovega krompirja in mesto trositi laži, naj bi se raje zamislili nad dejstvom; da velik del italijanskega ljudstva strada. Radijski sporedi v nedeljo, 3- avgusta TRST II 7.30. Koledar, jutranja glasba, 7.45. Napoved časa in poroč.la. 8.00. Jutranja glasba. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Prenos maše iz Sv. Justa. 11.15. Klasična glasba. 11.30. Pridiga. 11.45. Glasbeni kaleido-skop. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Ljubezen v slovenski pesmi. 13.30. Lahka glasba. 14.15, Gospodarstvo pri starih narodih, 14.28. Citanje sporeda. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Plesna glasba. 17.30. Operne melodije. 18.15. Fol klorno predavanje. 18.30. Slavni pevci. 19.00. Havajske kitare. 19.15, Venček slovenskih pesmi. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Simfonični orkester. 21.00. Pesmi ruskih skladateljev, poje sopr. Volto-lina. 21.30. Glasba po željah, 22.00. Vesela ura - Izvajajo člani S.N.G. 22.30. Pestra glasba. 23.15. Napoved časa in poročila, 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. Dominik, Ljubica Spominski dnevi 1943: so se končali težki boji na Blegašu (Gorenjska). 1919: so opustošili šovinisti slovensko osnovno šolo na Acguedottu. Sonce srpanla grozdje meči, z medom navdana ajda diši. Preskrba Dvig nakazil. V teku jutrišnjega dne morajo dvigniti trgovci pri obč. prehranjevalnem uradu nakazila za mast in sladkor. Vodstvo podeželskih prehranjevalnih uradov naj dvignejo v ponedeljek nakazila za mast in sladkor. Delitev testenin ZVU se konča jutrišnjim dnem. Prosvetno društvo «S. V torek, 5. avgusta ob 21' pevski zbor P. D. F. Mam. ^ redil svoj pevski koncert p°a stvom tov. Švare v dvorani »Kraljič*. Predavanje tov- Vidalijft « 0/1 tfl D bo ponedeljek, 4- t. nu 00 , — . I i w nn S v* krožku «S. Čermelj» pri $v' 4 , ziju o temi: nizem». «Domoljubje Just« Enotni sindikati Sindikat kinematografskih nameščencev vab; svoje člane na sestanek, ki bo v ponedeljek ob 10. uri predpoldne v kinu Massimo. Lesna stroka. V ponedeljek bo sestanek upravnega odbora, pododborov in zaupnikov zaradi mezdne situacije. Nameščenci mednarodnih spalnih vozov imajo danes ob 10. uri predpoldne sestanek v avli Glavnega kolodvora. Zlata maša 3. avgusta ob 8. uri zju- Danes traj bo obhajal zlato mašo v župni cerkvi v Barkovljah g. Ivan Urdič, dolgoletni katehet v Trstu ter nato župnih na Kontovelu. Sedaj ž.vi kot upokojenec v Barkovljah. Domači cerkveni pevski zbor bo izvajal ob tej priliki slovesno Schubertovo mašo «Salve Regina*. Za spomenik padlih barkovljan-skih partizanov Tov. Anton Gregorič iz Barko-velj je poklonil za spomenik padlih partizanov 5.000 lir, katero mu je barkovljansko prosvetno društvo dolgovalo kot dveletno najemnino dvorane. Za velikodušni dar iskrena hvala! Letno gledališče pri Sv. Danes ob 21. uri bo po predstava opere «Turandx>t»* SIAU Vsem odborom ln vsem demoKraion1 Ob drugi obletnici ustano''11 kongresa Slo ve ns ko-I tali jan® ^ tifašistične unije organi®™, ni odbor SIAU-je veliko ^ veliko pr}' za Razklanim hribom' V g' Padrlčah. Program obsega športne r • in kulturne ^ ditve (tek itd.) s pevskimi zbori in glasbo. - -f ^ bo godba na pihala in orlie3.viie-, ples, za katerega bodo prIP I , na tri plesišča. _ je Pripravljalni odbor ptire j^lj x i a. v c- trudi, da bo kraj urejen - .. vabljivo, da se bodo udeleže jetr.o počutili. .h p Vse prireditve posamezn- ^ svetnih društev naj ta dari ^ dejo. Izleti naj se usmerijo prireditve. /. tabora SIAU-je v TrStU’^ nika vseh demokratov se udeležiti vsi demokratični fr ci Trsta in okolice! [. Matjaž Kulturni krožek «Tomažič» priredi v ponedeljek, 4. avgusta ob 21. uri predavanje v slovenščini v svojih prostorih ul. dei Leo 3. P. Društvo „M v Barkovljab Danes ob 16. uri bo k prireditev na prostoru sp ^ ga kluba v Barkovljah ( ^ nji tramvajski postaji)- .. nji tramvajsKi pusiaj"-pijo italijanski in slovel joVl ski zbori- Po nastopu sr ples in druge zabave- ^ Odg. urednik DUŠAN Tip. -1 ^ Tisk Stabilimento DAROVI IN PRISPEVKI Za politične pripornike so darovali: Cok Valerija 774 lir, lista št. 29 je nabrala 1646 lir, Cotar Angela 75 lir, Grgič Karla 100 lir, Mlač Helena 50 lir’ Kogoj Marija 25 lir, Vrtovec Evgenija 25 lir, Černigoj Danilo 50 lir, Cok Valerija 50 lir, Zuljan Ema 25 lir, Dougan Amalija 50 lir, Prelc Antonija 50 lir, Cok Andrej 4 kg sadja, Bitti Angela 4 kg sadja. Namesto cvetja na grob dragega brata in svaka Josipa darujeta Franc in Olga Bandel 1000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za vojne sirote. Namesto cvetja na grob Antonije Rebula daruje družina Cefar 1-000 lir za našega dijaka. Krožek tiskarjev bo imel v ponedeljek, 4. t. m. ob 19.30 v ul. Trento 2 zborovanje s predavanjem: «Delovna mesta in dežele*. MALI OGLASI TOV. LAHAJNER STANKO je 31. julija izgubil listnico z denarjem in dokumenti na cesti Senožeče, St. Peter čez Košano. Poštenega najditelja naproša, da izroči listnico proti nagradi upravi zdravilišča v Senožečah.___________________ OBVARUJE, OMEHČA IN DAJE SIJAJ VAŠEMU OBUVALU Prodam vprežni voziček Drva, deske, trort1® trd les kupuje in prodaj* na debelo in drobn gj, GALEA, TRST, Viale So"0* telefon štev. 90-441- Šivalni stroj garantirano dober za — ^ drug; luksuzni stroj. Bedka ^ Skladišče COSLOVICB " ul. Manzoni 4. Dr. GAETA, 2 Izdeluje proteze v Jeklu, — Najvecj® ,««• srednji, na dveh kolesih. ANTON KETTE — OPČINE. čuku in plastiki, 1 (Govori ■>-- .3 Torre Bia«*’ r ____________________ 12. i9 ! cija. Sprejema od 10. do yej# 10 j* m /navori e* 13. do 19. TRST, ul. ----------- (vogal ul. CarduccJŽ ZPP v SALEZU priredi danes, 3. t. m. ob glavni VELIK JAVEN PLES ces*‘ Igra godba ;Z Sv. Začetek ob 16. uri. Cfsti dobiček bo za spominsko ploščo padlim Vljudno vabimo vse na domačo kapljico. iia- pan iitean< PREKLICUJEM izgubljeno osebno izkaznico na ime Marija Metlika, roj 9. 3. 1930 v Klancu (Hrpe-lje-Kozina), ki je bila izdana od okrajnega odbora Hrpelje-Kozina. Hladilne omare vseh vrst ob zaključku sezone po brezkonkurenčnih cenah Poleg tega še bogata izbira kuhinjskih in higienskih predmetov, orodja za delo, potrebščin in okovja za pohištvo, železnine, črne in pocinkane žice, pocinkane ploščevine, cina, vzmeti za postelje itd. INTRA d. Z 0. j. Trst, ul. Roma 22, tel. 8543 UL. G. V AS ARI 10 UL. G. V AS ARI 10 TRGOVINA ČEVLJEV TREVISAN VELIKA RAZPRODAJA vseh vrst LETNIH ČEVLJEV in SANDAL e 20% POPUSTOM UL. G. VASARI 10 UL. G. VASARI 10 SAMO ENA JE Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Trst - ul. titercadante 4 - telef. VSM9 kjtr dobite vse kmetijske potrebščine najbolj pooeni in najboljše kakovosti. Kino na Opčinah predvaja DANES v nedeljo, 3. t. m. ob 16. uri in v PONEDELJEK ob 18. uri ganljivo dramo Prepovedani Resničen roman preteklega stoletja, pretresujoč dušo do dna. Proti tej požrtvovalni ljubezni zatemni ona Romea in Julije. OGLEJTE SI GA VSI! Danes vsi v GABROVICO pri KOMNU, kjer priredi Dramatični odsek Prosvetnega društva iz Nabrežine ob 17. url dramo te te „ S I N Pred Igro bo koncert nabrežinske godbe. — Po igiri ples, prosta zabava in srečolov. Za dober prigrizek in izvrstno kapljico je preskrbljeno. Mladina iz KAZELJ priredi v NEDELJO, 10. avgusta velik javen ples Vabljeni vsi. Vabljeni u-si. ZLATO IN DRAGULJI ZLATAR PERIZ TRG SV. JAKOBA štev. 1 Kupuje in prodaja zlato, srebro ln briljante. Velika izbira žepnih in stenskih ur najboljših znamk. IIIVOD UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD Z O. |. TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 56-88 . 29-306 . 80-00 - 51 75 Trgujemo na debelo z vsakovrstnim blagom Krznarstvo ZILIOTTO sporoča, da bo 4. in 5. avff&ffl izredna razprodaja nasled^P konfekcij KRZNA bizoni, perzijci, lenivci, stralske kože, ratmusques» bri, oposum, pannofix, , ki, jagnjeta, šape I,cr*IJy^ naravne in barvane mačke-v italijanskih, ameriških, coskih modelih 1947-48 P° redno nizkih cenah. V našem interesu je, da obiščete Krznarstvo ZILIOTTO Ul. Trento 11 - TRST - Te.efon 29 .n‘ r Radio y vsako hiš® 1000 lir«apf,i ( Na mesečne obroke od Klavirske harmonike mesečno od 1000 lir ^ tri In Masettl inA m „,^1 tedenske obroke od 1UU liri,a'> Kitare Silvestri in Masettl na Rossovich Korzo Garibaldi it. 8 - telefon 93 .1* i