Leto IV., šiev. 28. V Celju, čelriek due 9. marca 1922. PoStnlna placana v gofovlni. ^^^^^^^^^^^^^^^^. '^^^^^^^^H s^^^^^^^v «h^^^^^^k ^^^^^^^^^L w^^^^^^^^m ^^^^^^^^^^^^EB&B^m ^^^^h^^H i^B^^^^^HL fl^^HflflBr '^^^^HH^k ^^^^^^H ^^^^^^^^m ^^^^H^B^H^^^^^^B Stanc letno flafl^^dtae^1^ Diifra inoaemstvo letno 120 Din. — Oglasi za /^^j^biii^ i^oJp^i ^0 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zali^^^frWbjgraieziaa številka stane 50 p. vsaR ioreH, čemeK tn sobolo. üretiniäfvo Strossmajerjcva ul. St. t, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravnižtvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. č==i RaCun kr. poštneua Cekovnega urada Stev. 10.066. e=3 IVAN BIZJAK: Razdelifey Slovenije v obtästi iz ceijskega obrtnega stališča. Na občnem zborti na Štefanovo pri Baikanu v Cclju se jc no stvarnem re- feratu i!r. Božiča sklcnila rezolucija, ki zahteva, da so eeijsko sodno okrožje ne deli, tenvvee priklopi, v eeloii ali man- borski ali ljubljanski oblasti. Ta zalUeva je vsekakor globoko uterueljcna. Ako- ravno sc trdi, da bo sodno okrožje za- Oasno ostalo nedeljeno. vciular nc mo- ¦rem verjeti. da bo ostalo to trajuo. Kaj Domeni /a Ccl.ie brežiški, scvniški, ko- zjanski in laški okraj, si laliko vsaktlo Picdstavlja. Ako to kritizinmio, se \\i\m kaj rado oeita, da sum lokalni patri- otic I'u pa sc «re za eksisteneno vpra- ^anje celjske obrri in trgovinc. Ne mo- !et* raznmeti, kako da so zastöpniki tu- /''•'^egn okraja v tcin- važnem vpra- \j'm-'u tako pasivni. oziroma popustljivi. l:i>: ^isliiii, da bodo nosili veliko odgo- v-onio&t 2a ta korak. Nc grc to staro ^««ovinsito incsto, ki bi \>o svoji leg! nioralo biti ecntn»!a Slovcnije, clegradi- rati za brezpomembno provincijalno snezdo. Merodajnj gospodje trdijo, da itiov«_ liubijanska oblast dobiii omenjenc okrujc mi *>;iiv--.r::e :'r. Coiiü'.i K.tKa "Huvi rtKorai«. jc že prva stevilka glazbene^a 2-mcsecnik.a prinesla Savl- novo »Sarabando«, kratko .skladbe za k/avir. V »Novih Akordih« so i/šli ntoški zbori: »Zori rumena rž«. »Ponoenl stražnik« in »Tehtni vzrok«. Nadalje Antonu Aškercu posvečena skladba: «Skala v Savini« na Askcrcevo besedi- Jo; samospcv s spTcmlievanjem. klavJr- ia itd. »Novi Akordi« so prinašali slike znamenitejSih slovenskih skladateljev, kjer ni lnanikal tudi Risto Savin. Ta glazbeni list je prinašal le zaeetne evct- ke, ki so bile vit'fasbene že i)red rojst- voin »Novih Akordov«, koje je Savin tudi kinalu zapustil, ker se ie med tern že povzpel na višje slazbeno polje, icr se začel povsem posvečati mštrumen- taciii. In ko se« je nahaial stotnik Siren v Varaždinu. je izvršil Savin že večjo orkestralno skladbo Aškerčcvo »Posleö- n}o stnižo«, enodejanko, z velikim orke- 1 strom,'zai.iišijcna kot dranuitiaui >^ ^. ki :;c je leta 1906 z velikim uspchorn pr- vič vpnzorila na gledalisOn v ZaKfebu; o priliki velikc slavnosti za spomcnilc hrvatskeum prvoboritcliu I)isknpu .luraj Strossmayerju. Bodi mimoxredc oiric- njeno, da so posetili v Zagreb« premi- jcio tudi slavljencev brat #• starožupr.ii Josip ^irca, ranika Karol in Augusta Ji\n\c in moj... »nalenkost. ßilo bi prcvee suhoparno. da bi na iem mestu ncsteval vsa dela, ki so iz- s.'a izpod njegovctfa percsa. Pač pa me veže dolžnost, da se doutknem onili krctsnih del, ki bodo ostala (udi v boJo- ce na dnevnem redu unšili '-dcdališe in konccrtov. Kakor je wsem velespoštovanim na- vzocirn znano, je ustvaril Risto Savin najc])ohalnejšo orkestralno delo, 4-de- jansko opero ^>Lepa Vida«. ki je bila \' | prvotni obliki izvrŠcna že !eta 191«.:- ier I uprizorjena na ljubijanskem deželiiem | ^ledališču; a ta forma opcre ni prijala j skladaielju ter jo jc po svoiem okuku ! predclal ter se je pokazala v vsem svo- jcin sijaju zopet februarja 19il na reper- toarju ijublj. ^ledaiisča. in dočakala za- poredoma i6 prcd.stav. Vsi 1/sti so pn'nasali ujcodne occne tega novejca kulturne^a dela, a najpe- membnejso pa »Ljnbljanski Zvon«, ki .10 jc napisal v prnv lask'ivi ob!i!--! nas Ar. ton Sajovic. '/:\ n« •¦'-'¦'«»' i.^'oli* S-~ Mü/Jl l'Jlliaii Jiü- šega Josipa Jurčiča ki ga ie nauisal libre- Hst Ricliard Bntka v slovenščiuo pr prevel nesinrtni naš Anton Aškere. Najsvet/ejša osebnost v naši knji- zevnosti ic danes pesnik-prvak Oton ^upančič, najpopulaniejši živeči pesnik. ki ga obožuje naš Slavlienec Risto Sa- vin, ki jc izdal leta 1921'v dveh zvezlrib na bescdila Zupančiča 8 samospevov s spremljevanjem klavirja. od katerih so se nekatere prvič izvajale v Žalcu cine 5. oktobra 1920 o priliki koncerra pev- ske^ra zbora Dramaticncxa dnistxii -- Znicu. Risto Savin pa je neutrndljiv; on ue- la s polno paro, v svesti si, da so ravno vecja glasbena dela nam Jugoslovanon; silno potrebna in je malo onih inož, ki so kos tej visoki zadači. Savin je žc danes po Jugoslaviji povsem znana osebnost. v dokaz tudi dejstvo, da jc n. pr. lansko leto osjesko gledališee naprosilo za Iz- EMILE ZOLA: Manias. (Iz fraucošeine.) (Dalje.) t> >Jaz j)a noceiii,« je odgovorüa Fla- v]», prebtedela in uzalicna v svoji vo- bi. — Boj se jc nadaljeval, ko .jo baron l-janvilliers odprl vrata. Nantas je pn- stil Flavijo in zakrieal: »(iospod, pogleitc vaSq hčcr, ki se .. vni'la od svojcffa ljubcka ... Povejte Ji vendar, da mora žcna spoštovati cio- bro imc svojega moža, akoravuo «a ne Ijwwi in Se jc spozabila m svoii lasim časti.« Baron je obstal na p.a'-iii, ko je vl- del ta nasilcn prizor. Za njesa jc bilo to žalostno presenečenjc Mislil je ra enot- im drtižino, pritrdil slovcsnim pogojem •obeli poročenccv ter si predstavljal vsc kot znak dostojnosti. Njcgov zct in on sta bila iz dveh različnih v'encrncij. Cutii ^ je Ližaljenega vsled premalo Sknipn- 'ozne delavnosti finančnika, če je zavrn- ^il gotova podvzetja, vendar jc morai Priznati moč njegove volie in njegovo živalmo iteÜKenco. Sedaj je pa padel na- enkrat v to žaloigro, o kafcri se mu mtl sanjalo ni. Ko je Nantas zatoži! Fh.viio, da ima Ijubčka, se jc baron, ki ie svojo hčer nadziral še z isto strogostjo, kakor bi bila stara šele deset let, približal in n)e- :j;ov obraz je pokazal vso častitljivost starosti. »Prisegam Vam, da liodi k svojemu ijubcku/; je ponovil Nantas. »Poglejte jo, kako mi kljubujc.« Flavija jc užaljena o'brnila glavo. Popravila je rokave, ki jüi je njen so- prog zmečkal. Najmanjša nidečica ü m pobarvala obraza. Njen očc ie začel go- voriti. »Hčerka zakaj sc nc braiiiS? Oo- vori-Ji tvoj soprog resnico? Hočeš-H prihraniti to žalost za mojo starost? Sramota bi bila tudi za me, ker v dru- žini zadostuje, da napaka nosameznika oniadcžuje vse ostale.« Postala je nemirna. Očc ima pač do- volji časa, da jo obdolži. Nekaj časa je Se poslušala njegova izpraševanja hotec mu prihraniti sramoto razlasanja. Ko jc le nadaljeval, ker jo je videl tiho in )z- zivajočo, ga je prekinila rekoc: »Očc, pustite tega človeka, naj igra •se naprej svojo vlogo... Vi Ka ne po- znate. Ne silite mc več ^ovoriti iz spo- stovnnja do vns.« »On je tvoj soprog,<' jo je zavrnFl starček. »Oče je tvojega otroka.« Flavija se je rresla Jeze. «Nc, ne! on ni oče rtiojega otroka.... j Hočem vam vsc povedati. Ta človck 1 nikakor ni zapeljivec. To bi bilo vsaj o- proščenje, če bi me bil ljubil. Ta cloves se jc nizkotno prodal ter pritrdiJ, da po- krife napako drugega.« Baron je poglcdal Nantasa, ki se ie bled umaknil. »Poslušajte, oče!- salno mizo in njegove vroče solze so namakale pismo, ki ga je imenovalo *n ministra. IV. V teku oscmnajstih mesecev. od- kar jo bil Nantas finančni minister, se je zdelo, da se ouesvesti vsled nadčlovc- škega dela. Drugi dan po dogodku, Ki se je vršil v njegovi pisarni. se je ra/.- govarjal z baronom Danvilliers. Na o- L-etov svet je Flavija privolila, da gre nazaj k soprogu. Soproga nista govorila nobene besede, izvzemii burko, ki sta jo morala igrati pred zunanjim svetom. Nantas se je odloČil, dii ne zupusti svo- "trän 2. »NOVA k) O B Ac s!*v. 28 dajo svojega Aluianaha tudi lu'sega 1 v, r:,st liašemu slavljenen, v korist našeinu narodu, v ponos nam Zalcaiiom. v koje inienu si dovoljujem izražati najtoplejšo žel.io in prošnjo. da bi nam g. Friderik Sirca — v to poinozi Bog — podaril še innogo dulitečih cvetk. kojih vonj bo prešinjal našo otačbino. Olasbena izobrazba našega uaroda. je se vedno neznatua. In ko dvigncm« našo maso tntli na tciu poliu. bo znalo tudi širšc občinstvo dostojno eeniti n«~- še glazbeuike-voditelje. kojim takorekoC prednjači naš žalski rojak g- Fridcrik Sirca. Krepko in samozavcstiio gre nje- gova pot. preko vseli zaprek in zavid- Ijivih skal, ee tudi je lc nialo stevilo II- stih, ki mu slcde z odkritim zanima- njem in razumom. A prišla bo dotn. ko ne bo samo Ljubljana, temveč tudi Za- greb, Bcograd. Osiek itd. odprli talijin hram sinn malega slovenskega naroda. kojenin tudi števiincjše močnejša ple- menska brata ne moreta odrekati glas- beno samostojnc iudividualnosti. je palace. Zvečer je odpustil tajnike in jc koneal sain vse delo. Bila je to doba njegovega življenja. v kateri je izvršil največje stvari. Skri- vcu glas mu je šepetal visoke in korisf- tie navdihe. Povsod ga .ie vsc sprem- ljalo s simpatiio in občudovanjem. To- da za vso livalo jc bil popoluoma nc- dovzeteu. Delal je brez upaiiia na po- vračilo, z mislijo nakopičiti dein, s ci- Ijem poskusiti nemogoče. Vsakokrat ko se je povspel visje, je premišljeval Flavijino oblicje. Jo je-li že kaü ganilo/ Mu je-li že odpustila prejšnjo ncsram- nost in nc vidi drugega kakor razvoj njegove inteligeuce? N;kdar ni zapazil nobene sprcmeinbe na neinem obrazii te žeuskc. Znova sc je vrgel na delo rckoc: »Nisem še dovolj visoko zanjo, treba se bo še truditi, truditi brez kon- ca.« Treba je izsiliti dobroto, kakor ie preje izsilil srečo. Vse zaupanje na moč se mu je povrnilo, drugega sredstva ni poziial na tern svetn. samo v.)!ja živ- lieni'ct je. ki vstvarja clovekolitibje. Ko sc ga jc poloteval sum in tia obup, se jc zaklenil, da bi ne mogel nihee dvomiti o slabosti njegovega mesa. Nikomur se ni sanjalo še od dalec ne o njegovih not ra- il jih bojih. samo iz njegovih tcinno rib- roblicnih globokih oči ie odsuval no- tranji ogenj. (Pnlje prill.) ! Skromen jc naš žalski operni koiii- ponist Risto Savin. Majhcn ie krog onili, katerim razkriva mod štirimi stenanii pri klavirju vedno na novo se pojavlla- 1 joee glasbenc bisere. In ko so le-ti bisc- ri izbruseni in izklcsani, pa nošilja SavMi svoje dragulje na niiizikalni trg v obli/io mogoene Save, ki ponese ves bogati nakit v soluenih in viharnili tliieh dalj-j in dalje v kraj nase bcograjske metropolc, kjer se ustavijajo ob prestolu Njegove- ga Velieanstva kralja Aleksandra I., ki je. spoznavajoč poincn in pravo vrec?- nost Savinovih glasbenili del, Savinovili umetnin, odlikoval sina slovenske ma- tere, sina divne Savinjske dolinc. pr- vega sina žalskega trga, vrednega naj- višjega priznanja z redoni Sv. Save, /.a tisto nevenljive zasluge, ki gredo naše- niu rojaku, innetniku in glasbeuiku ter predstavitclju slovanske glusbc KM. LILKK: 0 zabrani alkoholnih pijac. Proizvajalci alkoholnili pijač in go- slilniearji so aapeli vse svoje moei. üa bi prepreeili izvršcvanjc s|)rejctega z«t- kona. Zahtevali so, da se alkoholska zabrana ukine iz »socijalnega iismilje- nja«. da nesreeni človek vsai v opojni pijači pozabi na svoje težave! Ker si je zdaj tudi potom tihotapstva tezko do- bavifi alkohola, gredo bogati Ameri- kanci. ki si želijo dobre kapljice, v Kn- nado ali pa v Evropo. kcr v ogromni drzavi. ki štek čez 110 miljonov sta- novnikov, ne uajdeš nikjer ni jedne go- stilne, ni jednega mesta, kjer bi mogcl ilobiti kapljo vina ali žgauja. Mladina Je \- Zdr. I). S. A. ze popolnoma izgubila si rast za uži vanje alkoholnih pijač. SIu- čit.ii zaporov radi pijanosti so padli od '/abrane alkohola za 70%. to jc štirikrrrt nianj, kakor pod alkoholnim reziinoni. Poprc.i jc delavec na potu od fabrikc c.o doma zapil v gostilni lA in se tudi vce od svoje tedenskc mezde, zdai pa prina- ša celo domov. Zdaj amerikanske go- spe tožijo, da ne morejo priti pericc, služkinje ali postreznice; poprej so mo- rale ženc in hčerke dcla vce v, l\i to svojo plaeo /,ai>in, avi^.«.i i^^-^.n......;.> hišc. da s težkim delom vzdrzujcjo sc- bc in druge članc obitel.ii, zdaj pa, ko donesc mož, odnosno oče, cclo svojo plačo domov, nečc nobena žena delalf izven svoje liiše. Danes ima.io amerišVi delavci, ki so poprej vse zapili, vee ti- soč dolarjcv v bankah. v stanovanju pa moderno pohistvo. glasovirjc, fono- grafe, teles one i. dr. Alkohol je brat blaznosti. Prcd voj- no je odpalo na 100.000 stanovnikov črez o blaznih. 1. 1920 pa samo eden. Srednje število onih, ki so v NewyorKu pred vojno vsled vživanja alkohola zbla- zneli. jc zjiašalo 574, a leta 1920 jih jc bilo samo 122. Število blaznih v celi dr- žavi se jc zmanjšalo za si%, odktir sc uvedena zabrana alkohola. V Ncwyorku je znašalo pred vojno srednje stevilo smrtnih slueajev zaradi alkohola .c,88, a leta 191° samo 176, čeravno je medtem število stanovnikov silno poskoeilo. V 1-1 velikih mcstili jc bilo leta 192(i ste- vilo smrtnih slueajev radi uživanja al- kohola sestkrat manjsc kakor pred vojno. Ali mesto uživani aalkoholuih V&- jaO se je povečalo uzivanjc mleka zn 100%, tako da porabi dnncs vsaki Amc- rikanec poprečno na leto okrog 200 Iit- rov mleka. .fako povoljjno ie nplivala zahrana alkoholnegia uživanja na zločmsko »a- gn.icn.ie stanovnikov. Zločini so sc v celi državi znianjšali letno za 45%! V državi Newyorku je bilo deset let preel prepovedjo alkoholnih pijač okrog 10.1 tisoč zločinov na leto, leta 1920 pa sa- mo 59-000, ccravno se je v tej državi število stanovnikov zelo povečalo. Oru- štvo za »Zaščito dece v Cikagu« izk'a- zujc, kako je število zaporov odraslih. ki so sodelovali pri dečjih zločinih. padio za 47%, a neki sodnik (F. A. Rullock) izpoveduje v svoiem izvestju, da je v obsegu njegove sodnijc za deco palo za 80%! Neka enketa. ki jc imela prc- gledati jetnišnice v 14 drzavah in 2W grofijah, je ugotovila, da je bilo 1. iulna I. 19J8 v zaporih 8250 kaznjcncew a 1. jnlija !. 1920 samo 5350. Protivniki alkoholne zabranc so prorokovali gospodarski polom, kcr Je na temelju aniialkoholnega zakona zrr- prla ablast brez odškodnine 236 tvor- nic alkohola, 1052 pivovarn in 130.9?4 gostilen! Vsa ta pod jet ja so potrošila na leto KStf milj. biiblov zila (I bušcl - 30 litrov). ne računajoč sadie in sladkor; od njih je živclo 1 X- milj. ljudi; porabiia so na leto 20 milijonov prenioga, pro- izvajala na leto 900.000 vagonov pijače in zaposlovalj 240.000 zelezuiskih lisIii- žbcucev. K tcmu še treba prišteti veiiko stevilo soduikov, orožnikov. stražnikov i;i jetniškili paznikov, katerc bo treba iz slu/bo odpustiti. ee ne bo vee pijaucev» Pa vendar ni prišlo do preroko\ ane gn- spodarske krizc. Na trg jc pris'o vce žita. sladkor ja in sad.ia; vsc zdravc in koristuc induslrijc so zdaj boljše delate, posebei pa indusirija hraue in obleke. kcr svet je začcl po alkolumii zabrani bo'je jesti in se boljše oblačiti. Tudi prejšnji fabrikanti alkohola in i*ive izvr- šujejo dane.s koristnejša dc!a: oni i/cie- iiijejo goreci spirit, keinijske proizvoue, sladki sirup i. dr. (iostilničar.ii pa so <;• tvorili trgovinc, ter prodaja.m dar.es obuvalo in obleko delaveu. katcregn so veerai zastrupljali z alkoholour. (Dalje prih.) Iz narodne sknpščitie f>. niacca. Zu- nanji minister dr. Nineie ie odgovarjal nn intcrpelacijo dcmokralskcga kluba glede dogodkov na Reki. 2e po prvili njegovih bcsedali so ga prckinjali burnl mcdklici s strani demokratskih poslan- ccv. Od vsch strani so se slisali klici, da italijanska vlada odkrito dcla proti nn- ši dr/.avi in da izigrava mirovnc pogotf- be. Vrhunee razbur.ienja in ogoreenja pa je vzbudil zunanji minister s tern, c*a je ob koncu svojih izvaiani povdarjal potrcbo prijatcljskih odnošaicv z Ita- lijo. Nineie je svoj govor koneal, nc c'a bi mu Ie en poskmcc izrazil svoje odo- bravanje. Ko se je zboruica po večm?- nutnem hrupii toliko pomirila. da se je mogla nadaljcvati seja. ie odgovarjal vojni minister general Vasic na inter- pelacijo poslanca Brandner.ia o rekruti- ranju v Sloveniji. Rrandner se je z ml- nistrovim odgovorom zadovoliil. Zbor- nica je uazadnjc spre'ela predlog pred- scdnika dr. Ribara. da sc skupščine seic odbor eas za razpravo o unravni ra?.- dclitvi državc, nakar je bila seja zn- ključcna. Vprašanje iiiozeinskega inoratorija odgodeno. Radi te/.koe, ki so se pnjavile zaradi zakona o odgoditvi irgovsklTi plaeil v inozemstvo, so se radikalni in demokr'atski zastopniki v navzocnostr finanenega ministra sporazumeli, (Ja zakon o regulaeiji plaeil v inozemstvo se nc pride pred skupšeino. doklcr fi- naneui minister na konferencah s po- »ameznimi kiubi ne razlo/.i tcndcncc zr>- kona. Italija ne priznava revohicijonarue vlade na Reki, Italijanska vlada ne pn- zna reške revolucijonarnc vlade. ampak je poslala na Reko komisarin Castollija, ki ima nalogo, da zastopa tain italijan- ske intcrese in slcrbi. da se sestavi na ,Rcki Icgalna vlada. Vendar na rcseu nastop italijanskc vhide proti fašistom ni misliti. Volltve v ruinunski senat. VolitA*c predstavljajo veliko znur.ro liberalne stranke min. preds. Rratiana. ki je dobil 96 mandatov, med tern ko so Scri opo- zicije pri volitvah propadli. Socijalisti se volitev sploh uiso udeležili. Zaroka Hiali.ianske princeziuje z ru- munskim prestolonasJednikom. Rinusko časopisje objavlja vest agencije »Volta«, da se pripravlja zaroka lieerkc italijan- skega kraljevega para z runiunskhn prestolonaslcdnikom. Celjske novioe. L.IÜDSKO VSEUČIL1ŠCE V CELJU. Kadnjc predavanje o živlionju «'«st- Jin jc oskrbel ravnatel.i mesčanske sole g. Beno Serajnik. Povedai i.> številnlm posluSalcem innogo skrivnosti i/. živ- Ijenja teh in onih vastliu: tudi ic globoka znanstvena opazovania nas'ikal poslu- Salcem tako jasno pred oCi. da ga jc vsakdo prav lahko razumel. QospocJu ravnateljn, ki je po svojih velikih zmo- žnostih tudi vsestransko in nožrtvoval- iK) delaven, naše hvalcžnj priznanje! Muzejsko di-uštvo v Celiu sldiče v najkrajSem easu obeni zbor. ki si bo iz- volil razmeram prlmerni novi odbor. Nujno je pa potrebno, da pristopi k tem« važnemn društvu kolikor mogoee mno- go novih clauov. Letna ciaiiariua ziiaša začasno Ie 4 K. Novi elaiu na.i prijavijo svoj pristop ter plaeajo članarino pri mestnem blagajniku g. Šmidlu. ali pa g. prof. Mravljaku, ki je hi pobiral to- zadevne prijave. Siavbena ui stanovanjska zadruga v Celju ima svojo redno scio nacelsiva v petck.dnc 10. tin. ob .'-IS. uri v pro- storili davencga okr. oblastva. Prosi se za polnoštcvilno udcležbo, Nasa- pomlad. Krasno potnladansko vreine je izvabilo. v nedclio nmogo na- scga prcbiva.lstva v blizn.io okolico, kjer so ga pdzdravljuH prvi -oznanjevalci po- mladi. i>rvc' pomlatianske cvetke, ki žc bogato krase prisojne bregove. Po moe- uem hladncin vctru v noci od torka nn sredo, smo dobili izdaien dez. kar se žc izdatuo ka/.c na naših uličnih hodnikih. kjer bi sc mestoma žo v čolničkih mogli voziti. Zanikcrnost nekaterin hisnih go- spodarjev je v tem pogledu vsega ob- čudovanja vredna. /Vlestni magistrat \t že svoječasno uradno.^jozval hisue po- scstnike, da hodnike popraviio. Nesrcča. Franc Brezinšek, 15 Ictni sin poscstnika, gostilničar.ia in mes'irja iz Rogatca, se je ponesrečil ua tamo- šnjcin kolodvoru pri nakladanjn lesa. Zmcekalo mu je levo roko. zlomilo levo nadlchtnico. zmeekalo levo stogno 'n clesno nogo. Pripcljali so ga v tukaišnjo bolnico, kjer so mu odrezali ze palee nn levi roki. Vsa naša ürustva ponovno opo/.ar- jamo, da nam daveni urad obdači vsc notice, ki nam jih dopošiliaio društva v objavo. Kcr društva kl.iub našcmu po- zivu ne plačujejo predpisaue takse, ki smo jo določili povprcčno na 3 Din,, smo primorani odslej brezpogojno vse take notice odklanjati. Prijavni urad išče neko Mali Sta-.noi. katera ima zyczo z Wiener Bank - Vc- rcinoni na Dunaju in Antou.i Cizej, ki ima zvezo / avtomobilno promctno d. d. \- Ljubljana Ubegli pes. Maksu Plavcu. lesnem trgovcu iz Gaberja je utekel ih-« oveje pasvne ki sliši na imc »I.nks«. Iz Creta. Pot. l«i vodi od Confideu- tiia čf,y äoloittiSko pro^o v Crct, je v tako Skaildalw/.uciii :>iviii.iti. da pro«>rw<» ondotni slanov;\lei okolisko obeino nuj- no, naj bi *dala vsaj enkrat, posebno se- daj spomladi, nasuti pot in nogrebsti ^a ped debelo blato. Namesto venca na krsto umrlygn komisarja I. razr. finanene koutrofe gosp. Marka Verbaneiea v Slovenigrad- cu so darovali Dijaški kuhinii v Celju: gg. Martin Kovae. okra.ini upravnik v Celjii 50 K; prcglcdniki Floriančič Ru- dolf iu ^trucl Anton po 24 K; ßuear Alojz, Stanic Franio, Ziv.ie Ferdo. Vovk Franjo, Ozimič Dinko in Stör Tvan. pod- prcgledniki: Potokar Albin, Žolgar Fran, Sclioschner Tomaž, pripravniki: Zorko josip, Skornšck Ivan, Jekl Franjo. !*>- man Alojz, doles Fran in Pohar Josip po 20 K; pripravnik ^užck Murtin, Vcrder- ber Frnst in Žerjal Alojz no 12 K: pod- prcglcdnik Piskernik Ivan, nripravniki: Savernik Srečko, Kapusar Fran, Birsa Leopold in Punccr Matija do 10 K; pre- gledniki Ferenčak Mijo, podnrcglcdnik Seitar Fridrik, pripravnik Mcrcina Vik- tor in Prazuik Ivan po 8 K: oodprcglcd- nik Berlisk Martin 6 K tcr nripravniki Morn Alojz. Auer Aloiz. Solcr Jakob. Zbogar Anton, Mauc .losiu in Ore! Maks po 4 K; skupna 546 K. Aretiran je bil .Turij Plahnta, meha- liik iz Oaberja, ker je osumljen radi tat- vine koles, kar je pa naibržc storil v zmedenosti. ki iz»aja od ropaeskega na- • pada 1. 1920. povzroeencga od KoroSen. Celjska porofa. Uboi. Popoldnc 6. marca se ie vrsiia dru- ga porotiiit razprava zopcr Mclhijora Stropnika zaradi hudodelstva uboja. Sc- nat isti kot dopoldne; držii\rno pravu- ništvo je zastopal dr. Rus. zagovarjal pa jc dr. Juro lirasovi'c. Melhijor StropniU. ožeu[cn posest- nik v Št. Florjanu št. 18 mi Sostanju, je obtožcn, da je v eetrtek ponoci 2?>. febr. 1922 pri Podhrastnikovem križu iz so- vraštva zabodel sve-jega svaka Petra Sovincka z nozem v sree s tako silo, da je takoj na to izdilmil. Obtoženec, ki ču- ti očividno kes, je pripovedoval v svo- jem zagovoru, da je bil ta dan na sejinu in da- je precej pil, nazadnie v gostilui Marije Skaza »pri Ograjscku c v Topol- Stev. 28. ii\ O t * Ü06A. Suan > šici. V svoji pijanosti ie uioEoee kuj si- tnaril, a se na to ne spomhiia. Po pn- čah pa ie dokazano, da sc .ie dobro za- vedal, ko jc svaka Matevžu Suvineka trikrat v gostilni izzival, češ ali smo si clobri, ali se bomo pa tcpli. Matevž So- vinck ga je vedno poniiril in da bi 11c prišlo do prctepa, je ostal s svojo družbo v:sadi. obtožence pa .ie šel s svojo na- prci. Naenkrat pa je prišel nazaj pred gostilno in se spopadei s Petrom Savi- a-iekom. kateri napad pa so sorodnikl pravočasno odbili. Že tu ie imel obto- ženec nož v rokah. Ko sta uotem prišla brata Matevž in Peter Sovinek v bll- žino križa kakih 50 korakov od gostilnc, ie naenkrat zaklical obiožeuei: svaka z besedami: »Peter, ali me Do/.naš?« - - Peter Sovinek jc odgovoril. da ga sc- veda pozna, takoj nato pa zavpik »Sla- niovnik me je štilinil!« --- Mclhilor Suopnik je že poprej v krčniah govoril, tin bo enega zaklal, km:;!n do no vein tetu pa je v hiši Marije Serdoner v Lepi- iijivi vzel seboj nož rekoč. da se mora Petra Sovineka obraniti. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje iki uboj, so* sclasno pa zanikali vpn-?anie na popol- n>o pijanost. na kar je predsednik sod- nega dvora dr. Kotnik razglasi! sodbo, ici se glasi na tri lota lcžke Jopolnicne in poostrene ječe. Rop in tatvina. V torek 7. marca se ie zagovarjal Pied poroto Ivan Korošec. sin vitanj- *»kcga postiljona Ivana Korošca, zaradi hudodelstva ropa, težke telesne poškotf- hv in tatvine. Senat: predsednik nadsv. ^r- Braeič, votanta nadsv. dr. Stcpaneic mv °krajni sodnik dr. Konda. zapisnikar avH^- lvaiic. Javhi obtožitcli: dr. Rus, z'»suvor,lik dr Srebre. lvUl1 Korošcc, bivši trgovski po- niücnik üri Züttill v Vitaniu in Josipu Kovacieu v Vojnikn, se je po ljudski so- li i)opoinon,u izprlt,jj in zašel v Pivske dnizbe in tudi med slabe žcnske. - K temu pa je bil0 t1Cha denaria. 2e pred 2(>. 11. 1920 jc pokradcl v Liubljani iic- ka.i peiilu in Antonti Rojina 1 kolo v vreunosti 3000 K, katcro ie 20. 11. lc^0 Pripeljal v Celje in an nroda! mehanikii Juriju PJaiuiia v (iaberjn za 830 K. Kikrat jc viclel, da jc Plaliuta vzel dc- nar iz nekih notesovii, piatnic. kar si je dobro zapomnil. Ker jc od vojakov v Ljubljani pobegnil. nui jc Postalo v Lju- bJjani prenevanio, vslcd Cesar je 26. II. J920 zopet prišcl v Celje, kier je hodil po gostilnah in kavarnah. Zvecer okoli 10. iirc pa je potrkal na ok no Jurija Plaliuta. ki inn je tudi odpri. Rekel mn ^» da Caka na neke.ua voznika, s kare- r'in bi sc rad Peljal \- Vitanie. Naenkrat Pa ie zavil .lurija Plaliuta. ki je eital ^isopise, v belkasto ode.io in ga s tako sUo s kladivoni toJkel po yiavi. dc: jc J'luhuta omalmil in potem ležai celih M Uni v popolni nezavesti v eelisk: bolni- ci. Ce bi ne bil takoj operiran, bi bil vslcd zdrobljcnili kosti na siflavi gotovo iimri. Ko gii jc kirurg dr. Steinielocr re- si! sinrti, je počasi tudi zncVI prihajati do zavesti in ie potem jasno povedal, da ga ie oropal sin vitanjskega poštar.uu ™« kar so 13. 12. 1920 obtožcnca izslediii nn Sv. Kunigundi in ga aretiraii. Ivan Korošec je svojo krivdo priznai ker "'a ie Jurij Plahuta takoj spoz.ial kot Mo- nica. Povedal je. da in,, je zločaiec od. iiesü, 1200 K iz nekih platnic. drwcew demirja pa ni nasel, eerovno Sil ie iskai. *-ölozcnüc je denar v Ljubljani /apr.T- v». Ko je 28. 8. 1921 pobegnil \v. vojaške- K« zapora. je prišel na Vransko in izvr- sii v družbi Franca Petka 12. 9. tatvino !Ja 5'fodo Jožefa Turnšeka ozir. Franč!- sKe Pirnaf v prekopi. kjer je niegov ta- t!"ski tovariš vlomil v hišo. obdolženec (Pa nied teni čakal na plen. Skoda zna- sa JO.OOO K. — Kmalu na to ie zbežal v Avstrijo in slcpil neko Ano Stoltz, čcS da je njeffov oee bogat Posestnik. Naše oblasti pa so Ka izsledilc ter ie bil sedaj obsojeu zaradi hudodclstva r(>pa, tcžkc telesne poškodbc in tatvine ter pre- stopka poneverbe na 12 let tezkc jeee. Porotniki so krivdo soglasno potrdili. soglasiw) pa so zanikali tatvino dOOO K z due 30. 8. 1921 pri Mihaelu Kozolc v ¦Kaplji. (ioljufiia. V sredo 8. marca. Predseduje sodni nadsv. Premšak, votanta dr. Novak in dr^ Lenart, drž. pravdnik dr. Po/ar. ob- ^ožeuca zagovarja dr. Rakun, zapisui- kar Mrevlje. Dnc 13. nov. 1920 jc noskil Ivan Markovie tuk. lesni družbi »Savini;i-< , denarno pismo z 120.000 K. One 22. nov. 1920 je bilo to pismo dvign.ieno od ik-- opravičene osebe. 2e takraf se je Mi- mik), da je dvignil pismo Gregor Kan;- pus, ki je ho'dil po pošto za celjski pes- polk in ki je po dvigii tudi Dotegnil v Nemško Avstrijo. Gregor Kampuš je priveden v tukajšnje zaporc trdovradio zanikal vsako krivdo, dokler se ni sam izdal v pismih, ki jili je pisai svojini pri- jateljem iz zapora. Y/. teh uisem je jiam- reč lahko posneti, da je on krivec in je tudi bilo obrazlo/.eno, kako se ie prigo- ljufani denar potem razdelil. Pod priti- skom tega obrenienilnewa dokazila *c (iregor Kampus svojo krivdo priznal in bil danes obsojeu radi hudodelstva <>•(•,- ljufije na 2% leta jeee, poostrene z o nim postom na mesoo. všteie sc mn in preiskovalni zapor od apriln 1921. LJboi. V sredo y. marca popoldue. Sen.it isti. kakor dopoldnc. Zagovarja dr. Jun» Hrašovec. Obtoženec Anton Polaiic in njegov oče Milia Polanc iz Bučkcgorcc sta pri- šla due 1. febr. 1922 pop. od dela iz go- zda domu. Radi ključa v vinski hrain, se jc začel med obema prepir- 2c tckom tega prcpira jc obtožcncc očeta lahko IJoskodoval. Tudi sestro Lnciio je ta\o udaril po glavi, da jc padhi nczavcstnn na tla in nsla potem v svoio sobo, kjer se jc zaklcnila. Scstra Antonija je p:i radi obtoženčevega div.iania odšla iz liiše. Medtem se je nied obtožeuceni m očetom prepir vnovič zaČcl. Konečno je obtoženec pograbil utcž in očcla udaril po glavi. Udarcc inn je prebil lobanjo in raztrgal žilo. da je padel v liezavest m drugi dan limrl. Kazglasitcv obsodbe priobeimo v prihodini stc\rilki. Sokolstvo. Sokolskemu društvu v Celiu je iz- ročil za zletni fond br. Tonče Rode 3so kron. .— Da pocaste spoinin staremn, v zapuščenosti umrlcmu naroduemii tie- la vcu v Kranju, župniku Antonu Ber- cetu, so zbrali člani Sokola Ljubljana 1 v gostilni pri Sodnm v liukovcin žlaku za zgradbo Sokola I 1148 K. Ob tej prili- ki so se spomnili tudi ecljskeira Sokoui. livala lepa! Turistika in sport. Iz Rogatca. Občni zbor nodružuicc Slov. plan, društva v Rogatcu se vrši v nedeljo 12. marca ob 2. uri pop. v gostil- ni g. Franca Ogrizeka pri Sv. Križu tik Rogaške Slatiiie. Vsi člani podnižnice so vabljeni, da sc udelcže občncga zborn. Prvak Paljske, »Cracowia«, jc iM'ra] v Pragi dve prijateliski ln^onietni tckuii i'jj siccr v soboto s kluboni »Uni- on Žižkov« in v nedeljo s »Slavijo». V prvi lekjiii je podlegcl 2:1 (0:1), v drugi 5:0 (2:0). Izid tekme z »Unionom% ki razpolaga polcg »Šparte« in »Slavijc-<-z najboljširii moštvom PraKc. ie praške sportne kroge pač izncnadil. ker so ra- čunali z mnogo občutneišini porazom gostov. V krasni igri pa .ic »Cracowia« pokazala, da postane lahko nevarna tudi klubom svetovnega imena, kar jc nn- slednji dan «Slavija« očividno vpoštc- va!a ter napela vsc sile,, da dosežc Ciiri uajboljsi rezultat. Prihod Poljakov \- Prago moramo pozdraviti z veseljcm. ker ponieni brczdvomno zonet en korak do popolnoga zbližanja med obema na- rodoma. Izrned nedeljskih tekem v Pra- gi omcujamo še tekmo »^oarta« — »Viktoria Zižkov« 4:1 (1:1). Na Duna.iu so se pričele minolo ne- deljo prvenstvenc tekme. Rezultati so slcdeei: Sportklub — Ostmark 1:0 (1:0); Hakoah — Vienna 2:1 (1:1): Rapid — Amateure 2:1 (2:0); Hertha Simmering: 2:2 (1:1); Wacker — Admira 3:0 (2:0); Ploridsdori Rudolfhügel 3:0 (1:0). Vestnik invalidov. Splošna organizaeüa voi. invalidov povcrjeništvo v Celiu. vabi vse tovarisc voj. invalide, udove in sirote. na izvan- redni obeni zbor, ki se bodsi vršil v ne- deljo dnc 19. marca 1922 ob 9. uri v pro- storu ffostilne pri Kroni v Celiu, po sle- dečem dnevnem redu: 1. kratko poro- čilo odbora, 2. volitev oredsednika, 3. slučajnosti. Za obilno ugeležbn se pripo- roča odbor. t Miroslav Malovrh. 7. tm. je mnrl i v umobolnici na Studencu pri Ljubljani j odliCni slovenski žurnalist in mnogolet- ni glavni urednik »Slo\r- Narod;i-.<. Mi- ros) a v Malovrh. Sloveiiščina pred italiianskinii so- dišči. Kakor poroca tižaški »Pučki pri- jatclj«, je kasacijsko sodisCe v Riinu rc- silo ncki incident giede rabe slovcnske- ga jezika pri okrajnem sodišču v Kopm tako, da je prisililo slovenskega odvet- ¦iky.. &A sc ni'Ora posltižiti italijanskcga jezika. — Pred deželniin sodiščem v Trstii je neki italijanski odvetnik, ki jc zastopal jugoslovanskega državljana iz Sarajeva. zahteval, da se razprava vo- di s tolmacein, ker se je druga si rank a (dr. Cervar) posliižila hrvatskega jezika. Souišče je razpravo preložilo. da zapro- si navodila od visje oblasti. Srbske vdove zahtevaio izrocitev bolgarskih vojnih zlocincev in se je v to svr.ho zglasila te dni v posameznih par- lamentarnili klubih deputaci.ia, obsioje- ča iz 50 vdov. učiteljev. dnliovnikov in sodnikov iz Pirota. Niša. Vranje m Knjaževca, ki so^jih bolgarske oblasti med vojno umorile na zverinski način. Umor ali samoiuor? V nedeljo pro- ti večerii. so našli dijaki pribliziu) pol kilometra od ceste na Veeni poti protl Kosezain pri Ljubljani. trunlo mladeniCa ki je bilo že inoCno nagnito in ie moralo lam lezati že kakih 14 dni. Na vratu jc iinel inrtvee veliko rano. Dognalo se Je. ua jc uesrečnež Miroshiv IJenkovic, stavbeni risar iz Kranja. Ali gre tu za zločin ali samoiiior. še ni doguano. Masarykova proslava v Pragi. 12. rojstni dan predseduika Masarvka sc ie v Pragi praznoval z oclkritjem Masury- kovega kipa v praski zbornici; kip ima ¦nadiiaravno velikost; izuclal ga je češKi kipar Stursa. Predsednik zbornice To- iiiašek je v slavnostneni govoru slavil Alasaryka kot osvoboditelia Cchoslo- vakov ter kot reprezenumta Ccskc kuT- ture. Slavnosti je prisostvoval') celokup- iio ministerstvo z dr. Bcnescm na ceni. Kip stoji za sedežem predscdnika zbor- r.lce na istcm mestu, kamor ie pred ted- ni neinski poslanec dr. Baeran vrgei suirdljiV'O bombo. Roparski uapad. V Dobovi pri Hxc- žiLah je bil te tlni ponoči iz irostilne pro-- ti domu v Mihalovec se vračajoči po- sestnik Ivan Jurkas od ncznancga nar- padalca /. no/em zahrbtno napaden. 1311 je uevanio ranjen, vendar sc mu je po- srečilo rcsiti se z begoni. Na begu pa je padel v neko grapo, kjer ie obležal do prihodnjega due, ko ga .ie slučajiio nn- šla neka FranOiska Vuča.iuik. ki je sliSa- la njegov klic mi ponioc. Jnrkas imn prebodena pjjuea let* razne druge uo- škodbc. Zdravj sc v brežiški bolnici. Pogreša 4000 K. Vkliub vscstranskim poizvedbam se storilcu se ni piišlo ua sled. Skorai ob istem času kakor Jur- kas je bil v bližini napaden tudi neki Urek iz Obrežja. Posrečilo se mu jc u- tcci napadalcu. (iranata ubila dva otroka. Kakor poroča «Kdinost», sta se te dni igrala 2 ofroka na travniku blizu Volčje Drage. Našla sta granato, ki je bila so cela. Gra- nata je razpočila in razmesarila otroKa tako. da sta takoj mrtva obležala. 40-Ietnica proglasitve srbskega kra- Uestva. 7. marca (22. tcbruarja po sta- rem kolcdarju) je bilo 40 let. odkar Jc bila Srbija proglašena za kraljcvino. Srbska akademija znanosti ie imela ta dan popoldne slavnostno sejo, na katei*> jc govoril rektor univerze, znani uce- njak, (lr. Jovan Cvijič. 80 milijonov za dobrodelne nameue. V Parizu unirli generalni konzul na5e države, M. Barlovac. je v svoji oporoki zapustil vse svoje prernoženje, ki se ce- ni na 80 milj. kron, v dobrodelne nanic- ne. Določil je, naj se predvsem zgradi otrosko zavetišcc in bolnica v kakem mestu Srbije. Zgodovjnsl^j kapela zgorela v Mo- staru. Pred par dnevi je v srbsko- pra- voslavnein župnišeu v Mostaru v Her- cegovini zgorela zgodovinska kapela Marije Magdalene, ki je bila zgraiena 7. darovi iz Rusije, predvsem s pomočjo umoriene zadnie carice Marije Keodo- rovne. V župnišču so bili nastaujeni sa- mi ubožci. Zopot pOfdražeiije tobaka. C i g a- retc 100 komadov: niakedonske extra 50 I), niakedonske špecijalitcte D 32.50, i niakedonske I. vrsta 1) 27.50 niakedon- ske II. vrsta 1) 22.50. srbske špeciiatitc- te H IS.—, I. vrsta 1> 13. 50. srbske II. vrsta I) 10.—, flor. I) ^5-—. cgiptovske I) 32.50, balkan I) i5.—, oriicnt D -5.-. moeris I) 25.—. libuški 1) 20.--, danic 1» 15..-, nna I) 14.--. Bosna I) l-;, sport I) 12. hum I) 10. Sava 1.) JO. Vrbas 1) 8, ogrske I) 8. Smodke 10U komadov: re- galitas 300 1), trabuke 225, britanike 225, operas 150, kuba 125, v-iržinkc 125. por- torike 90, braziljke 90. vor/.injose 75. mešane iuozeniske 75. domaee 00. To- bak 1 kg: niakedonska špeciialitela 300 I), prvovrstni makedonski 2r.i). dnigovr- stni 200. srbska špeciialitcta 150. prvo- vrstni srbski 100, driigovrstni 75, kmet- ski 60. najbolji hcrccgoviuski 250. flor 250. najfinejši turški 350, raifincjši tre- binski 200, uajfinejši hcrcegovinski 160. fini tnrški 140, fini hercegovinski 120, srednji hercegovinski 100. navadiii her- cegovinski 75, savski 75. uaifineisi ^gr- ¦ski 00. doniaci 50. Ker se, kakor jc raz- «vidno, cene tobaku zopci /.visajo. trafi- kc naenkrat nimajo vee nobencga tolu- ka. Ccne stopijo z današuiim dneni v veljavo. Oddaja premoženja ua Ceskem. Na račun češkoslovaske oddaje proiuoženja ie bila do sedaj plačnna žc skoro enn inilijarda čcškoslovaških kron, se prcil- no so davčni uradi razpisali to oddajo. Skupno vsoto, ki jo titegue prinesti oJ- daja. eenijo na 10 do 11 milliard kron. Koiitrola semen pri nrodajalcili r pomladni sezoni 1922. Poliedclsko iniui- strstvo jc izdalo novc prcdpise glci>e postopka pri kontroliranju semen pri prodajalcih v notranjem promctu /a pomladansko sczono 1922. Intcresen- tom so novc določbe na razpolago v gremijalnih pisarnah v Ljubljani, Mart- boru, Cclju in Kranju ter v pisaini tr.cj. in obrt. zbornice v Ljubljani. Dohra žeiia in mati ima vedno ne- koliko stekienic lckarnarja Fcllerja pri- jctno dišečcga »Elsafluida« uri hiši. Do- bro služi za drgnenje hrbta. rok nog in celoga telesa, kot kosinctikum za usfa, kožo in glavo. Mnogo močncjsi, izdat- ncjši in duluioči kakor francosko /.ganje. 3 dvojnate steklcnicc ali 1 specijauia steklenica skupno z zavojem in poštnv lio za 48 K pošilja: Eugen V. Teller, Stubica donja Elsatrg 356. lirvatsko. b Obrtni vestnik. Obrtniški sestaiiek v Octrtek l). mar- ca zvecer ob '-'S. uri \' gostilni »pn mostu«. Brezobrestna državna posojila za obrtnike in iudustrijalce. Pred kratkiin smo objavili, da je ministrstvo za kine- tijstvo in voile dalo ministrstvu trgovi- iic in /ndiistrijc od čistega dobička drZ. razredne ioterije okroglo 350.000 Din na razpolago, ki se bodo po večjem dein porabili za posojila brez obresti, vraC- Ijiva \- roku 5 let. Sedaj prinašajo »Slnz- bene Novine« v st. 41 z due 23. februarja 1922 pravilnik o dajanju pomoci in poso- jil iz čistega dobička drž. razredne Iote- rije. Po tern pravilniku se bodo posojila dajala onim, ki z že pokazaniin iispehom svoje produkcije ali obrtnc spretuostf nudijo nedvomne dokaze o koristnostl svojih podjetij ali ki po' svoji strokovnS sposobnosti obetajo povoljen uspch, ka- kor ludi oniin, ki predelujejo surovine na kakšen nov in koristen naein ali ki v okrožje naSega gospodarstva uvedejo tako produkcijo all predelavo. ki je bila doslej docela ncpoznana, pa daje dokaze o ncdvomni koristi za deželo in narod. Brezobrestna posojila se dajejo prott zastavi nepremičnega premoženja all vrcdnostnih papirjev ali blaira ali na bančno garancijo (garantna pisma) at! na menice z najmanj dvema resnima podpisoma ali na sigurno osebno obve- zo z jamstvom dveh porokov, ki imata nepremično prcinoženje, toda v vsakem primcru s pogojem, da se posojena svota vrne v dogovorjenem roku. ki more biti od pol leta do največ petih let od dncva dobljenega posojila. Od dolžnika sc mo- re zahtevatiplačilo tudi predčasno. ako v roku 6 mesccev po prejemu posojila nl začcl z delom ali ako bi delo ustavil za več nego 1 leto. Prošnje je vlagati prf ministrstvu kmetijstva, administrativnl oddelek (niinistarstvo poljoprivrede, äd- ministrativno odeljenje), ki jih pošlje prl- slojnim oddelkom, oziroma ministrstvu tigovine in industrije v nadaljnje poslo- vanje. Kakor žc objavljeno, jc rok za vlaganje prošenj (kolkovanih) dolocen do 15. tm. Strand »NOVA D O B A« Stev. 28. Poätni ček. rač. 10,598 ___________f>odružnica__________- LJublJanske kredilne banke v Celju GENTRALA V LJUBLJAMI Podpužnice Telefon St. 75 In 76 [ PelnižSfc« glavwioa 50,000.000 fcpnn. Rex«rvnl fondl nad 50,000.000 kron. j v Brezicahy Gorici, Kra^ju, Illiarifooru, Pfuju, Sarajevu, Splitu in Trstu. 14250-6 Sprejema Vloge Ma kltjlžlce in tekOČl jffijffij Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proii ugodnemu obresiovanfu. S^S^S valut in dovoljuje vsakovrsine Kredite. Pi?oci&Ja. sr»ečke dLirasHarrae r*aJzr>edln.e lotex»ije. Registrov. kreditna in atavbena sadraga z om.iav. Pc»e$eB*nove ul» 15 v Celju "LASTNI DOM" Račun čekovnega us*ada it. 10.318. Sprejema hranilne vloge in jib obpestuje po 41/2°/o itiri in pol K od sto, proii odpovedi (5°/0) pet od sto. Mali obrtniki se zelo y.anima.io za brezobrestno državno posojilo iz ei- < stega dobicka efektnc lotcrijc Do sulaj • vlo/ene prosnjc in povprasevaiija v tcm ; oziru so dokaz velike potrebe takih po- | soiil. Zalibog jc doioeena za obrtništvo j tako mala svota, da so bodo z isto Ie i malokateri mogli okoristiti, to tern man], j kcr ic posojilo namenjcno tudi induslrtjl ¦ in bo v največji mcri prišlo Ie imUisirni ' v korist. kcr so v industriji v večji men j kakor pri rokodelstvu podani zahtcvam j pogoji prednosti, predvsem pokoj, da Jc j podjetje v naši državi nekai novega. Ker ; pa se s prošnjo za posoiilo nc riskira j mnogo stroškov, ic vsekakor priporoč- ] ljivo, da vsi mali in srcdn.ii obrtniki, ki j si morajo nabaviti strojc ali kakrsnokolv j opravo za svojc delnvnice, ki hocejo j delavnicc razširiti ali izvršu.icjo kako novovrstno ali redko obrt, za posoiilo zaprosijo, ce tudi ni mnogo upanja, da kai dobc, ker se bo na ta način doprine- sel dokaz, kako nujno ie potrebnn oa- pomoč našonui rokodelstvu. ] D o p i s i« Iz Žalca. Dosedanji načelnik »Tr- govskc zadruge za celjski okraj« g. Jos. »Polaiic, trgovee v Petrovčali jo odložil radi bolchnosti mesto načelnika in prc- da! vse društvene agendc zadružnemu j>odnačcbiiku g. Viktor Pilihu, trgovcu v Žalcu. Ob tej priliki nas veže dolz- nost, da se g. Polancu za niegovo vc- stno poslovanje in vodstvo skozi celih nepretrganih 24 let prav iskreno za- livaljuienio; posebno se radi tega, ker je bil g, Polanc vodja zadruge v najhuiši avstrijski dobi, ki je stavila vedno vcli- ko zapreke glede slovenskeüa društv. uradovanja. Vpoštevati ie tudi treba. da je imela zadniga do leta 1909 popol- Jioma neniski odbor, koiecra se je znal j K. Polanc otresti in užival tudi v narod- J no prerojeni perijodi popolno zaupauje j zadružnikov. Vztrajiiemu in vestnenni ! /dosedanjeinu načelniku zadruge gosp. j PoJancu želinio, da ostane tudi v bodoCe I zadružni prijatelj in svetova'.ec. — Za- jedno naznanjaino p. i. zadružnikom, da se obračajo v druStvcnih zadevah do prihodnjih volitev na g. Viktor Pililia, j trgovca v Žalcu, kjer ie odslej sedeZ «Trgovske zadruge za celiski okraj.« ! Iz Trbovclj. Pokrajinska vlada za j Slovenijo je imenovala za gerenta v j Trbovljah g. Roberta Plavšaka, učite- j lia v Trbovljah, kateremu ]e dovolil j višji šol. svet v Ljubljani za eas ge- j rentstva dopust. Q. iPlavšak ie trbove- ' ljski rojak-domačin, ki pozna dobro krajevne razniere in upanio, da bode vodil gerentske posle in trbovcljsko občino v splošno zadovoljstvo vseh slo- jev. V sosvetti ima 2 soc. demokrata, 2 klerikalca in 2 naprednjaka. — Poslovil se je od nas priljubljeni orož. naredniK. R. Metod Sprogar, ki je nastopil socJ- niisko službo v Slovenjgradcu. Zdravo! feraarie pri Jelšah. Iz vrst invalidov dobivamo pritožbe, da ima tobaeno trn- fiko v Šniarju še vedno bosrafi zasebnik, ki je trgovino že davno oddal. Mi se ne spuščamo radi v dornače spore, ki so jih polni naši trgi, smo pa odločno na s;ta- lišču, da zahteva pravica, da se omo- goči eksistenca revnim ljudem in da sc trafike razpišejo. To sc ie povsodi ie izvršilo, tcmbolj se čudiino, kie tiči vz- rok, da mora biti v Sniarju izjerna, jeli to iz Avstrije priposestvovana pravica ali so še drugi obziri merodaini? ŽAHTEVAJTE V VSEH GOSTILNAff IN KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD! Prosveta. j Molitev za slov. rod... Vglazbil in | izdal Anton Kosi. Tako se zove niična in i v nar. tonn zložena peseni, ki je kaj prl- nierna, da Jo pojo sedanje dni v šolah in na raznili prireditvah. Skladba se debt pri skladatejju v Središeu. ter v vseii večjih knjigotržnicah d^ Slovcnskem In Hrvatskem. -------------------------------------------------| Razne vesti. Srednieovropska kouumistična za- rota. Polieija je razkrila velikopoluzno komunistieno zaroto, ki ima svoje zvezc od Dunaja preko Budimpesle v Beograd. Sofijo in Carigrad. Izvir zarote je brez- dvomno v Kusiji. Prve agente te zarote j so dobili v Segedinu, ki so tarn izdajali ; mnogo denarja za stalno /\ezo mec! j Dunajem, Budimpcsto in Balkanom. •— Več koiministov so aretirali. Otrok v špiritu. V Zenici \- Bosni K j bil koncem preteklega meseca aretirai; \ zaradi tatvine ruski begunee Nikola Se- verijan. Pri telesni preiskavi so nasli pri njem steklenico s špiritoni. v katerem se ie nahajal otroški plod- Policijo Je razkritje silno iznenadilo in ie takoj su- mila, da sc ie Severijan bavil z odprav- liunjeni ploUa pri nosečih ženskali. st'lri Nikolai Severijarj se zaKovaria. da ic imenovani otroški plod od u.iegove last- ne žene, ki je na begu pred rdučimi četa- mi v Kusiji prerano poroclila in ga potem prosila, naj spravi p'.od in ea čuva kot amulet, ki ga bo varoval v živlienju vsa- kega zla in nesrcče. Policiia >e izroella steklenico sodišču, da izvr^i nreiskavo. Zanimiv poskus izsiljevania v Zagrc- bu. K mesarju Martinu Mikacu v Zagre- bu je prišel te diii nek popolnoma ne- znan mož ter mu začel priuovedovati. da je njegova žena pred par dnevi ku- pila pri njem 1 kg slaninc. ter da jc na- še] med slanino tudi utc/ za 5 dks ter da se je to že večkrat zgodilo, ker kn- puje y.:: skoraj 3 !eta pri niem slanino. Zahteval je od mesarja, nai mu da takoj 15 kg slanine, sicer ga bo priiavil uradu za pobijanje draginje. Mesar se jc na vi- dez strinjal z njegovin1. predlogom, med tern pa je že dal pozvati policijo, ki je neznanca aretirala in ugotoviia, da ^e sploh nikdar ni kupoval slanine. Pa tydi sicer je neverjetno, Ja bi mesar za 5 dkg slanine prodal utež iz medeuine, ki ga mnogo več staue, kakor na slanin«. Varčnost na angle^kih železnican. Da so pri nas železniške razmere jako . neugodne, o teni ne dvonii nihče. Pa tu- di pri drugih državah, tako pri »zmago- vitih« kakor pri premaganih, so vkliuD največjemu naporu ne more naiti ravno- težja med izdatki in dohodki. akoravno n. pr. na Angleškem, ni rrpelo žukzniško omrežje vsled vojske toliko, kot pri nas- Pa kier je pametna uprava in kjer so u- službenci v zavesti, da se priznavajo njihove pravice, tarn je tudi pričakovati skorajšojega zboljšanja. Da bi povzro- čila Anglija pri svojih 90.000 nslužbcn- tHi večjc varčcvanje. je izdala uprava angleške zapadne železnioe okrožnico, v kateri opozarja na pomen malih pn- hrankov pri celotnem gospodarstvu. U- , menja n. pr., da je bilo I. 1913 nabavljc- nih poleg premoga za dve in i>ol milijar- de drugih zalog, ki bi^tale sedaj šest in pol milliard. Med drugim je postavka za 7500 L inotvoza, ki se porabi v cnein letu za privezovanje ponjav (vozovnlli pokrivalk); ako bi se motvoz v.sako- icTat odvezal, mesto prerezal. pa bi biTa I prihranjena v enem letu omenjena vso- I ta. Ako bi prihranil upravi vsak posa- I niezen uslnžbenec na teden Ie 6 pencev (1 L -- 240 pencev), bi bilo prihranje- nih v encm letu čez 100.000 L (približno 130,000.000 K). Nadalje pravi okrožnica: Tisoe naeinov je, po katerih se more prihraniti ogromne vsott\ Vsak uslužbc- •nec naj ravna z želczniškim imetjem kot s svojo lastnino. Ako sc varčuje pr.1 malenkostnih predmetih, se s tern omo- goči, da more uprava dajati uslužbcn- cem primerne place, ker so dohodki majhni v primeri z nekdanjimi. Ta cilj se pa more doseei Ie tedaj. ako sodelujc vsak posameznik. Amerikanskc žcle/ni- cc so dosegle s slienim razglasom ugo den učinek in tudi Anglija pričakuje isto. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šinniic. Tiska: Zvezna (iskarna v Celju. Posestvo I v mestu Ormožu z velikim sadonosnikom in vrtom za zelenjavo, polje, gozd ter hiše z go- spodarskim poslopjem naprodaj. Pojas- ni!a daje dr. B. Žižek, Velenje. 2—1 Up kozoleo iz trdega Jesa fe uaprodaf. Vpraža se v trgovini ffl. Fröhlich, Kralja Petra c. 11. Naznaiiflo. Vsem trgovcem, modistkam in c. cb- obČinstvu naznanjam, da sem otvoril zaio.i'? B klobuKi In slamnlki v Gelju, Gosposka ulica at. 4. Vranc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domža' Kupim vsako množino jamsbega !§La Ponudbe prosim z obyezno ceno franko vagon vseh štajerskih postaj D^agotin Ko^ošec lesna trgovina, Brasfovče. M Leinih O urar1 in juveSig* O cesje^ Glflunl frg St. f (ppej Pacchiaffo). 7 Vabilo na izwanredni občni zbor ^Nabav^jalne aradruge1 javnih nameščencev in vpokojencev r. z. z o. z. v Celju, ki se vrši v rdeči sobi »Narodnega Doma« dne 30. marca 1922 ob 8. uri zvečer. Dnevni x»edL: 235 Spremembe praviL (Predloge glede spremembe ozir. popolnitve pravi I je predložiti najmanj 8 dni pred občnim zborom načelstvu in nadzorstvu ker drugače ne pridejo v pretres.) Ako občni zbor ni sklepčen, se vrši pol ure na to zbor z istim dnevnim redom. Ta zbor je sklepčen ob vsaki udeležbi. Celje, dne 6. marca 1922. AlihAI* Semenski oves j Odtiaja» dokler traja zaloga m2~x \ Blagovni oddelek ZADRUŽNE ZVEZE vCelju. i _-----------------------------------------------------—--------------------------------------------------------------------------- Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Petra o<*sta CELJE Kralja Petra oesta Uvröuje vsa itela točno fn solidno. S S B Gene zmerne. 53 F"oračuni na ruzpolago. 52—10 I_________-----------___________ ¦ r----------------~~-^ ---------- w------------------------------------"-"l I T' gowina x M*(antenijslcim in madnim btagom, ' > ier.skim in moskim per-ilom ter igračami <| FRANC KRAMAR 14450 6 poprej Prica & Kramar Na «irob^ol CELJE Na debelol [ Zaloga ciga«*etnih papiffckow in stnočnic. J