gregor krek
Z BIBLIOGRAFIJO PO NJEGOVIH STOPINJAH
DRAGO SAMEC
Bibliografija del in prispevkov Gregorja Kreka obsega njegovo pesniška dela, publicistične spise, strokovna in znanstvena besedila in monografije. Prav tako pa so vanjo uvrščeni tudi spisi in besedila o Gregorju Kreku, pesniku in znanstveniku.
Ključne besede: Gregor Krek, bibliografija.
The bibliography of Gregor Krek's work comprises his poems, popular articles, scientific treatises, and monographs. It also contains articles about Krek himself as a poet and a scholar.
Key words: Gregor Krek, bibliography.
Vse Slovenii vpoklon podam, Vedno za-njo strune so gorele, Če ji dar po všeči bo ne znam.
To pa struna je in bo želela: »Da med sine bi me zveste štela.«
[Krek 1862: 9]
Pri sestavljanju osebne bibliografije dr. Gregorja Kreka sem se trudil zajeti čimveč njegovih objav. To 'skupspravljanje' zajema vse njegovo delo, kolikor se ga je pač posrečilo evidentirati; natančnejši pa sem seveda lahko bil pri slovenskih objavah.
Bibliografija precej dobro pokaže delavnost posameznika, pa tudi pahljačo dejavnosti, ki so ga zanimale, izzivale in gnale, da je pisal in objavljal izsledke s teh področij ali pa se jih vsaj dotikal. Bibliografski zbir tako pokaže njegovo publicirano vpetost v čas.
Krek je začel objavljati zgodaj, saj se že kot šestošolec 17. marca 1858 v Novicah pojavi z romansirano zgodbo iz domačega kraja: »Divji mož,« za uvod pa je opisal svojo neštetokrat prehojeno pot iz rojstne Četene ravni skozi dolino v Škofjo Loko. Iz tega spisa se že zrcalijo tri Krekova nagnjenja, pomembna za njegovo prihodnost, tj. do ljudskega slovstva, do slovanske kulture (z navedbo čeških verzov) in do jezikoslovja (z jezikoslovnimi opombami pod črto).
Svojo prvo pesem je malo pozneje, 21. julija istega leta, objavil prav tako v Novicah; poslej je pesmi objavljal predvsem v Janežičevem Slovenskem glasniku (1858—1866) in v Bleiweisovih Novicah (1858-1864).
traditiones, 35/2, 2006, 237-245
Med samostojnimi izdajami je omembe vreden danes redek izvod z naslovom Poezije iz leta 1862; je iz Robidove zapuščine, shranjen v SAZU, in ima tudi njegov podpis. Krekove pesmi sta uglasbila Fran Gerbič in Anton Nedved.
Po negativni Levstikovi kritiki je umolknil kot pesnik in se povsem posvetil objavljanju strokovnih besedil.
Največ strokovnih in znanstvenih besedil je napisal v nemščini. Zakaj tako, je sam razložil v pismu prijatelju Josipu Cimpermanu (1876): Žal mi je vedno, da nimamo Slovenci znanstvenega glasila; pisal bi marsikaj slovenski, kar zdaj pisem nemški [Dolenc 2003: 78—79].
Krek je imel veliko načrtov, na kar med drugim kaže tudi pripis pri Trstenjakovi oceni dela Ueber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie v Novicah [1869: 271—272]; urednik Bleiweis je namreč zapisal: Da se tudi slovstvo naše domače obogati z izvrstnim tem dr. Krekovim delom, prinese ga in še nekoliko pomnoženo »'letopis«' Matice slov. v slovenskem jeziku. Dr. Krek sam ga piše slovenski. Žal do tega ni prišlo.
Zlepa ni dal dela iz rok, če ni docela ustrezalo njegovemu stremljenju in hotenju, o čemer priča tudi njegov prispevek »Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesmi«, ki je izšel v šestem letniku Slovenskega naroda leta 1873, v številkah 137—138, 140, 142, 145. V njem piše o izdaji Vrazove zbirke narodnih pesmi, ki mu jo je naložila Matica slovenska. Bil je kritičen do tega svojega poslanstva:
Ko sem se resno svojega posla bil lotil, mi je bila načelna misel, vse delo tako vrediti, da bode imelo drugo lice nego jo ima obilica enakih proizvodov pri drugih, sorodnih narodih. Nič bi ne bilo laže, kakor v letu dni stopiti pred matične članove z debelo knjigo, v kateri bi se ne pogrešala nobena v dotičnih rokopisih se nahajajoča pesen, od čveterovrstne poskočnice do najobširniše resne junaške. Mogoče da bi navadnega bralca ta po Koritkovem načinu sestavljena sodrga ozadovoljila, a drugo je vendar dobiti človeka, ki bi si drznil na tak proizvod danes podpisati ko vredovalec svoje ime;... Trebalo je tedaj paziti na to, da bode izdaja kritična, ugajajoča na eni strani navadnemu bralcu, na drugi pa in vzlasti terjatvam, ki je stavi sedanji stan nauke na-njo. Da pa se to doseže, je treba ne le vstrajne delavnosti, ampak tudi več časa, nego bi se površno sodeč mislilo. To bode jasniše, ako se anticipando malo natančniše ogledamo po prihodnji knjigi ter se v glavnih točkah seznanimo z načinom njenega vredovanja. [Krek 1873: 97-98]. svoja merila je dodatno pojasnil:
Svojega stališča mi nij treba tukaj obširniše razvijati; držim se načel, kakoršna so pri kulturnih narodih denes sploh navadna. Terjatvam časa tudi na slovstvenem polji se le oni ustavlja, ki napredka narodov ali ne vidi ali neče videti. Da ne bode nobene dvombe, pa že tukaj očitno izrekam, da me nij nikdar volja odmakniti se od svojih načel. [Krek 1873: 138-139]
Veliko se je torej ukvarjal z urejanjem knjige, ki pa kljub številnim piscem, ki so v časopisih spodbujali akcijo in delili nasvete, ni izšla.
Spis »Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesmi« je izšel tudi kot separat. O tem, zakaj se je Josip Jurčič kot urednik in izdajatelj Slovenskega naroda odločil za ponatis Krekovega prispevka v Listkih 4, 1873 (96—140), pove v Predgovoru v 1. zvezku Listkov. Tu zbrani spisi sopretiskani iz listka »Slovenskega naroda«, torej ne zahtevajo naziva, da so novi. Povod, da na svitlo pridejo tudi v tej obliki, je premislek, da se običajno večji politični časopis, periodično izhajajoč, ne hrani in se tako pogube tudi spisi, ki so večje nego samo dnevne vednosti. Kakor jih bode torej mnogi naročnik lista sam rad v tej obliki v drugič kupil, da jih more v svojo knjižnico med druga slovenska dela uvrstiti, tako si jih bodo zarad njih prenizke cene mogli preskrbeti tudi oni, sosebno mlajši prijatelji naše literature, kterim okolnosti ne pripuščajo naročevati se na dražji časopis. [Jurčič 1872: 3]. Krek je o svoji publicistični dejavnosti večkrat pisal prijatelju Cimpermanu. Tako je npr. 18. novembra 1873, ob prvi izdaji Einleitung in die slavische Literaturgeschichte (Uvod v slovansko literarno zgodovino), zapisal:
Tudi se je začela moja knjiga že natiskovati in treba je bilo odpisov in dopisov več kot potrebno, ker se stvar v Lipsiji dela. V zadevi ene pole sem ta teden pisal trikrat. Ta opravila me bodo trpinčila do velike noči in še tedaj utegne cel spis komaj dovršen biti.
Kolikor sem mogel pregledati njegovo korespondenco, v pismih še največ govori o drugi izdaji Uvoda..., ki mu je vzela veliko časa in se ji je posvetil kmalu po izidu prve. V pismu Cimpermanu, za novo leto 1876 dalje pravi:
Jaz marljivo rijempo starih knjigah in knjižurah. Delo je marsikakem oziru hvaležno, zasledi se tu in tam kaj zanimivega, kar trud v izobilji poplača in k nadaljnemu delovanju spodbuja. Kvar je samo, da pri tem druge stvari zanemarjam, osobito pa novejše slovansko lepoznansko slovstvo. Vendar porabljam letošnje počitnice za to, da prebiram, kar je v omenjenem oziru doneslo leto. Prečital sem češke časopise Lumir in Svetozor, zdaj sem pri hrvatskem Viencu in v kakih treh dneh pride naša Zora na vrsto in drugi enaki slovanski časopisi zaporedoma. Ob vsem delam precej natančne kritične in estetične opazke in vtegne se v nekterih letih gradivo vendar tako razrasti, da se bode dala spisati mala knjiga o sočasni slovanski beletristiki. [nav. po Dolenc 2003: 78]
Nasledek tega dela je bila njegova Slavische Anthologie (Slovanska antologija), izdana v Stuttgartu leta 1895.
Zagotovo je Krekovo najpomembnejše in najodmevnejše delo druga izdaja Einleitung in die slavische Literaturgeschichte; njenemu nastajanju deloma lahko sledimo v pismih Cimpermanu. Še leta 1877 je zapisal: Drugih opravil imam letos toliko, da ni misliti na literarno zgodovino slovansko. Drugo izdajo prvega zvezka bi bilo trebalo, a še za to mi ni nikakor misliti zaradiprepičlega časa [Dolenc 2003: 80].
V	pismu Cimpermanu 3. 1. 1880 pa je spregovoril o tem, kako ga založnik priganja k novi izdaji:
Prašate me, kako je z mojim slovstvovanjem? Reči moram, da sem zadnja leta prav mnogo studiral, a malo pisal. Zdaj zopet pak se utegne učenje pisanju umakniti in je tudi že zadnji čas, da ustrežem željam in vednemupriganjanju založnika, ki bi drugo izdajo moje slovanske literarne zgodovine rad videl že skoraj natisnjeno. Prvo izdanje je že zdavno pošlo in povprašuje se prav zelo po knjigi. [Dolenc 2003: 81] In nato leta 1883: Omislil sem si zopet celi sklad novih knjig in bi samo želel, da bi jih mogel tako prebirati, kakor bi rad. Le tu pa tam kaj dostavljam prvemu zvezku literarne zgodovine slovanske in sčasoma utegne iz teh malenkosti narasti obširna knjiga. [Dolenc 2003: 86].
Drugo izdajo Uvoda... je Krekov študent Franc Hubad najavil v notici »Nova knjiga« v Ljubljanskem zvonu:
Meseca oktobra 1.1. pride na svetlo drugi natis prof. dr. G. Krekove knjige: »Einleitung in die slavische Literaturgeschichte« v drugem popolnoma predelanem izdanji ... Ta knjiga, ki je imela leta 1874. toliko vspeha po Angleškem, Francoskem, Nemškem in med Slovani, došla bo dobro vsem onim, ki se hočejo temeljito poučiti o slovanski literaturi. Krekova zasluga je, da poučuje omikani svet s slovanskimi razmerami in zavrača s tem plitvo in zlobno nam neprijazno časnikarstvo. Zato upamo, da nas razveseli sloveči učenjak kmalu tudi z drugim zvezkom. [Hubad 1886]
Kakor je zapisal, knjiga tedaj še ni izšla, toda sam jo je ob objavi te notice v septembrski številki že poznal, saj je zanjo izdelal stvarno kazalo. Napovedovalec je že upal na nadaljevanje v 2. zvezku, do katerega pa ni prišlo.
V	naslednjem, 7. letniku Ljubljanskega zvona je v februarski številki Franc Hubad knjigo predstavil:
Znanstveni svet se je čudil že prvemu natisku. 'Kdo bi si mislil, da je slovansko narodno slovstvo tako bogato!' čudil seje glasovit nemški učenjak, ko je prebiral knjigo leta 1874. in sedaj se bodo čudili spet, ker bodo videli pred seboj na svoje oči, koliko seje zgodili od te dobe na znanstvenem polji, kakor so se čudili za rusko-turške vojne nasprotniki slovanstva, ki trdijo, da Slovani nimajo slovstva, ko jim je začel navajati Fr. V. Hellwald le samo imena znamenitih živih pisateljev ruskih. [Hubad 1887] Na isti, 122. strani je nadaljeval : Drugo izdanje Krekove knjige se odlikuje od prvega že po svojem obsegu. Prvo obsega 336 stranij, novo pa 887, ali, odbivši kazalo, 867 stranij. Knjiga se je razširila torej več kot za polovico.
Na str. 437 je Hubad posebej opozoril na pomen ljudskega izročila: Ravno tu nam pa kaže prof. Krek prvi, da moramo prištevati literaturi narodovi tudi vse tradicijonalno blago, naj bode zapisano, ali naj še živi le v ustih narodovih.
Iz Predgovora k drugi izdaji, ki ga Krek datiral na Božič 1886, sklepamo, da je založnici rokopis dokončno oddal po božiču.
Obe izdaji mu je založila graška univerzitetna knjigarna Leuschner&Lubensky, tiskala pa tiskarna Leubner v Leipzigu.
O trudu za to knjigo govori v Predgovoru:
Pri svojem prvem izidu ta spis ni samo v slovanskih deželah, ampak tudi v Nemčiji, Angliji in Franciji s strani kritike doživel nadvse prijazen sprejem. Tej okoliščini gre pripisati, da se je že po preteku malo let pokazala potreba nove izdaje. Zaradi v toliki meri izrečenega priznanja se mislim najbolje oddolžiti tako, da sem ga v vseh delih na novo predelal in razširil, pri čemer se je prvotni obseg približno potrojil. Z majhno prostovoljno prekinitvijo sem ves od poklicnega dela preostali čas zadnjih šest let posvetil izključno temu delu in pri tem dokončal posamezne dele po vrstnem redu, določenem v knjigi ... Naj poudarim, da so posamezni večji deli prve izdaje te knjige ponatisnjeni skoraj dobesedno, ne da bi bilo to posebej označeno. [Dolenc
2003: 89]
Zgodaj, že leta 1861, je pri izdajanju učbenikov razmišljal o izdajanju v polah: Svetovalo se je nekje, da bi učenci prejemali knjige po polah nasproti, da bi jih imeli poprej. Ta misel je sicer dobra, a ni praktična.' [Krek 1861: 75]
Zamisel je uporabil pri svoji drugi izdaji Uvoda. Doslej še nisem našel omembe, da bi bila 2. izdaja Uvoda... (Einleitung., 1887) izhajala tudi v snopičih.
V	Biblioteki SAZU je ta izdajo tudi v nekompletnem primerku, in se je verjetno prav zaradi tega ohranila nevezana, v snopičih. Ohranjenih je 12 snopičev (2. do 13.), od katerih ima vsak 3 pole, tj. 48 strani oz. 24 listov, le 10. snopič ima 32 strani. Vseh snopičev pa je moralo biti 20, saj na ovitku vsakega piše: Vollständig in 20 vierzehntägig erscheinenden Lieferungen. Če to drži, bi moral tekst začeti izhajati že na začetku leta 1886, da bi mogel do oktobra, ko je bila knjiga na voljo, iziti v celoti. Verjetneje je, da je začel izhajati okrog aprila 1886. 20. snopič pa je moral prinesti pol pole za konec knjige, uvodni del, najbrž naslovnico in z rimskimi številkami označen uvodni del. Ovitki snopičev so enaki, številka snopiča je dopisana z roko, ni pa navedbe letnice. Cena snopiča je znašala 60 kr. Pri vezavi knjige je namreč knjigovez vse ovitke vrgel v koš.
Vprašljiva je letnica izida. Po Hubadu naj bi knjiga izšla že oktobra 1886, verjetneje pa je knjiga dokončno izšla v začetku leta 1887, vsaj zadnji snopič in izvodi, ki so prišli v prodajo vezani.
V	Slovanu je Tominšek [1905: 34] zapisal: Ni je večje knjižnice, kjer bi ne dobili te knjige.
Tudi danes, v računalniški dobi, lahko temu le pritrdimo: laže sledimo in dokumentiramo ohranjene primerke dela v različnih knjižnicah, od naših najpomembnejših prek drugih južnoslovanskih, knjižnic na nemškem govornem področju, italijanskih od Padove in Firenc do Rima, v angleških in ameriških univerzitetnih knjižnicah (Oxford, Cambridge, Glasgow, Yale, Kongresna knjižnica v Washingtonu idr.).
V	slovenski elektronski bibliografski podatkovni zbirki Cobiss sta evidentirana dva
izvoda 1. izdaje, druga izdaja pa je dosegljiva v treh knjižnicah v šestih izvodih. V Cobiss še nista vneseni 1. in 2. izdaja iz Osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fakulteti, Biblioteka SAZU hrani 4 izvode in omenjeni nekompletni v snopičih. Od teh sta v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU dva izvoda(iz Grafenauerjeve in Orlove zapuščine), Kosov izvod je v Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, izvod iz Robidove knjižnice pa v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede.
KREKOVA OSEBNA KNJIŽNICA
Gregor Krek je zgled učenjaka stare šole, saj je zbirke slovanskih bajk, pravljic, povedk, basni, šaljivih zgodb, pregovorov, ugank, pesmi in šeg zbiral ne samo za seminarsko knjižnico na univerzi, ampak tudi za svojo zasebno knjižnico. Njegov sin Gojmir govori o domači zakladnici: Moj oče je bil učenjak in je imel obširno knjižnico, ki je še sedaj shranjena v Ljubljani. Jaz sem kot otrok čepel v njej in bral, ne, požiral najrajši pravljice, ki jih je bilo obilo, ker seje oče posebno rad bavils folkloro [Cankar 1911: 442].
Knjižnica je bila sicer najprej namenjena prvorojencu Bogomilu, ki pa se je pozneje oddaljil od očetove tematike.
V	Ljubljano preseljena knjižnica je bila pozneje prodana novoustanovljeni univerzi in namenjena seminarju za slovansko filologijo. Univerza je Poverjeništvu za uk in bogočastje naslovila naslednjo prošnjo:
Pojavila seje izredno ugodna prilika, da more univerza kupiti lepo in bogato knjižnico umrlega vseuč. prof. dr. (Ivana, prečrtano) Gregorja Kreka za seminar za slovansko filologijo. Ker pa je Univerzitetna Uprava že čezmerno obtežena z različnimi drugimi izdatki, je nemogoče, da bi mogla kupiti to knjižnico, ki obsega nad3000 del. Prilike pa se ne sme zamuditi in radi tega se obrača Univerzitetni Svet na poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani s prošnjo, da blagovoli nemudoma izposlovati pri komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, da taista nakaže proti rektorjevemu (ozir. Prorektorjevemu)potrdilu Univerzitetni Upravi znesek štirideset tisoč (40.000) kron za knjižnico seminarja za slovansko filologijo na filozofski fakulteti univerze kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 19. decembra 1919, prorektor: Zupančič.
Zaznamek: pro domo: Ker se iz vseučiliškega fonda za knjižnico ne more nič likvidirati, o čemer se je tudi gospod dekan Nachtigall obvestil. V prvi inventarni knjigi sedanje knjižnice na Oddelku za slavistiko in slovenistiko na Filozofski fakulteti je Krekova knjižnica vpisana skupaj. Evidentirana je bila v študijskem letu 1921/22, pod št. 1036-3477a in 5923-5926, skupaj 2447 naslovov. Številke se ujemajo z naslovi, nekdo pa je pred leti, z opazno patino, dopisoval tudi število zvezkov, ki jih je skupaj kar 3605.
Najstarejši publikaciji sta nekompletna izvoda Dalmatinove Biblije iz leta 1584, najmlajša je iz leta 1905. Največ enot v Krekovi knjižnici je iz časa med 1850 in 1900. V fondu je precej periodike, šolskih glasil, največ pa je slavističnih, filoloških in folklorističnih izdaj iz slovanskega in germanskega, predvsem nemškega kulturnega okvira.
Krekova rokopisna zapuščina je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani evidentirana pod številko Ms 1465 in vsebuje dela, pisma, obsežno in zanimivo korespondenco, gradivo, tuja dela in tujo korespondenco. Največ ohranjenih pisem, kar 49, je od Josipa Lendovška, 35 od Josipa Sketa, 35 Vatroslava Jagica, 24 Vatroslava Oblaka, 18 Franca Hubada ... Med rokopisi je tudi zapis »O slovenskih predavanjih na graškem vseučilišču«. Zapuščina je v NUK prišla iz Federalnega zbirnega centra po drugi svetovni vojni.
V NUK je tudi Bogomilov seznam knjižnice Gregorja Kreka, v različnih zapuščinah je še nekaj rokopisov in pisma Antonu Aškercu, 38 pisem Josipu Cimpermanu, Etbinu Costi, tudi (donatorju) Ignaciju Gruntarju, Ivanu Hribarju, Franu Levcu, Franu Levstiku, Matiji Murku, 45 pisem Davorinu Trstenjaku, 5 pisem Tomu Zupanu itn.
Bežen pogled na Gregorja Kreka in njegova sinova pokaže, da sta imela z Bogomilom sprva skupna zanimanja, saj je Bogomil izdal knjigo pripovedk, o kateri so si ocenjevalci edini, da je šlo za odločilen očetov vpliv in pomoč, nato pa se je Bogomil povsem preusmeril v pravo. Gregor Krek je še leta 1877 v pismu Cimpermanu upal:
ako bode mogoče, ga bodem napeljeval, da postane, kar sem jaz — se ve da silil ga ne bodem. Lahko bi mu bilo, ko bi imel v meni svojega učitelja in po svojej smrti bi mu jaz tudi lahko zapustil, kar učenjak najbolj potrebuje, t. j. dobro urejeno in s težkim denarjem kupljeno knjižnico. [Dolenc 2003: 79]. Drugi sin Gregor Gojmir, poznan predvsem kot pravnik in glasbenik, je vsaj na začetku prevajal pesmi za očetovo SlavischeAnthologie, z literarnega področja je opazna še razprava o Antonu Aškercu. Sicer pa moramo zaradi enakega imena (Gregor) njuno avtorstvo ločevati. V starih listkovnih katalogih je bilo avtorstvo pogosto napačno pripisano. V pomoč so letnice izida in različna tematika.
V ocenah redko beremo predstavitve povsem človeške strani obravnavanega avtorja. V poznanih zapisih o Kreku najdemo vse, od panegirikov pa do odklonilnih sodb in ocen. Kritik je več z nemške strani, pa tudi s slovenske jih ni malo. V zagovor bi podal samo navedbo, ki jo je napisal sin Gojmir Krek v Edinosti oktobra leta 1910: nikakor ne moreta razžaliti znanstvene časti plemenitega pokojnika, o katerem so pač merodajne instance (znanstvene akademije) in pravi učenjaki že davno izrekli svojo za očeta najčastnejšo sodbo.
Krek je imel tudi veliko nasprotnikov, iz njihovega kroga je tudi naslednja anekdota: Odšel je, pravijo, v Berlin, najel sobo v lepem hotelu, poklical sobarico in jo zaprosil:
»Prosim vas, če mi lahko prinesete iz hotelske biblioteke knjigo Uvod... od gospoda Kreka.'« »Nimamo takšne knjige,« odgovori sobarica.
»Kaj? Nimate? Pa vi veste, da je to knjiga nad knjigami? Svetujte hotelirju, naj jo takoj nabavi.« In dodal je še vse podatke, kje se knjiga dobi in po kakšni ceni. »Če je ne boste nabavili, bodo gostje vaš hotel zapustili.« [Gavrilovic 1929] Velja opozoriti še na Krekovo skrito oz. manj poznano dejavnost. Dopisnik Kresa v članku »Kratkem poročilu o delovanji in stanji 'podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov v Gradci'« od leta 1872 do 1881, V Gradci, 1881 .piše: njeno uspešno delovanje se sme pripisovati g. prof. dr. Gr. Kreku kot predsedniku.
Drugo poročilo [Kres 1883: 167] navaja le, da je Krek predsednik; tretje poročilo ('.o delovanji in stanji 'podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov v Gradci', založil in objavil t.č. opravilni odbor, v Gradci 1884, 8 strani [Kres 1884: 168]), je gostobesednejše: hvala gre g. prof. dr. Gregorju Kreku, ki vodi kot predsednik odbor, odkar se je zaloga ustanovila, ter po svojem osebnem uplivu razvoj tega zavoda vidno pospešuje.
Tudi »Četrto poročilo o delovanji in stanji 'podpiralne zaloge slovanskih vseučilišnikov v Gradci', Založil in objavil t.č. opravilni odbor, 8 str., V Gradci, 1885 [Kres 1885: 224]) pravi: Ob enem se ima ta razvoj tudi pripisovati neumornej delavnosti njenega voditelja, prof. dr. Gregorja Kreka, ki že mnoga leta uspešno kot predsednik zaloge v njen prid deluje.
Drugo »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu« je bilo prav tako sad njegovega truda. Dokler je bil v Gradcu, je bil požrtvovalen predsednik. Tudi sam je z nasveti ali denarjem veliko pomagal študentom, potrebnim pomoči [prim. Rutar 1972: 159].
KREKOVA BIBLIOGRAFIJA
Pri sestavljanju bibliografije so mi bili v precejšnjo pomoč biografski zapisi, ki jih je v Loških razgledih objavljal prof. Janez Dolenc.
Nemogoče je ugotoviti, koliko »drobnosti« ('Drobnosti', rubrika v Kresu) je Krekovih. Tako je predstavitev časnika Archiv fur slavische Philologie leta 1884 v četrtem letniku Kresa zelo verjetno njegova. Pogosto pa je rubriko Drobnosti pisal sourednik Jakob sket.
za težave, ki jih je ob takšnem delu treba reševati, naj bo za zgled omenjeno iskanje pravega avtorja biografskih zapisov iz leta 1900, ki se je podpisal samo z M. P. V različnih razrešitvah začetnic so avtorstvo pripisali Milanu Pajku, Maksu Pleteršniku, pravi avtor pa je Makso Pirnat, kar potrjuje tudi Slovenski biografski leksikon.
Krekova bibliografija je sestavljena iz dveh delov: Krekove objave (Bibliografija Gregorja Kreka) so razvrščene v obsežna razdelka Poezije in Strokovni in znanstveni spisi ter krajša Prevodi in Uredništvo. Urejene so kronološko, znotraj leta pa po abecedi naslovov in znotraj periodike kronološko. V drugem delu (Bibliografija o Gregorju Kreku) so zbrane in prav tako kronološko razvrščene ocene njegovih del in biografski zapisi.
Navadno se ponatisov pesmi ne navaja. Ker jih ni veliko, so navedeni, kolikor se jih je posrečilo najti.
Čeprav je bilo mogoče najti veliko gradiva, ti seznami vendarle niso popolni. Ob iskanju, predvsem po časopisju, bi bilo mogoče najti še marsikaj. Zagotovo pa je tu zbrana vsaj večina gradiva, ki vanj sodi.
LITERATURA
Cankar, Izidor
1911 Obiski. Dr. Gojmir Krek. Dom in svet 7: 442. Dolenc, Janez
2003 (2004) Dr. Gregor Krek na vrhuncu svojega ustvarjanja kot redni profesor na Graški univerzi. Loški razgledi 50: 77-91.
Gavrilovic, Andra
1929 Sličice iz života slov. naučnika. Venac [Beograd] 14, 4/5: 351. Hubad, Franc
1886	Nova knjiga. Ljubljanski zvon 6: 570.
1887	Imenitna knjiga. Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Ljubljanski zvon 7: 2-7. Jurčič, Josip
1872	Predgovor. Slovenski narod. Listki [Maribor] 1: 3. Krek, Gojmir
1910 Zlorabljen jubilej. Edinost [Trst] 296 (25. 10. 1910). Krek, Gregor
1861 Iz Gradca, 11. junija. Slovenski glasnik 7 (14): 75-76.
1873	Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni. V: Listki 4: 96-140.
Rutar, Simon
1972 Dnevnik (1869—1874). [Uredil in opombe napisal Branko Marušič]. - Trst: Narodna in študijska knjižnica; Nova Gorica: Goriški muzej.
Tominšek, Josip
1904-1905 Dr. Gregorij Krek. Slovan 3: 33-34.
Drago Samec, višji bibliotekar
Biblioteka, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Novi trg 5, 1000 Ljubljana Drago.Samec@zrc-sazu.si
bibliografija gregorja kreka
Poezija
1858
Otožnost / Gr. Krek. - Glasnik slovenski 2, 1858, št. 12 (15. dec.), str. 192. Spomin / Gr. Krek. — Novice gospodarske, obertniške in narodne 16, 1858, list 29 (21. 7.), str. 231. (Po ruskem).
Radost mladega pesnika / Gr. Krek. — Novice... 16, 1858, list 36, str. 285.
(Tudi v: Vodnikov spomenik 1859, 135, kjer je objavljena pod naslovom: Pesmi. I. Radost mladega pesnika.)
Slovo / Gr. Krek. — Novice... 16, 1858, list 41, str. 325. Zvezdi / Gr. Krek — Novice. 16, 1858, list 47, str. 375.
(Tudi v Leptir [Zagreb] 1860, 58—59.)
1859
Posvečenje / Gr. Krek. — Glasnik slovenski 3, 1859, št. 4, str. 55.
(Tudi v Leptir [Zagreb], 1860, 56—57, pod naslovom Poezije. 2. Posvečenje.)
Mati in hči / Gr. Krek. — Glasnik slovenski 3, 1859, št. 8, str. 124. Tolažilo / Gr. Krek. — Glasnik slovenski 3, 1859, št. 10, str. 153—154. Pisarija / Gr. Krek. — Glasnik slovenski 4, 1859, št. 1, str. 1. Zatiravcom / Gr. Krek. — Glasnik slovenski 4, 1859, št. 3, str. 65. Večerni obrazi / Gr. Krek — Glasnik slovenski 4, 1859, št. 5, str. 129—130. Osoda / Gr. Krek. — Novice... 17, 1859, list 14, str. 110. Spremenjena žalost : balada / Gr. Krek. — Novice... 17, 1859, list 43, str. 338. Pesmi. I. Radost mladega pesnika. II. Hrepenenje / Gr. Krek. — Vodnikov spomenik, 1859, str. 135—136.
1860
Jesenske žalostinke / zložil Gr. Krek. - [Ljubljana] : [Samozaložba; J. Blaznik. Ok. 1860]. [1] str.
(List, 22 x 29 cm, prinaša 9 pesmi: Moja radost, Minljivost, Vraža, Strunam, Različne misli, Dvojno gostovanje, Moje pesmi, Nesrečni pesnik, Spomin otročjih let, Serce, Listi. Zadaj s svinčnikom dopis: Tausig, 29.5.1946. In s svinčnikom so dopisani tudi vsi znani podatki o izdaji. Štefan Tausig je bil lastnik antikvariata.)
Pozdrav Njih Milosti, Prečastitljivemu Knezu in škofu Gospodu Gospodu Dr. Jerneju Widmarju, o Njih nastopu škofije Ljubljanske, poklonjen od glasbene družbe 1. julija 1860. Besede Gr. Kreka z napevom Ant. Nedveda. - V Ljubljani : Natisnil J. R. Milic, 1860. [3] str.
(Na strani [3] je njegova slavilna pesem, ki jo sestavljajo 3 8-vrstične kitice.)
Poezije. I. Sanje strunarja. — Leptir [Zagreb] 1860, 53—55. Poezije. IV. Pesem mladenča. — Leptir [Zagreb] 1860, 60—61. Poezije. V. Dvojno tolažilo. — Leptir [Zagreb] 1860, 62—63. Prešernu / Gr. Krek . — Novice... 18, 1860, list 11, str. 83.
(Sonet)
Jesenske žalostinke / vse: Gr. Krek. 1. Moja radost. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 292. Jesenske žalostinke. 2. Minljivost. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 292. Jesenske žalostinke. 3. Vraža. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 292. Jesenske žalostinke. 4. Strunam. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 292. Jesenske žalostinke. 5. Različne misli. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 292. Jesenske žalostinke. 6. Dvojno gostovanje. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 292. Jesenske žalostinke. 7. Nesrečni pesnik. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 292. Jesenske žalostinke. 8. Spomin otročjih let. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 292—293. Jesenske žalostinke. 9. Serce. — Novice... 18, 1860, list 37, str. 293.
Jesenske žalostinke. 10. Moje pesmi. - Novice... 18, 1860, list 37, str. 293. Seršeni / Gr. Krek — Slovenski glasnik 5, 1860, št. 1, str. 26.
1861
[Slovenci čase tužne so živeli.] / Gr. Krek. — Novice... 19, 1861, list 7, str. 55—56.
(Ob proslavi 103. Vodnikovega rojstnega dne 3. II. 1861. Objavljeno v dopisu: dr. J. Razlaga: Iz Gradca, 3. sveč.)
Sonet / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 7, 1861, št. 9, str. 39; št. 12, str. 61. Trojna ljubezen / Gregor Krek. — Slovenski glasnik 7, 1861, št. 17, str. 91.
(Tri pesmi.)
1862
Poezije / zložil Gr. Krek. — V Ljubljani : Natisnil in založil Jožef Blaznik, 1862. - 108 + [II] str. [Zajemal si iz vira učenosti.] / Gr. Krek. — Novice... 20, 1862, list 11, str. 85.
(V spomin Matiji Kožarju. Sonet. Objavljeno v dopisu: Gr. Krek, Iz Gradca 5. marca.)
[Kaj da mi srce v veselji plava.] / Gr. Krek. — Novice... 20, 1962, list 34, str. 286.
(Objavljeno v članku: Nadaljevanje in konec popisa obletnice, ki jo je obhajala čitavnica mariborska.)
Trojno petje / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 1, str. 1—2. Pesme. Na boj / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 3, str. 81. Pesme. V mraku / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 3, str. 81. Želje / Gr. Krek.— Slovenski glasnik 8, 1862, št. 5, str. 149.
(Ponatis v: Biser 1, 1863, str. 147—148.) Spomladančice. 1. Mladost / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 6, str. 181. Spomladančice. 2. Norost / Gr. Krek — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 6, str. 181. Spomladančice. 3. Slabost / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 6, str. 181. Spomladančice. 4. Sladkost / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 6, str. 181. Spomladančice. 5. Priroda / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 8, str. 245. Spomladančice. 6. Zastonj / Gr. Krek — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 8, str. 245. Spomladančice. 7. Neumrljivost / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 8, str. 245. Danica / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 8, 1862, št. 9, str. 277.
1863
Na sveti večer o polnoči. Epična pesem v treh spevih / zložil Gr. Krek. — V Celovcu : [s. n., natisnil
Janez Leon], 1863. 55 str. — 8°. (Cvetje iz domačih in tujih logov, zv. 6). Poezije. Domorodki mladi na gomilo. — Biser 1, 1863, str. 145. Poezije. Uzor. — Biser 1, 1863, str. 145. Poezije. Milotinke. — Biser 1, 1863, str. 145—146.
(Objavljene 3 pesmi.)
Poezije. Moja radost. — Biser 1, 1863, str. 146.
Poezije. Spremin. — Biser 1, 1863, str. 146.
Poezije. Obljuba. — Biser 1, 1863, str. 146—147.
Poezije. Pri molitvi. — Biser 1, 1863, str. 147.
Pogled na danico / G. Krek. — Slovenski glasnik 9, 1863, št. 3, str. 76.
1864
Nada / Gr. Krek. — Novice. 22, 1864, list 31, str. 354.
(Ponatisa v: Cvetnik [Celovec], 1865, str. 150—151, in Cvetnik, 1881, str. 140—141.) Prepozno / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 10, 1864, št. 3, str. 69. Nedolžnemu očesu / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 10, 1864, št. 7, str. 208.
1865
Novo živenje / G. Krek. — Slovenski glasnik 11, 1865, št. 7, str. 193. V spomladi / G. Krek. — Slovenski glasnik 11, 1865, št. 8, str. 225.
1866
Spomin / G. Krek. — Slovenski glasnik 12, 1866, št. 2, str. 52.
1887
Gerbič, Fran: Milotinke [Glasbeni tisk]: samospevi za visoki glas, op. 28 / zložil Fran Gerbič; besede Gr. Krek-ove. - V Ljubljani : Glasbena matica, 1887. - 1 partitura, 9 str.
(Uglasbene so pesmi: Skupaj sva pri oknu stala; Sklepala roké si bele in Želel bi, da bil bi ptica.)
1889
Večer. — Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol [Celovec], 1889, str. 150.
(Ponatis v: Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol, 1896, str. 150.)
1896
Oblakom. — Slovenska pesmarica, 1896, str. 123—124.
(Ponatisi v: Slovenska pesmarica 1, 1911, str. 123—124, Brstje iz vrtov slovenskega pesništva, 1918, str. 72, in Slovenska pesmarica 1, 1923, str. 111—112.)
1936
Milotinka. — Glas naroda 2, 1936, št. 18, str. 6.
(Z opombo o pesniku.)
Strokovni in znanstveni spisi
1858
Iz Ljubljane, 20. julija / Gr. Krek. — Glasnik za literaturo in umetnost, slovenski 2, 1858, št. 3 (1.8.), str. 58—59.
(O listu Concordia in splošno o slovenski književnosti.)
Iz Ljubljane. 17. novembra / Gr. Krek. — Glasnik za literaturo in umetnost, slovenski 2, 1858, št. 11, str. 185.
(O slovenskih pesmih v gledališču.)
Divji mož / Gr. Krek. — Novice. 16, 1858, list. 11 (17. 3.), str. 84—85.
(Zapis ljudske pripovedke z lokalno umestitvijo.)
O naši književnosti / Gr. Krek. — Novice... 16, 1858, list 31, str. 243—244.
(O zbiranju ljudskih pesmi in pripovedk.)
Iz Javorja na Gorenskem / Gr. Krek. — Novice., 16, 1858, list 34 (25.8.), str. 270.
(O letini in izsekavanju gozdov.) Cena pesem narodnih / Gr. Krek. — Novice... 16, 1858, list 37, str. 293—294.
(O slov ljudski pesmi.)
1859
Rožmanova Alenčica / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 3, 1859, št. 1, str. 4—5. (Slovenska narodna, zapisal kakor čul). (Pesem). (Ponatisi v: SNP št. 56, SLP št. 56 in v SLP 8 —3.) Iz Ljubljane meseca decembra / G. Krek. — Glasnik slovenski 3, 1859, št. 1, str. 18—19.
(O Vodnikovem albumu.)
Na Dunaji perve dni maja / Kr. — Slovenski glasnik 3, 1859, št. 11, str. 178—180; št. 12, str. 191—193.
(O Miklošičevi bolezni, slovanskem futuru, pesem 'Vojska, lakot in pa kuga'.)
V spomin Jerišatov / Gr. Krek. — Glasnik slovenski 4, 1859, št. 2, str. 42—43.
(Nekrolog. Luka Jeriša.)
1861
Iz Gradca 23. marca / Gr. K-k. — Slovenski glasnik 7, 1861, št. 9, str. 44.
(O kulturnem življenju Slovencev v Gradcu.)
Iz Gradca 11. junija / G. Krek. — Slovenski glasnik 7, 1861, št. 14., str. 75—76.
(O slovenščini v šolah in o slovenskem pravopisu, govori o novih slovenskih knjigah.)
1863
Praznovanje Vodnikovega spomina / Gr. —k. — Naprej 1, 1863, št. 12, str. 50.
(Dopis iz Gradca.)
Kos kritike / Gr. Krek. — Slovenski glasnik 9, 1863, št. 2 (1. 2.), str. 57—60.
(Jezikoslovna replika na članek Josipa Godine Verdeljskega: Nekaj o stanji in potrebah našega slovstva, SG, 1863, str. 24—26, predvsem o germanizmih in tujkah nasploh.)
1866
Über die nominale Flexion des Adjectivs im alt- und Neuslovenischen. — Jahresbericht über dieste-iermärkisch-landschafiliche Ober-Realschule in Graz für dar Jahr 1866 (Graz), 15, 1866.
(Tudi separat, Wien : Druck U. Pap. V. Sommer, 1866, LH str.)
Čitavnica. Podučni spisi za slovenski narod, 7. zvezek / Dr. G. K. - Novice. 24, 1866, list 18, str. 145; list 19, str. 151.
1869
Ueber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie / von Gregor Krek. - Wien : [s. n.], 1869 (Leopold Sommer). - 92 str. ; 24 cm.
(Izšlo kot priloga Jahresbericht über die Steiermärkisch-Landschaftliche Ober-Reakchule in Graz 18, 1869, 92 str.)
1872
[Gosp. prof. dr. Krek o Stanko Vrazovi slovensko-slovstveni ostalini bere naslednje svoje poročilo].
- Letopis Matice slovenske za leto 1871 (1872), str. 27-30. Odlomek iz spisa: Važnost ustnega slovstva (tradicijonalne literature) kot izvirnik basnoslovju (mythologiji) / G. Krek. - Zora [Maribor] 1, 1872, št. 12, str. 171-174.
(Okrajšana objava zgornjega spisa.)
1873
Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni / Gr. Krek. - Slovenski narod 6, 1873, št. 137-138, 140, 142, 145.
(Ponatis v: Listki 4, 1873, str. [96]-140, spisal prof. dr. Gr. Krek.)
(O Vrazovi zbirki narodnih pesmi in o avtorjevih načelih pri ureditvi teh pesmi.)
1874
Einleitung in die slavische Literaturgeschichte und Darstellung ihrer älteren Perioden. Theil 1, Einleitung in die slavische Literaturgeschichte / von Gregor Krek. - Graz : Leuschner & Lubensky, 1874. VII, 336 str. ; 23 cm.
(Izšel samo Theil 1.)
1876
Beiträge zur slavischen Mythologie. I. Veles, Volos und Blasius / Gregor Krek. - Archiv für slavische Philologie [Wien] 1, 1876, str. 134-151.
1877
O nabiranji närodno-slovstvenega blaga / G. Kr. - Novice... 35, 1877, list 14 (4. 4.), str. 107.
1879
Primož Trubar der Begründer der neuslovenischen Literatur, von M. Valenčak (Programm des Gymnasiums in Marburg für das Schuljahr 1878). Die Sprache in Truber's Matthäus, von Franz Levec (Jahresberich der Staatsoberrealschule in Laibach für das Jahr 1878) / G. Krek. - Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien [Wien] 30, 1879, str. 709-715.
1880
Wilhelm Thomsen: The relations between ancient Russia and Scandinavia and the origin of the Russian state, Oxford, 1877. (Übersetzung Ludwig Bornemann: Der Ursprung des russischen Staates, Gotha 1879). - Göttinger gelehrte Anzeigen [Göttingen] 1880, str. 513-539.
(Ocena.)
1881
Kres / G. Krek. - Kres 1, 1881, št. 1, str. 49-62.
(Tudi separat, 1881, 16 str.)
Jezikoslovne malenkosti. 1: Novoslov. Nuta = goveja čreda, 2: Novoslov. Biležnik, beležnik; 3: Osoja, ozoja = multum / G. Krek. - Kres 1, 1881, št. 2, str. 117-125.
(Tudi separat, 1881, 10 str.)
O novoslovenskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega / G. Krek. — Kres 1, 1881, št. 3, str. 173—190, [2] str. : ilustr.
(Z reprintom rokopisa, pozneje imenovanim Celovški ali Rateški rokopis.) (Tudi separat, 1881, [II], 18 str., [2] prilogi.)
Papeška pisma britanskega museja in sv. Methodij / G. Krek. — Kres 1, 1881, št. 6, str. 345—
354.
(Z objavo odlomkov iz pisem papeža Ivana VIII.). (Tudi separat, 1881, 14 str.)
Starejše češko slovstvo / Dr. G. K. — Kres 1, 1881, št. 6, str. 360—363.
(Poročilo o delu: Pamatky stare literatury česke, 1876-. Izd. Matica česka.)
1882
Polyfem v narodnej tradiciji slovanskej / spisal G. Krek. — Kres 2, 1882, št. 1, str. 42—52; št. 2, str. 103—115; št. 3, str. 155—174.
(Tudi v zvezku, loč. pag, [1882], [45] str.)
(O srb.hrv. pripovedki Divljan, ukrajinski Pro kovalja i babu ljudoidku in ruski Liho obnoglazoe)
Letopis Matice slovenske za l. 1881 / Krek. — Kres, 2, 1882, str. 432—445.
(Tudi separat, 1882, 16 str.)
1883
Razne malenkosti : 1—6 / Krek. — Kres 3, 1883, str. 52—57, str. 107—112, str. 159—166, str. 265—275.
(Tudi separat, 1883, 29 str., 14 str.)
(O češki pripovedki o bedi, o sv. Metodu, luštreku, gomili, prepiru med bratoma.)
Govor gosp. prof. dra. Kreka pri Miklošičevej slavnosti. — Slovenski narod 16, 1883, št. 206 (10. 9.), str. [1—2].
Franz Miklosich, Subjektlose Sätze, 2. Auflage, Wien, 1883, 76 str. / K. — Kres 3, 1883, št. 3, str. str. 166.
(Kratek prikaz dela.)
1884
Razne malenkosti : 7—8 / Krek. — Kres 4, 1884, št. 2, str. 107—112, št. 8, 414—421. (Podpisa: Krek in dr. G. Krek).
(Nadaljevanje štetja iz leta 1883.) (Etimologija besed plug in breza.) (Tudi posebni odtis, 1884, 14 str.; še vse vezano skupaj.)
1885
Še enkrat nemška pesen o Hildebrandu in njene sestre slovanske / Dr. G. Krek. — Kres 5, 1885, št. 2, str. 104—112.
(O motivu Hildebranda v slovanski ljudski poeziji.) (Tudi separat, 1885, 10 str.)
1886
Pjesma o Hildebrandu i njena srodnost sa njekim slovenskim pjesmama. — Stražilovo [Novi Sad] 2, 1886, št. 11, str. 367—372; št. 12, str. 403—406.
(Prevedel Obren [Velimir Lukic]; cirilica.)
Češki Trut pa slovenski Trot. — Kres 6, 1886, št. 2, str. 183—185. (Dr. G. Krek).
(Tudi separat, 1886, 4 str.)
Polifem v narodnem sporočilu slovanskem. — Slovensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol, Celovec, 1886, str. 56—67.
(Ponatis v: Slovenska čitanka za peti in šesti razred, Celovec, 1892, str. 57—69, in Slovenska čitanka za peti in šesti razred, Celovec, 1903, str. 60—72.)
O pesoglavcih ali pesjanih. — Slovensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol, Celovec, 1886, str. 67-72.
(Ponatis v: Slovenska čitanka za peti in šesti razred, Celovec, 1892, str. 69-73, in Slovenska čitanka za peti in šesti razred, Celovec, 1903, str. 72-77.)
1887
Einleitung in die slavische Literaturgeschichte : akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge / von Gregor Krek. - Zweite völlig neu bearbeitete und erweiterte Auflage. - Graz : Leuschner & Lubensky, 1887 (Druck in Leipzig : B. G. Teubner). - XI, [1], 887 str. ; 23 cm.
(Register / Zusammengestellt von Franz Hubad, str. [868]-887.)
1891
Die slovenische Literatur. - Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild [14]: Kärnten undKrain, [Wien], 1891, str. [429]-448 : ilustr.
(Avtor naveden samo v kazalu.) (Ponatis 1995.)
1893
Zur Geschichte russischer Hochzeitsgebräuche. - Analecta Graecensia [Graz], 1893, str. [181]-194.
(Tudi separat, 14 str.)
1894
O značaju starih Slovanov. - Zora 3, 1894, št. 22, str. 386-389; št. 24, str. 434-437.
(Podpis: J. Pajk. Po Krekovi knjigi 'Einleitung'.)
1895
Slavische Anthologie: in deutschen Uebersetzungen / mit Einleitung von Gregor Krek. - Stuttgart : Verlag der J.G. Cotta'schen Buchhandlung, [s.a.; 1895]. - 246 str. ; 19 cm. - (Cotta'sche Bibliothek der Weltliteratur).
(Einleitung: str. [3]-26.)
(Vsebuje tudi izbor poezije F. Prešerna, M. Vilharja, S. Jenka, J. Stritarja, S. Gregorčiča in A. Aškerca, ki so jih prevajali Pace, Samhaber, Waldeck, Selak, Levstik, Funtek, J.G. in Gojmir Krek.)
1900
Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo / Gregor Krek. - Ljubljanski zvon 20, 1900, št. 12 (Prešernov album), str. 747-753. (Podpis: priobčil dvorni svetnik in vseučiliški profesor dr. Gregor Krek).
(O rokopisu, ki ga je odkril Maks Gumplowicz v zapuščini E. Korytka. Tudi o M. Čopu, U. Jarniku, J. Zupanu, V. Vodniku in F. Malavašiču. Z natisom Prešernove pesmi. Upoštevaj popravek v prilogi k št. 12.)
1904
Po občnem zboru »Slovenske matice« / Gregorij Krek. - Slovenski narod 37, 1904, št. 143 (25. 6.), str. 1-2.
1907
Die neuere kroatische Poesie. - Vinkovci i okolica [Vinkovci] 11, 1907, št. 44, str. 3-4. 1911
Divljan. Srbska narodna pravljica. - Slovenska čitanka za drugi razred srednjih šol 1911, str. 37-38.
1995
Die slovenische Literatur. - Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, Kärnten und Krain, (Graz), 1995, str. [429]-448 : ilustr.
(Avtor naveden samo v kazalu.) (Ponatis izdaje iz leta 1891.)
Prevodi
Kače . - Novice... 16, 1858, list 31 (4. 8.), str. 242-243. (Po ''Gospodarskem listu'' poslovenil Gr. Krek).
Guslar. - Novice... 16, 1858, list 38 (22. 9), str. 301-302; list 39 (29. 9.), str. 308-309; list 40
(6. 10.), str. 317-318. (Po poljskem spisal Gr. Krek). Pohadka o bide. - V: Vymazal, František: Počatky slovanštini a litevštini, Brno, 1884, str. 64-66.
(Pripovedka o bedi, ki jo je Krek prevedel iz češčine in objavil v Kresu, 3, 1883, Razne malenkosti, str. 52-53; Vymazal pa objavil v slovenskem prevodu v pregledu slovenščine kot vzorec jezika.)
Uredništvo
Kres. Leposloven in znanstven list. S sodelovanjem dr. Greg. Kreka in župn. Dav. Trstenjaka uredoval dr. Jakob Sket. V Celovci : Družba sv. Mohorja, 1, 1881-6, 1886.
BIBLIOGRAFIJA O GREGORJU KREKU Predstavitve in ocene
Dr. Krekove Poezije / 8. - Novice... 20, 1862, list 5 (29. 1.), str. 36-37. Janežič, Anton: Slovensko slovstvo. — Slovenski glasnik 12, 1866, 9, str. 348-350.
(Med drugimi omenjeno tudi Krek, G.: Über die nominale Flexion des Adjectivs im Alt- und Neusloveni-sehen.)
Trstenjak, Davorin: Slovansko slovstvo. Krek, Gregor: Ueber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie, Graz, 1869. — Novice... 27, 1869, list 34, str. 271—272.
(Urednik Bleiweis si je še obetal, da bo prevod izšel v Letopisu Matice slovenske, vendar do tega ni prišlo.)
Einleitung in die slavische Literaturgeschichte von dr. Krek. — Laibacher Taglatt 7, 1874, št. 278.
(Po oceni londonske The Saturday Review.)
Slovstvo. — Slovenec 2, 1874, št. 82, str. 4.
(Poročilo o knjigah: Krek, Einleitung in die slavische Literaturgeschichte; Dimitz, Geschicte des Landes Kra-in.)
Pajk, Janko: Književni ogled. (Krek: Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, Graz, 1874).
— Zora 3, 1874, št. 19, str. 335—336; št. 20, str. 359—360. Miklošič, Fran: Gregor Krek, Einleitung in die slavische Literaturgeschichte und Darstellung ihrer älteren Perioden, I. Teil, Graz 1874. — Jenaer Literaturzeitung [Jena] 2, 1875, str. 430—432.
W.A.P.: Slavische Literaturgeschichte und Darstellung ihrer ältere Perioden von Dr. Gregor Krek. Band I.: Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. — Agramer Zeitung 50, 1875, str. 175.
Jurčič, Josip: Prof. Krekova najnovejša knjiga. — Slovenski narod8, 1875, št. 48, str. 1—2. (Podpis: J. J.)
(O Einleitung in die slavische Literaturgeschichte.)
Zaderackij: [Gregor Krek: Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, 1874]. — Slavjanskij
ježegodnik [Kijev], 1876. Stiftar, Božidar Franc: Pisma o ruski literaturi, III. — Zora 6, 1877, št. 10, str. 163—164.
(O delu Gregorja Kreka: Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, 1874, predvsem pa o prepisovanju in necitiranju dela.)
Levec, Fran: Dostavek uredništva. — Ljubljanski zvon 3, 1883, str. 606—607. (Podpis: L.)
(Ob članku: Luka Pintar: Nova knjiga Trubarjeva; o Krekovih in Elzejevih raziskavah slovenske reformacije.)
Hubad, Franc: Nova knjiga. - Ljubljanski zvon 6, 1886, str. 570. (Podpis.: F.H.).
(O knjigi: Krek, Gregor: Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, 1887).
Pech, Fraugott: Zur slavischen Literatur. — Blätter für literarische Unterhaltung, 1887, št. 43 (27. 10.).
(ocena Krek, Gregor: Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, 1887.) Brückner, Aleksander: [Krek, Gregor: Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, 1887].
—	Deutsche Literaturzeitung, 1888, str. 52—.
Hubad, Franc: Imenitna knjiga. Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge von Dr. Gregor Krek. Zweite völlig neu bearbeitete und erweiterte Auflage. Graz 1887. Verlag von Leuschner und Lubensky.
—	Ljubljanski zvon 7, 1887, št. 2, str. 121—123; št. 3, str. 181—183; št. 5, str. 309—311; št. 6, str. 374—376; št. 7, str. 436—440.
Gregorij Krek: »Einleitung in die slavische Literaturgeschichte«, II. Auflage. — Dom in svet 4,
1891, št. 5, str. 238. (Brez podpisa). Eine slavische Anthologie. — Agramer Zeitung 70, 1895, 25, str. 6.
(Prikaz zbirke.)
Smiljanic, Mladen: Slawische Anthologie. In deutschen Uebersetzungen. Mit Einleitung von Gregor Krek. — Bosanska vila [Sarajevo] 10, 1895, št. 6, str. 94—95; št. 7, str. 109—110. Branislav: Slavische Anthologie in deutschen Uebersetzungen. — Buducnost [Beograd] 3, 1895, št. 19, str. 5—6.
Perušek, Rajko: Slavische Anthologie. — Ljubljanski zvon 15, 1895, str. 321—322. (Podpis: R.P.).
Srepel, Milivoj: O Krekovoj »Slavenskoj antologiji«. — Vienac [Zagreb] 27, 1895, št. 8, str. 119—120.
Goestl, Fran: Slovanski cvetnik. (Slavische Anthologie). — Slovenski narod30, 1897, št. 14. Biografski zapisi
Dopisujoč član. — Kres 1, 1881, str. 476.
(Beležka o imenovanju za dopisnega člana kraljevskega češkega društva znanosti v Pragi — Regia societatis scientiarum bohemica.)
G. prof. dr. Gr. Krek. — Ljubljanski zvon 1, 1881, str. 579. (Brez podpisa).
(Beležka o imenovanju za dopisnega člana češkega društva znanosti v Pragi.)
S[ket, Jakob].: Prof. dr. Gr. Krek. — Kres 2, 1882, št. 8, str. 445—446.
(Beležka o življenjepisu Gregorja Kreka v časopisu Svetozor.)
Praški »Svetozor«. — Ljubljanski zvon 2, 1882, str. 509. (Brez podpisa).
(Beležka o življenjepisu Gregorja Kreka v tem listu.)
[Gregor Krek]. — Svetozor [Praha], 1882.
Društva »Triglava« prvi častni član. — Kres, 3 1883, str. 120.
(Literarno-akademično društvo Triglav v Gradci ga je 13. januarja izvolilo za svoje prvega častnega člana.)
Levec, Fran: »Podpiralna zaloga slovanskih vseučilišnikov v Gradci.« — Ljubljanski zvon 4, 1884, str. 253. (Podpis: an.).
(Tudi o Gregorju Kreku.)
Brunet, Fran: Dr. Gregor Krek. — Slovan 1, 1884, št. 14, str. [105]—106 : s sliko. Levec, Fran: Dr. Gregor Krek. — Ljubljanski zvon 8, 1888, str. 124. (Podpis: an.).
(O imenovanju za člana akademije v Sankt Peterburgu.)
Dr. Gregor Krek, redni c.kr. profesor slovenskega jezikoslovja na vseučilišču v Gradcu, bil je proglašen za pravega akademika carske akademije v Peterburgu v slavnostni seji 27. decembra 1887. — Slovanski svet 1, 1888, št. 3, str. 52. [Dr. G. Krek]. — Marn, Josip: Staroslovenski Jezičnik 26, 1888, str. 66. Odlikovanje slovenskega učenjaka. — Ljubljanski zvon 9, 1889, str. 61. (Brez podpisa).
(O imenovanju Gregorja Kreka za dopisnega člana Jugoslovanske akademije v Zagrebu.)
Glaser, Karel: Dr. Gregor Krek . — Glaser, Karel: Zgodovina slovenskega slovstva 3, 1896, str. 193—195.
Pirnat, Makso: Prof. dr. Gregor Krek. Ob njegovi šestdesetletnici. - Dom in svet 13, 1900, št. 5,
str. 149-154; št. 6, str. 182-187 : ilustr. (Podpis: M.P.) Tominšek, Josip: Vseučil. prof. dr. Gregor Krek : (ob njegovi šestdesetletnici). - Domovina [Celje]
10, 1900, št. 20, str. 101-102. Sestdesetletnica vseučiliškega profesorja dr. Gregorja Kreka. - Edinost 25, 1900, št. 62-64. Pirnat, Makso: Sestdesetletnica prof. dr. Kreka. - Ljubljanski zvon 20, 1900, str. 262-264. (Podpis: M.P. [?]).
(V »Bibliografiji Ljubljanskega zvona« so avtorstvo pripisali Milanu Pajku, kar ne drži.)
Sobotka, Primus: Krek Gregorij. - Ottuv slovnik naučny [V Praze] 15, 1900, str. 115-116.
(Podpis: Sob). Krekovo slavlje v Gradcu. - Slovenec 28, 1900, št. 59.
(Ob 60-letnici rojstva in 30-letnici docenture G. Kreka.)
Popovic, Pavle: Dr. Gregor Krek. - Srpski književni glasnik 15, 1900, 4, str. 319-320. (cir.) (Podpis: P.).
Vadnal, Anton: Dr. Gregorij Krek. - Zora [Na Dunaju], 6, 1900, str. 68. (Podpis: - l.). Professor Krek in den Ruhestand! - Südsteierische Presse [Marburg/Maribor], 1901, št. 56 (13.7.), str. [1-2].
[Jagic, Vatroslav]: Gregor Krek. - Archiv fürslavischePhilologie [Wien], 27, 1905, str. 633-634. (Podpis: V. J.)
[Gregor Krek]. - Cesky časopis historicky [Praha] 11, 1905, str. 466.
[Lampe, Evgen]: Dr. Gregorij Krek. - Dom in svet 18, 1905, 9, str. 570-571 : s sliko. (Brez podpisa).
(Nekrolog.)
Hofrat Dr. Gregor Krek. - Laibacher Zeitung 124, 1905, št. 176, str. 1584.
(Nekrolog.)
Zbašnik, Fran: t Dr. Gregorij Krek. - Ljubljanski zvon 25, 1905, str. 575-576.
(Podpis: -an., v Bibliografskem kazalu LZ so avtorstvo pripisali Zbašniku.)
[Gregor Krek]. - Neue Freie Presse [Wien], 1905, (3. 8.).
Tominšek, Josip: Dr. Gregorij Krek. - Slovan 3, 1904-05, str. 33-34 : s sliko. (Avtor naveden
v letnem kazalu.) t Dr. Gregor Krek. - Slovan 3, 1904-05, str. 319.
(Notica o smrti.)
Govekar, Fran: Dr. Gregorij Krek. - Slovan 3, 1904-05 (1905), str. 349-350.
(Nekrolog.)
t Gregorij Krek. - Slovenski narod38, 1905, št. 176 (3. 8.), str. [2-3].
Dvorni svetnik dr. Gregor Krek : (pokojnemu učitelju v spomin). - Ilustrovani narodni koledar
17, 1906, str. 72-77 : s sliko. (Podpis: -x-). Ilešič, Fran: »Slovansky prehled«. - Ljubljanski zvon 26, 1906, str. 638. (Podpis.: an.).
(Beležka o Vidičevem člaku o Gregorju Kreku.)
Music, August: Dr. Grgur Krek. - Ljetopis JAZU [Zagreb] 20, 1905 (1906), str. 162-164. [Gregor Krek]. - Jagic, Vatroslav, Istorija slavjanskoj filologiji (Sanktpeterburg), 1910, str. 785-786.
(Reprint, Leipzig, 1967). [Prav marljiv sotrudnik Glasnikov je bil tudi Gregor Krek]. - Grafenauer, Ivan: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva 2, Ljubljana, 1911, str. 458-460. Gavrilovic, Andra: Arabeske. Iz života slovenskih naučnika. - Zastava. Organ Srpske narodne radikalne stranke [Pešta, Novi Sad] 48, 1913, št. 232, 243, 244, 253, 257, 262, 264, 273, 275. (Cirilica).
(Anekdote tudi o slovenskih znanstvenikih J. Kopitarju, F. Miklošiču in G. Kreku.) Grafenauer, Ivan: Krek Gregor dr. - Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka 2 [Zagreb]
[1927], str. 506-507. Krek, Gregor. - Album slovenskih književnikov, 1928, str. 30.
Gavrilovic, Andra: Sličice iz života slov. naučnika. — Venac [Beograd] 14, 1929, št. 4/5, str. 351. (Cirilica).
(Anekdota.)
Pirjevec, Avgust: Krek Gregor. — Slovenski biografski leksikon 1, 1925—1932, 4. zvezek (1932), str. 557—558.
(Ponatis, Nendeln/Liechtenstein, 1976).
[Perko, Lovro]: Stoletnica Gregorja Kreka. — Jutro 21, 1940, št. 59, str. 3. (Podpis: L. P.). Kotnik, France: Pregled slovenskega narodopisja : Kres in Gregor Krek. — Ložar, Rajko (ur.),
Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana, 1944, str. 32—34. Slodnjak, Anton: Krek, Gregor. — Enciklopedija Jugoslavije 5 [Zagreb], 1962, str. 390. (Podpis: A. Sl.).
Wytrzens, Günther: Krek Gregor. — Österreichisches biographisches Lexikon : 1815—1950: 4,
[Wien], 1966—1969, (18. snopič, 1968), str. 249. Dolenc, Janez: Ob stoletnici prve izdaje Krekove »Einleitung in die slavische Literaturgeschichte«.
— Jezik in slovstvo [Ljubljana] 19, 1973/74, št. 8 (maj 1974), str. 330—331. Dolenc, Janez: Naš rojak, slavist dr. Gregor Krek. — Loški razgledi [Škofja Loka] 27, 1980, str. 103—111 : portret.
[Dolinar, Darko]: Krek, Gregor. — Slovenska književnost, Ljubljana, 1982, str. 183.
Novak, Vilko: Gregor Krek (1840—1906[!]). — Novak, Vilko: Raziskovalci slovenskega življenja,
Ljubljana, 1986, str. 199—[202] : portret. Ovsec, Damjan J.: Slovanska mitologija in verovanja, Ljubljana, 1991, str. 59—60. Dolenc, Janez: Krek, Gregor. — Enciklopedija Slovenije 6, Ljubljana, 1992, str. 1. (Podpis: J. Dc.).
Dolenc, Janez: Mlada leta slavista Gregorja Kreka : poglavje iz monografije. — Loški razgledi 40,
1993, str. 143—156 : ilustr. Dolenc, Janez: Delež Gregorja Kreka v prizadevanju za zbiranje in objavo slovenskih ljudskih
pesmi. — Traditiones [Ljubljana] 24, 1995, str. 13—23 : portret. Dolinar, Darko: Krek, Gregor. — Slovenska književnost, Ljubljana, 1996, str. 235. (Podpis: DD).
Fikfak, Jurij: Ljudstvo mora spoznati sebe. Podobe narodopisja v drugi polovici 19. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC in Forma 7: str. 140—146, 150—153, 208—210.
(O Kreku in znanstvenih začetkih raziskovanja ljudske kulture.)
Naglič, Miha: Po ljudeh gor, po ljudeh dol : 94: Gregor Krek, učeni slavist. — Gorenjski glas
[Kranj] 52, 1999, št. 32 (23. apr.), str. 17 : portret. Dolenc, Janez: Gregor Krek kot študent univerze v Gradcu. — Loški razgledi 46, 1999, str. 337—348 : ilustr.
Dolenc, Janez: Habilitacija dr. Gregorja Kreka na graški univerzi. — Loški razgledi 48, 2001, str. 39—49 : ilustr.
Dolenc, Janez: Dr. Gregor Krek kot privatni docent in izredni profesor univerze v Gradcu. — Loški
razgledi 49, 2002, str. 53—62 : ilustr. Dolenc, Janez: Dr. Gregor Krek na vrhuncu svojega ustvarjanja kot redni profesor na Graški
univerzi. — Loški razgledi 50, 2003 (2004), str. 77—91 : ilustr. Ramšak, Mojca in Ingrid Slavec Gradišnik: Krek Gregor. — Baš, Angelos (ur.), Slovenski etnološki
leksikon, Ljubljana, 2004, str. 251—252 : s sliko. (Podpis M. Ra., I. S. G.) Dolenc, Janez: Dr. Gregor Krek kot predstojnik slovanskega inštituta na graški univerzi, nazadnje
dvorni svetnik. — Loški razgledi, 51, 2004, str.143—154 : ilustr. Dolenc, Janez: Dr. Gregor Krek, utemeljitelj slavistike v Gradcu : ob stoletnici smrti. — Mohorjev
koledar2005 [Celje], (2004), str. 209—212. Dolenc, Janez: Graški slavist dr. Gregor Krek kot sodelavec Slovenskega glasnika in Kresa. — Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 2005 (2004), str. 133 : ilustr. Čuk, Silvester: Gregor Krek. — Ognjišče [Ljubljana] 41, 2005, št. 9, str. 40—41 : ilustr. Dolenc, Janez: Dr. Gregor Krek, utemeljitelj slavistike v Gradcu. — Jezik in slovstvo 50, 2005, št. 3—4, str. 125—127.
Dolenc, Janez: Napisal je temeljno delo o ljudskem slovstvu slovanskih narodov : dr. Gregor Krek, utemeljitelj slavistike v Gradcu. - Podblegaške novice [Gorenja vas] 9, 2005, št. 3, str. 10-11 : ilustr.
Rant, Mateja: Kreku odkrili spomenik / M. R. - Gorenjski glas 58, 2005, št. 85 (25. 10.), str. 5 : ilustr.
Rant, Mateja: Pionir slovenske slovenistike : ob stoletnici smrti raziskovalca slovanske slovstvene folklore in ustanovitelja slavistike na univerzi v Gradcu dr. Gregorja Kreka so mu ob njegovi rojstni hiši v Četeni ravni odkrili doprsni spomenik, delo kiparja Metoda Frlica / M. R. - Ločanka [Škofja Loka] 7, 2005, št. 11 (nov.), str. 7 : ilustr. Štefe, Tomaž: Pionir slavistične znanosti. - Slovenija.svet [Ljubljana] 2, 2005, št. 12, str- 18 : ilustr.
Vogel, Milan: Simpozij o Gregorju Kreku. - Delo [Ljubljana] 47, 2005, št. 51 (3. 3.), str. 9. Vogel, Milan: Skrivnostni slovanski jezikovni in mitološki svet : v Gradcu in na Četeni Ravni poteka tridnevni mednarodni simpozij o Gregorju Kreku - filologu, etnologu in mitologu.
-	Delo 47, 2005, št. 245 (21. 10.), str. 9 : portret.
Vuk, Vili: Gregor Krek, utemeljitelj grapke slavistike. - Večer [Maribor], 21. 10. 2005, str. 13. Kmecl, Matjaž: Gregor Krek und Graz. - Anzeiger für slavische Philologie [Graz] 33, 2005, str. 11-13.
Dolenc, Janez: Gregor Kreks Lebensweg. - Anzeiger für slavische Philologie 33, 2005, str. 15-19.
Dolinar, Darko: Gregor Krek und die Literaturgeschichre. - Anzeiger für slavische Philologie 33, 2005, str. 21-30.
Höflechner, Walter: Die Geisteswissenschaftliche Fakultät der Universität Graz zur Zeot von Gregor Krek.
-	Anzeiger für slavische Philologie 33, 2005, str. 43-51.
Kernbauer, Alois: Gregor Krek und die Anfänge der Slawistik an KFU Graz. - Anzeiger für slavische Philologie 33, 2005, str. 53-70. Klobčar, Marija: Kreks Auffassung von Volksdichtung. - Anzeiger für slavische Philologie 33, 2005, str. 71-82.
Šivic - Dular, Alenka: Gregor Krek und die Sprachwissenschaft. - Anzeiger für slavische Philologie 33, 2005, str. 83-92.
Ingrid Slavec Gradišnik, »Narodu v slavo in učenosti v napredek.« Recepcija Gregorja Kreka v slovenski etnologiji. - Anzeiger für slavische Philologie 33, 2005, str. 93-113.