Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
For the Editorial Board and SNF President Vladimir Mauko Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x 1" $1.40
sLouensKA
ODPRI ROKE, ODPRI SRCE¿ OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE!
FOR A FREE SLOVENIA
LETNIK V. VOLUME V.
TORONTO, 30. SEPTEMBER 1955
NUMBER: 9 _ ŠTEVILKA: 9
Read Feather
THE
UNITED WAY

„Pero za klobuk" je geslo, ki je prevzeto od primitivnih narodov. Ti so si zatikala peresa za pokrivalo glave za vsakega sovražnika, ki so ga premagali. Tudi v sodobni družbi je še polno sovražnikov človeštva - beda, bolezni, zločini in podobno. S podpiranjem nabiralne akcije ,rdeče pero" pomagamo podpirati boj proti tem našim skupnim sovražnikom.
V Evropi je bilo za časa plemstva rdeče pero za šlemom zunanji znak pravega viteštva, enako pravijo, da so podeljevali v času Ro-bina Hooda rdeče pero za vsako dobro delo. Danes je rdeče pero znak skupne borbe proti skupnim sovražnikom.
Kanadčani so lansko leto prispevali $16.213.671 za 1.029 podpornih organizacij v celi Kanadi. Letošnji cilj presega $17.000.000.-
Te zbirke so deležne tudi katoliške dobrodelne organizacije.
Ko bodo nabiralci, neglede kake narodnosti, potrkali v teh dneh na vaša vrata» ne., zaprite jih, ampak pomagajte. Morda boš že jutri ti sam rabil pomoči?!
Tito inMoskva
Kolikor bolj se odmika čas od obiska sovjetskih gospodarjev v Beogradu, toliko bolj postaja jasno, da je Tito odnesel na zunaj celo glavo in prestiž samo zato, ker potrebnje Moskva pokornega, pa na zunaj „neodvisnega" Tita bolj kot pa Tita - sporkornika ali celo likvidiranega Tita.
Če bi Moskva prisilila Tita zunaj opazo na koleno ali bi ga celo odstranila, bi Jugoslavija pomenila politično isto kot kaka druge satelitska država, n.pr. Albanija. Če pa ostane Tito formalno izven strogega komunističnega sklopa, ga mnogi smatrajo za „nevtralnega" in za „podbornika miru", ki hoče kot predsednik Indije Nehru ostati izven obeh blokov ter ustvarjati videz neke objektivnosti. Praktično izkustvo seveda kaže, da je vsak vposeg Indije in Jugoslavije v svetovno politiko v prid rdeči Kitajski ali pa Sovjetiji.
Pred kratkim je Tito predlagal v govoru v Karlovcu, naj bi Sovjeti razpustili Kominformo, češ da druži samo komunistične stranke. Tito predlaga, naj bi namesto nje ustanovili novo Socialistično inter-nacionalo, ki naj bi družila vse levičarske stranke po svetu in dala komunistim še več možnosti, da
nMi Ü
10. X. 1920.-10. X. 1955.
10. oktobra bomo Slovenci doma in v zamejstvu praznovali žalostno petintrideseto obletnico koroškega plebiscita, ki je bil tako krivično nadan na ramena slovenskega naroda, črn je ta dan v zgodovini našega naroda, a kloniti ne smemo. Čeprav je zibelka slovenstva, naša Koroška, ostala izven meja matere Slovenije, njej veljaj vsa naša misel, ljubezen in skrb.
(Več o tem žalostnem dogodku v naslednji številki.)
UREDNIŠTVO
NASE DOLŽNOSTI DO NARODA
Začnimo kar s konkretnim primerom. Nemški jezuit profesor dr. Mihael Gatterer je rekel na javnem zborovanju: „Tudi jaz sem Nemec in ljubim svoj narod." Podobno mora Slovenec reči: „Tudi ja sem Slovenec in ljubim svoj narod."
Med prve naše dolžnosti do naroda torej spada, da se priznavamo k svojemu narodu, da se ne
sramujemo svojega naroda in svoje narodnosti, da ne zatajimo svojega naroda in svoje narodnosti, da ohranimo zvestobo svojemu narodu.
Druga naša dolžnost do naroda pa je, da svoj narod ljubimo: Prof. Spirago pravi v svojem katoliškem katekizmu: „Če rečemo: Kristjan sme ljubiti svoj narod, je rečeno premalo. Treba je marveč reči: Kristjan mora ljubiti svoj narod. Ljubezen do samega sebe in ljubezen do starševe tudi ni samo dovoljena, marveč je zapovedana. In zakaj naj ljubimo narod, iz katerega izhajamo in ki mu pripadamo? Ker je narod velika družina, veliko krvno sorodtvo. Kakor svoje krvne sorodnike bolj ljubimo nego tujce, tako moramo tudi svoj narod bolj ljubiti nego vsakega tujega. In kakor otrok svojo lastno mater bolj ljubi nego tujno, ne da bi tujo zaničeval ali sovražil, tako moramo tudi mi svoj narod bolj lju-
biti nego tujega, ne da bi tujega zaničevali ali sovražili.'
Naša nadalja dolžnost do naroda je, da ljubimo ves narod, vse dele naroda. Narod je organizem, vsi deli naroda spadajo skupaj in tvorijo eno celoto. Če en ud trpi, vsi udje sotrpijo, če se en ud veseli (dobro počuti), se vsi udje so-veselijo. Slično je pri družini. In enako je pri narodu. Vse ude naroda moramo ljubiti, usoda vseh

OJSTRICA
ROBBA: VODNJAK PRED LJUBLJANSKIM MAGISTRATOM.
bi dobili več vpliva na vodstvo in članstvo socialističnih strank, od katerih so nekatere v celoti ali vsaj v pretežnem delu že zapustile dogmatiko dialetktičnega materia-lizma.
Morda sanja Tito o kaki vodilni vlogi v tej internacionali, saj so znana njegova snubljenja z raznimi socialističnimi strankami in njih voditelji vključno elementa Att-leeja in Pandita Nehru j a. Toda nobenega dvoma ni, da je tudi Moskva izdala ne samo povelje za zunanje politično mirovno linijo, marveč tudi za politiko .ljudske fronte' v poedinih državah, ki naj poveže med seboj vse levičarske organizacije, pa tudi pritegne naivneže.
— dreš
GLAVNI OLTAR V CERKVICI NA BLEJSKEM OTOKU. DEKLICA
VLEČE ZA ZVON ŽELJA.
delov naroda nam mora biti pri srcu. In kakor se telo najbolj briga za svoje bolne ali ogrožene u-de, tako se mora tudi narod najbolj brigati za svoje trpeče ali ogrožene ude.
Narod je organična celota. Zato je naravna pravica naroda, da je skupaj. Slovenska zahteva po ze-dinjeni Sloveniji je zgolj naša naravna pravica. En narod smo, organična celota smo, skupaj spadamo in imamo naravno pravico da smo skupaj! Pesnik Gregorčič je to našo naravno pravico po zedinjenju vseh Slovencev opeval v pesmi: „Naš narodni dom", s podnaslovom: Zedinjena Slovenija. Že od 1. 1848 odmeva klic po Zedinjani Sloveniji. Kakšna goro-stasnost in nasilnost, da stara monarhija ni hotela združiti vseh Slovencev v zedinjeni Sloveniji!
Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! —
Nadaljna zahteva ljubezni do naroda je, da poznamo svoj narod. Poznati moramo vse dele naroda. V preteklosti smo svoj narod premalo poznali. Imeli smo narodno - obrambne organizacije, a nismo poznali ogroženih delov svojega naroda ali pa le prav površno.
(Nadaljevanje na drugi strani)
Iz pisma iz Slovenije |
. . . Pisal bi Vam že preje, pa mi ni bilo mogoče, ker se tu že več kot en mesec in pol ne dobi avijon-skih pisem, tako da ni bilo mogoče nikomur pisati, kdor istih že ni imel od prej na zalogi. Na ta način na umeten način zavirajo dopisovanje. Pred par dnevi je bilo v časopisu, da je bila obsojena neka kuharica enega kanonika, ki stanuje nasproti škofije in sicer zato, ker je s črno barvo pomazala spo menik OF pred stolnico. Dobila je zato dve leti zapora. Čepraj je spomenik sedaj spet očiščen, se pa še vedno dobro pozna na kamnu, da je bil pomazan. Na tem spomeniku je upodobljena roka, ki s prstom kaže ravno na škofova okna. Na tem mestu so baje demonstrirale žene pri škofu radi inter-nirancev, toda škof pa ni nič pomagal. Še isto noč po odkritju tega spomenika je nekdo odbil prst, ki kaže na okna, tako, da še sedaj ne ve zakaj je ta roka brez prsta. Nato je pa nastala zaradi tega dobra anekdota, in sicer, da so tistega dobili, ki je odbil prst, ter so ga vprašali, zakaj je to storil. On je odgovoril, da ni hotel prsta odlomiti, ampak samo obrniti, da bi kazal na magistrat, ker so ravno v tistem času bile najavljene velike poneverbe na magistratu. Kot običajno zaprli radi tega niso nikogar. Vrana vrani ne izkljuje oči!
. . . Sedaj se pripravlja zopet zamenjava denarja in kot običajno zopet na račun in izgubo ljudi . . . Tudi delajo nove kovance po 20.- in 50.- dinarjev. Ko bo zamenjava izvedena Vam bom poročal o postopku. Vreme je letos bol slabo, prav kot današnji časi! . . . Sedaj so tu na splošno nezadovoljstvo povišali plače za 500.- Din, seveda pa so najprej zmanjšali urni zaslužek za 3.— do 4.— Din, tako da to znižanje znaša do 1.300.— Din, dodatek pa le '$00.— Din. Otroške dodatke so zvišali za 100.— do 300.— Din. Draginja pa narašča vsa
ki dan bolj......Naš maršal
bi imel obiskati Francijo, ker pa je tam vlada spremenjena ne bo nič iz tega . . . Kot Vam je že znano smo sedaj spet veliki prijatelji Rusije. Vsakovrstne naše delegacije sedaj potujejo v Rusijo. Dobro pa se še spominjate, kakšen halo je bil z ljudmi, ki so po letu 1948. še simpatizirali z Rusijo. To so bili tako zvani imforbirojevci. Vse so takrat zaprli. In danes ko smo zopet prijatelji, so pa te ljudi morali izpustiti, sprejeti nazaj v partijo in povrniti vse stroške ter plačo za vsa leta zapora. Tako ti pri-porniki dobe spet stara službena mesta, pa še lepo vsoto denarja za nameček. Oni, ki so se „spreobrnili" v zaporih in podpisali vdanost-no izjavo maršalu, se sedaj jeze, zakaj niso vstrajali, — gotovo se jim sline cede po denarju ... V dnevnem časopisju je bil te dni članek o delu in nalogah partije ter tudi pritožba o članih, češ, da se opaža, da nekateri partijci hodijo v cerkev, ali se celo na skrivaj cerkveno poročijo, ali dajo na skrivaj krstiti otroke. Kot že veste, imajo partijci velike ugodnosti in dobre položaje. A vedno se bere v časopisih o poneverbah v raznih tovarnah in podjetjih. Seveda razprave so tajne, ako je kdo od obtoženih partijec, in obsodbe so mile, večinoma so le premeščeni, kot je bil ravnatelj Litostroja, ki je sedaj za direktorja neke tovarne v Kopru. Tudi glede obnašanja maršala se pritožujejo, kadar gre ne obisk v kako tovarno. Bilo je nekaj takega v ladjedelnici v Pulju, ki jo je Tito obiskal. Nek radoveden
This is Slovenia
ŠMARJE PRI JELŠAH
Cultural and Historical Monuments
The story told by the cultural and historical monuments in Slovenia is like a warmhearted, somewhat melancRoly yarn spun by the grandfather rather than an epic saga. It is a gay woof and warp woven into the everyday life of its people. It covers its fields and mountains, its town walls and forests, reflecting itself in the mirror of its limpid waters. Sometimes it may be heavy like a hand of a workman, an then it may be playful like a fiddler's string, but it is always imbued with that particular feeling of lyricism so symolical of the Slovene heart. Diversity in natural scenery in Slovenia is matched by the richness of its cultural and historical monuments. From the Mediterranean world with its seaside Latin towns to the Alpine regions, from the Dolenjsko hills to the Pannonian plains its artistic expression is revealed in ever new forms registering like a sensitiveseismograph the pulse and the character of its country and its people.
A short walk through picture galleries and museums, which can be visited not only in Ijubljana, Maribor, Celje and Ptuj, but in many other smaller towns, makes us aware of the fact that a rich cultural life was throbbing here at the crossroads of the three great European cultures. The testimony of these monuments reaches as far back as the palaeolithic, to mention only the Potocka Cave on Olseva which is known all over the world. In Neolithic a lake, billowing overwhat is now the Ijubljana Marsh, washed the pile-dwelings, the cradle of the marsh culture. The centre of the Illyrian-Hallstatt cultural world came into being at Vace. The shadow of the Roman eagle fell over the free Ilyrian tribes and there are finds from Peotovia, Emo-na and Celeia as well as the treasure of marble tombstones at Sempeter near Celje testifying to it. The first footsteps of Slav tribes, who during the sixth century settled on the vacated land between the Danube and the Adriatic Sea, echo among Old-Slav archaeological finds as we know them from Ptuj and Bled.
In the Middle Ages the Slovene territory was broken up into several provinces with many cultural centres. Romanic art flowered chiefly behind monastery walls. There have been left good exemples of this art in the churches at Sticna, Spitalic, Kostanjevica, in the Provost Church at Ptuj, in the Maribor cathedral and in the Mali Grad at Kamnik.
With the coming of the Gothic style the artistic initiative was seizet by the twons like Ijubljana, Skofja Loka under the bishop of Freising, Kranj, Kamnik, Celje under their counts, Maribor and Ptuj. In the narrow alleys there lingers just a ghost of the past, while houses and churches reveal architectural ambitions of the former burgesses. Seaside Towns, such as Koper and Piren, as well as fortified strongholds, such es Kriz in Vipavska valley and Stanjel on the Karst, have presever ed their peculiar character. Gothic churches in the villages and on the bills make us talk about a special „Slovene Gothic", especially in those places where figural vaults are richly orna-meftted. In many a church greet us old frescoes and golden flowers from 17th century altars, and htere and there we come upon jewels of Gothic sculpture. The most beautiful flower grew in the church on Ptujska gora which literally sings with the harmony of its slender pillars, Gothic sculture and gay frescoes. Numerous castles, lending a romantic touch to their surroundings, are nowadays a charming feature in an already charming museums and attrative hostels.
The gay and harmonius Baroque increasingly developed its native features notwithstandig foreign influences, especially those coming from Venice. We meet it in the works of architects, in wooden and stone statues, among which are the most famous those made by the naturalized F. Robba, as well as in the pictures of the Great Four: Jelovsek, Metzinger, Cebej and Bergant. However, works of world famous masters have also enriched our country, as for instance Tintoretto's picture at Novo Mesto and a real gallery of the most beautiful Kremser-Schmidt's picture at Velesovo and Gornji grad. Until now Ljubljana has not lost its Baroque touch. Romanticism and Classicism did not strike a deeper shord, although they bridged the way leading from brothers Subic to our „Modern" at the beginning of this century. Impressionists Jakopic, Grohar, Jama and Sternen were the first to compare a symphony in colours to theirs native land and its people. It was then that the Slovene heart beat as strongly as any in the chorus of world art.
The period during both world wars and between them marks a magnificent flight of Slovene culture and art. Both in painting and architecture, where the dominating personality of architect Plecnik booms large, new designers have shaped their artistic creed by affirming their belief in man and in native land . . .
Prof. F. Planina in „Slovenija-Jugoslavija". Printed 1955.
delavec ga je baje gledal v obraz, ko je šel mimo njega. Tito ga je baje nadrl, zakaj ne dela. Seveda, so delavci rekli takoj nato, ko je odšel, da je on že pozabil, kako je bilo, ko je bil on sam še delavec,
kot to pravi. Seveda ni dostil delal, temveč več okrog hodil in delel propagando za ta režim, ki ga sedaj okušamo . . . Drugič pa Vam popišem naše cene, ki so sedaj zopet nove, in seveda zopet višje . . .
• Nemška delavska zveza, ki šteje 6 mlijonov članov, je odklonila sovjetsko povabilo, naj pošlje delegacijo v Sovjetijo.
OD LEVE NA DESNO: DR. A. KUK GOVORI PRED KONCERTOM „KOROTANA" V TORONTU, DIRIGENT ZBORA G. M. MILAČ, PREDSEDNIK „KOROTANA"' G. DR. S. ŠUŠTERIŠIČ GOVORI.
PO KOROTANOVEM KONCERTU V TORONTU
SKUPINA PEVCEV IZ CLEVELANDA NA POTI V TORONTO.
Koncert pevskega zbora ,Koro-tan" iz Clevelanda, ki se je vršil po prizadevanjih Slovenske Narodne Zveze, smo torontski Slovenci nestrpno pričakovali. O zboru smo marsikaj čitali in slišali zato ni čudno, če je naše pričakovanje naraščalo, čim bolj smo se bližali napovedanemu dnevu in uri. Predstavljamo si, da je tudi pri zboru vladala mrzličnost, ne samo v pričakovanju na njihov obisk v To-ronto, ampak tudi v pripravah in v želji, da bi nas s svojim uglajenim petjem čim bolj osrečili, saj slovenska publika v Torontu skoraj ne pomni zadnjega pevskega koncerta.
Izbira je bila posrečena. Bilo je nekaj za vsakega. Nudili so nam nekaj znanih in nekaj neznanih, nekaj starih in nekaj novih pesmi. Tudi razne glasovne kombinacije so zelo pripomogle k uspehu in pestrosti večera. Imeli smo priliko slišati mešani, ženski in moški zbor. Posebno pozornost je vzbudil g. Dovjak, ki je s svojim polno do-nečim in prijetnim baritonom dal poseben blesk ne samo samostojnim točkam, temveč tudi onim, kjer ga je spremljal celotni zbor.
Na splošno se nam je zbor predstavil kot zelo dobra disciplinirana in uravnovešena enota. Mestoma
smo čutili pomanjkanje vaj in nekoliko nervoznosti pri prvih točkah. Vse svoje zmožnosti je zbor pokazal posebno pri zadnjih treh točkah, katere je podal z izrednim navdušenjem in v popolni spojitvi članov med seboj in zbora z dirigentom g. Milačem. Publika se je takoj odzvala navdušenju in zahtevala ponovitev vsake točke. Burno ploskanje nabito polne dvorane naj bo neumornemu dirigentu Milaču in pevskemu zboru jasen
dokaz naše hvaležnosti za koncert in za vse težave, ki so bile z njim povezane.
Največji nedostatek večera je bilo neprestano vekanje naše najmlaj še generacije. Bili so trenutki, ko se je človeku zdelo, da je zašel na vaški semenj, toliko živ-žava je bilo. Ali ne bi bilo mogoče sedanjo galerijo tako preurediti, da bi sedele naše dobre namice in naš poredni mladež na galeriji ter od tam sledile prireditvam za steklom in potom zvočnikov? To že radi krščanske pravičnosti, če še ne iz umetniških ozirov. Publika plača zato, da se ji nekaj nudi. Do sedaj še ni bilo prireditve brez „šundra".
Izredno velika udeležba je brez-dvomno pokazala, da je slovenska publika v Torontu žejna slovenske pesmi, če je lepo podana in lepo pripravljena. Trdno pričakujemo, da nam bodo slovenska „cerkvena in politična oblast", ki nas zadnje čase s tako skrbno, skoraj razsipno radodarnostjo obsipava z raznimi nepotrebnimi organizacijami, zamašila to ogromno kulturno vrzel ter utešila našo žejo z ustanovitvijo novega pevskega zbora - „pravovernega", seveda,
F.M. Rener
PEVSKI ZBOR „KOROTAN" NA KONCERTU V TORONTU.
NOV DOKAZ SOVJETSKE ZLORABE DIPLOMACIJE
14. septembra t.l. je objavila Kraljevska komisija za sovjetsko vohunstvo v primeru Petrova v Canberri, Avstraliji, uradno poročilo na podlagi dokumentov, ki jih je izročil bivši tretji tajnik sovjetskega poslaništva v Canberri
Vladimir Petrov. Poročilo obsega med drugim tudi opis, kako so sovjetski vohuni dobili iz avstralskega zunanjega ministrstva ameriške in angleške tajne akte, do katerih niso mogli v ZDA in Angliji. Dolgo so si prizadevali, da bi zvedeli za francoski sistem šifer, s katerim bi razvozljali glavne tajnosti Zapada.
Vladimir Petrov je tudi razkril skrivnostni beg dveh angleških diplomatov Donalda Macleana in Guya Burgessa, ki sta pobegnila iz Anglije maja 1951. Obo sta bila že desetletja sovjetska vohuna. Ko sta spoznala, da ju ima tajna policija na sumu, sta na hitro pobegnila.
FOLK DANCES
Folk Dances of the Homeland No. 6 in the series - Hungary
BESEDE IN STVARNOST
Zapadno časopisje je polno u godnih poročil o Sovjetiji, odkar so moskovski mogotci udarili na romantične strune ,miru in sožitja."
Prav te dni se je primeril značilni primer, kako časopisje podpira določeno sovjetskofilsko smer. Radio WBEN je poročal med novicami, da je tajnik komunistične stranke Nikita Hruščev na nekem banketu spregovoril nekaj odkritih besed o pravih namenih Moskve. Bulganin ga je vlekel od mikrofona, vendar ni uspel. Ker smo bili mnenja, da bodo besedilo itak objavili časopisi, ga nismo zapisali. Toda naslednja izdaja vseh treh torontskih dnevnikov je to poročilo gladko zamočala.
Med tem slavijo Sovjeti nove zmage!
Presdsednik Zapadne Nemčije Adenauer je pristal na izmenjavo diplomatskih zastopnikov s Sovjetijo za dvomljivo obljubo, da bodo Sovjeti izpustili nemške ujetnike. Sovjeti so izjavili, da imajo samo 9.626 „vojnih zločincev", do-čim zahtevajo Nemci 100.000 oseb. Med tem pa je že postalo bolj ali manj znano, da je v Sovjetiji pomrlo ali bilo pobitih okoli poldrugi milijon nemških vojnih ujetnikov. Resnici na ljubo je sicer -treba priznati, da niso nacisti nič boljše postopali s sovjetskimi ujetniki, ki so v tisočih umirali zaradi mraza in lakote, toda to sovjetske krivde nič ne zmanjšuje.
Sovjeti so vrnili Finski vojaške baze, ki so jih imeli zasedene in sedaj zahtevajo, da morajo opustiti svoje baze drugod tudi druge države, predvsem seveda ZDA. Toda zemljepisni položaj Finske je že sam po sebi tak, da jo Sovjeti brez vsake baze popolnoma obvladajo in jih ta koncesija dejansko nič ne stane.
Podobno je s sovjetsko obljubo, da umaknejo svoje čete iz Vzhodne Nemčije, če zapuste vojaške sile Zapada Zapadno Nemčijo. V Vzhodni Nemčiji bi tudi po odhodu sovjetskih čet vladala komunistična stranka, ki je podrejena Moskvi, in njena tajna policija, dočim bi bila Zapadna Nemčija vojaško in politično oslabljena, razen tega pa je že itak podminirana s komunisti.
NASE DOLŽNOSTI DO NARODA
(Nadaljevanje s prve strani)
Neobhodno potrebne so poljudno pisane knjige, opremljene z mnogimi slikami, knjige in knjižice, ki opisujejo našo zemljo in naš narod.
(Nadaljevanje na drugi strani)
Zakaj smo izgubili Koroško? Ker je bilo v nas premalo zavesti, da spadamo skupaj, da smo ena or-ganična celota, ena velika družina. „Ker je združil narode, ko jim je dal skupno narodno govorico, najvidnejšo vez naroda. Skupaj spadamo, organična celota smo. To zavest moramo gojiti. Narod, v katerem je ta zavest močna in krepka, ne zamudi nobene prilike, da združi razbite in razkosane de le naroda. Kajti naravna pravi ca narodov je, da so skupaj, da so združeni vsi deli naroda v celoto. — In druga velika napaka je bila, da Koroške nič ali skoro nič poznali nismo. Svoje zemlje in svojega naroda nismo poznali. To se je bridko maščevalo. Česar ne poznam, za to se ne brigam.
Poznati moramo svojo zemljo. Poznati moramo šege in običaje svojega naroda. Poznati moramo govorico naroda. Vsa narečja naroda so lepa in potrebno je, da bi bila ta narečja na lahek, poljuden, razumljiv način opisana v knjigah. Ali ni prav za prav sramota, da nimamo nobene knjige, v kateri bi bila na poljuden način opisana slovenska narečja?
Poznal sem človeka, o katerem so pravili, da je narodno zaveden Slovenec. Najlepše posestvo je i-mel v vasi. A bil je slab gospodar, zapravljivec. Vse je zapravilt hiša in posestvo sta prišla v tujčeve roke. Sam pa je šel po svetu s trebuhom za kruhom. Kar je posamezniku in družinam v škodo, to je v škodo tudi narodu. Med dolžnosti do naroda pada tudi izpolnjevanje stanovskih dolžnosti.
Vse, kar slabi ali razdira vero, je v škodo narodu. Brez vere ni morale in brez morale propadejo posamezniki, družine in narodi. „Vsi, ki te (Boga) zapustijo, bodo osramočeni. V prah bodo zapisani (-pogubi bodo izročeni), ki odpadejo
PREDSEDNIK SLOVENSKE NARODNE ZVEZE G. V. MAUKO IZROČA ZLAT VENEC „KOROTANU" O PRILIKI KONCERTA V
TORONTU.
Narodni ples na Madžarskem
Kakor vsak drugi narodni ples plešejo tudi madžarski čardaš na več načinov z mnogimi razlikami v temeljnih korakih, ker ga plešejo v mnogih različnih krajih. Sprva so čardaš plesali v dveh delih. Prvi - počasni ples - vsebuje lahkotno zavijanje glave in telese, drugi del pa odlikuje hitri tempo z mnogimi živimi poskoki. Danes plešejo na Madžarskem t. zv. balski čardaš. Ta ples bo mogel z ostalimi madžarskimi običaji in kulturo mnogo pomeniti za bodoči kulturni razvoj Kanade. Pomni to. kadar misliš na domovino.
PROSLAVA PETLETNICE SLOVENSKE URE
Chikaški Slovenci se pripravljamo, da lepo proslavimo ustanovitev slovenske radijske ure. Pet let je precejšnja doba v življenju posameznika in pravtako važen del narodnega življenja. V življenje Ameriške Slovenije igra slovenska ura pomembno vlogo, ker dviga srca in duha naših rojakov, jih veže v bratsko družino ter kaže drugim sodržavljanom zaklade naše narodne kulture.
Slovenska radijska ura je doslej že več kot 300krat imela svoje tedenske programe. Ali ste kedaj je skritih za tem delom in kolike pomislili, koliko truda, dela in žrtev
važnosti je dejtvo, da sedaj naša govorica in pesem že peto leto odmeva v domovih Chicaga, ki je eno največjih človeških gnezd na svetu.
Nastopili bodo: Jimmy Bovdek in njegovi fantje, Frankie Kovačič in njegov orkester ter Eddie Koro-sa s svojimi.
Proslava petletnice je znamišlje-na v kar največjem obsegu. Imeli bomo kar tri največje chicaške slovenske godbe, narodne noše, odlične goste — vse, da se izkaže potrebno čast našemu narodu ter nudi pomoč k nadaljnemu delovanju te ure.
Rojaki od blizu in daleč iskreno dobrodošli na proslavi v soboto, 1. okt. v Pilzen Parku.
Dr. Ludvik Leskovar'
od tebe, ker so zapustili Gospoda, vir žive vode." Tako stoji pri preroku Jeremiju in je veljavno za vse čase. In zopet: „Kateri se odvrnejo od tebe (od Boga), poginejo; pokončaš vse, ki odpadejo od tebe", je napovedal in ugostovil psalmist v 72 psalmu. Brez božjega blagoslova slednjič (že tudi tukaj na zemlji) vse propade, in svojim sovražnikom Bog ne bo dal svojega blagoslova. Končno bo obstalo le, kar je z Bogom zvezano. Zato je vsako uničevanje vere tudi v škodo narodu. Vse pa, kar jači, krepi vero, vse, kar utrjuje vez med Bogom in med narodom, je v korist narodu. Zato je brez-boštvo smrtna nesreča za narode in vodi narode v pogin.
Medtem ko je Mojzes na gori molil, so zmagovali Izraelci. Ko so mu omagale roke, so zmagovali Amalečani. Tedaj sta Aron in Hur Mojzesu podpirali roke od obeh strani.
Za narod in domovino moramo tudi moliti. Kako velika in važna zadeva je svoboda in dobrobit naroda in domovine. Ali se zavedamo kako potrebna je molitev za narod in domovino? Kako drugi narodi molijo za svoj narod in domovino! Kako se Nemci, ki so vendar velik narod, na svojih katoliških shodih posvečajo Mariji. Kako nemški Avstrijci na svojih romanjih - letos (1955) so napravili dvakrat romanje v Lurd, majnika jih je romalo v Lurd 800, julija pa 585 - molijo za „svojo ljubljeno domovino Avstrijo!"
Tudi Slovenci moramo moliti za svoj narod in svojo domovino. In ker je usoda slovanstva odvisna od spreobrnitve Rusije, moramo tudi s tega razloga mnogo in stanovitno moliti za spreobrnitev Rusije. Spreobrmitev Rusije je tudi naša zadeva.
Ko je Jezus postavil sv. Petra za voditelja Cerkve, je od njega zahteval predvsem ljubezen. — Tako bi tudi voditelji naroda morali predvsem imeti veliko ljubezen do naroda. Tudi oni bi morali napraviti ob nastopu svoje odgovorne službe izpit iz ljubezni. Potrebno bi bilo, da bi jih kdo vprašal: „Ali ljubiš svoj narod? Ali ljubiš tudi vse dele" naroda? Ali ljubiš zlasti tudi najbolj ogrožene ude naroda? Ali si pripravljen potruditi se in vse storiti, kar je v tvoji moči, da se ti ogroženi udi naroda združijo s slovenskim narodnim telesom? Ali sploh poznaš svoj narod? Ali poznaš tudi ogrožene dele naroda in ali poznaš razmere, v katerih živijo? Ali se zavedaš, da moraš imeti za ogrožene ude naroda isto in še večjo skrb kakor za ostalo slovensko narodno telo?"
Da, to bi bilo potrebno. Nikdar se ne sme več zgoditi, da bi zamujali zlate prilike, ko bi mogli rešiti ogrožene dele slovenskega narodnega telesa, kakor se je to zgodilo z ozirom na Koroško novembra leta 1918, po krivdi nesposobnih voditeljev. Opravičuje jih samo to, da niso vedeli, kaj delajo. Da ne oni, ne narod niso poznali Koroške.
Ali ni naša naravna pravica, da smo na svoji zemlji sami gospodarji? Kako lepo je to izrazil pesnik z besedami:
Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo; naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo! Pod streho našo (-na zemlji naši)
tuji rod
naj gost nam bo, a ne gospod; mi tu smo gospodarji; naš rod, o Bog, obvarji!
Koroški Slovenec.
• Baloni jim gredo na živce.
Sovjetski zunanji minister Molo-tov je izjavil, da baloni „ogražajo sovjetsko letalstvo" in je zahteval, da jih ,križar j i svobode" ne spuščajo več iz Zapadne Nemčije. Majhni baloni letalom ne morejo škoditi, veliki pa letijo tako visoko, da so višje kot normalni letalski poleti. Sovjete jezi, da so proti tem balonom brez prave obrambe. Radijske oddaje lahko vsaj motijo z namernimi mot-jami, balonov pa ne morejo prestreči. Pravijo, da so „križarji svobode" poslali po tej zračni pošti že 211 milijonov letakov ,v Sovjetijo.
MED SLOVENCI
Iz slovenskega tiska
Narod naš dokaze hrani...
OPOZORILO
Dogajajo se primeri, da kličejo dolečene osebe Slovence na svoje stanovanje in i i H zaslišujejo zaradi kake izjave glede komunizma v Sloveniji. Uredništvo opozarja vse Slovence, naj se zavedajo, da jih po obstoječih zakonih v Kanadi in ZDA nima nihče pravice klicati na zagovor ali jim celo groziti. Enako ima dostop v Vašo hišo samo tisti, komur vstop dovolite.
IZ T0R0NTA
Č. G. F. M. RENER
•	2. oktobra bo ob 10 uri in 15
minut nastopil na torontski televiziji tudi slovenec, častisti g. F. M. Rener, glasbeni direktor v zavodu Sv. Mihaela (St. Michael's College), ko bo torontska TV postaja prenašala mašo iz zavodove cerkve Sv. Bazilija. Naš rojak, častiti g. F. Rener vodi ob tej priliki cerkveni zbor ter igra na orgle.
•	Slovenska župnija je priredila 2. septembra v cerkveni dvorani „Bingo', katerega čisti dobiček je šel za slovensko cerkev.
Naslednji dan, to je v soboto 3. septembra, pa je ista priredila družabni večer, ki je zelo dobro uspel. Podrobno poročilo vidiš lahko v „Božji besedi", septemberska izdaja. Med udeleženci je bilo preko sto gostov iz Clevelanda, večinoma pevcev in prijateljev zbora Korotan."
•	4. septembra pa je priredila Slovenska Narodna Zveza v Toron tu koncert pevskega zbora „Korotan" iz Clevelanda v slovenski cerkveni dvorani na 609 Manning Ave. Čisti dobiček koncerta je „Korotan' namenil slovenski cerkvi v Toron tu. Podrobnejše poročilo o koncertu prinašamo na drugem mestu.
Po koncertu je bilo žrebanjo za auto, ki ga je dobil staronaselje-nec g. Debevc iz Windsorja, ter TV sprejemnik, ki ga je dobila gdč. Tilka Kunstelj iz Toronta, g. Miroslav Adamič iz Toronta pa je dobil $100,- kot prodajalec srečke, ki je zadela auto.
•	24. septembra je slovenska župnija priredila lep družabni večer.
•	V nedeljo 18. sept. je bila
objavljena ustanovistev podporne Vincencijeve konference. Že prej je tu več let uspešno delovala „Ka-ritas".
•	Slovenska Narodna Zveza je
priredila 27. avgusta piknik na cesti številka 27, ki je bil zelo dobro obiskan ter so se vsi dobro pozabaval, v soboto 10. septembra, pa je ista priredila družabni večer v Slovenski cerkveni dvorani na 609 Manning Ave.
SPOROČILO
CHICAG0 IN OKOLICA
O V Ameriko sta dospela 31. avgusta dva slovenska fanta, ki sta pred leti zbežala iz Titovega raja. j Jože Pirnat, doma iz Metlike, je iz Monakova prišel k Mr. Johnu Mlakarju na 2nd Pl. in Viktor Lavriša, ki je bil v Spittalu ob Dravi ter mu je Filip Stanovnik pomagal priti v USA. Lavriša je doma iz Horjula. Obema želimo vse najboljše v novi domovini!
•	Propaganda za nove slovenske naseljence. Neka čikaška potniška firma oddaja večkrat reklamo za obisk domovine. Med drugimi večkrat slišimo tudi vabilo no-vonaseljentfem! „Novonaseljenci, brez ozira na to, kdaj ste prišli v Ameriko, lahko obiščete svojo rojstno domovino . . . itd." Nam se zdi, da je to plačana komunistično reklama in vaba za kaline. Seveda tej vabi kljub veliki ljubezni do rodne domačije nihče ne bo nasedel.
•	Zakrament sv. birme je v nedeljo 18. septembra prejelo 158 šolskih otrok v slovenski cerkvi sv. Štefana.
•	Koliko organizacij je v fa-
ri sv. Štefana? Skoraj neverjetno, pa vendar resnično. Farno glasilo Chimes poroča, da je v fari nič-manj kot 22 organizacij. Prav po geslu: Trije Slovenci - društvo . . .
•	Koncert cerkvenega pevskega zbora fare sv. Štefana bo v nedeljo, 20. novembra, v cerkveni dvorani. Pokažimo ž veliko udeležbo, da cenimo trud in žrtve naših pevcev!
•	Cadillac avto za $1.00 bo dobil srečni dobitnik srečke, ki jih prodajajo slovenske šolske sestre v Lemontu. žrebanje bo 16. oktobra ob priliki velikega bazarja, ki ga prirejajo sestre v korist gradnje nove High School za dekleta.
IZ CLEVELANDA
•	Msgr. John Oman župnik slovenske fare sv. Lovrenca, je ob-bajal v nedeljo 11. septembra 40 letnico mašništva. Hvaležni fara-ni so svojemu vnetemu dušnemu pastirju priredili veliko slavije. Cerkvene slovesnosti se je udeležil tudi clevelandski nadškof Hoban, pridigoval pa je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman.
•	Brez ozira na barve . . Pred nekaj leti je Slovenska Moška Zveza spremenila svoja pravila in postavila zahtevo, da je lahko član te organizacije le'praktičen katoličan. Ta sklep je našel skoraj povsod ugoden odmev. Na veliko presenečenje pa je na letošnji konvenciji, ki je bila prve dni septembra v Clevelandu, prodrl nasprotni predlog, ki črta gornjo zahtevo ter dopušča vstop vsakomu brez ozira na barvo ali prepričanje Dosedanji glavni tajnik g. Jože Gr-dina je zaradi tega odstopil od tajništva. — Brez ozira na barve: osat in pšenica v isti kašči, rde-
NAŠ ČAS IN KULTURNO DELO
„Med nami je malo bogatašev, v novem svetu so pogoji za gospodarski uspeh drugačni kot doma. Kdor pa bo spoznal pomen meten-stva, se bo znal zanj tudi ogreti; ne redko pa bo že mecen tudi tisti, ki se bo pri vseh svojih, skromnih sredstvih odločil, da bo postal naročnik publikacij, da bo kupil slovensko umetnino. Mecen bo vsak, ki bo spoznal, da je naše kulturno delo nujno in nepogreš-
CIRIL IN METOD ANSICHTEN DEUTSCHER HISTORIKER
Uredništvo nadaljuje z objavljanjem prispevkov prijatelja Slovencev iz Avstrije. Zaradi nava-janih nemških del in dokumen-taričnega pomena celotnega prispevka, ga objavljamo v nemščini.
Professor Schubert, Protestant,
ljivo in da je treba znati za nje-1 sagt: Die Slawen waeren nach Cy-
gov obstoj in uspeh tudi žrtvovati."
Glas Slovenske kulturne akcije, septembra 1955, str. 4.
PUŠČAVA RASTE
,Ni dovolj le misliti, treba je prav misliti. Prav, ne toliko v smislu logičnosti, marveč pred vsem: iz pravih počel, osnov, postavk. V zmedi in zbeganosti današnjih filozofskih prizadevanj nas vodi v pravo mišljenje tista filozofija, ki sega od Platona in Aristotela, preko sv. Tomaža v našo dobo. Gre za temeljne poteze. Osnove tega mišljenja so trdno in zanesljivo jedro. Zato so nadčasov-ne, to je tudi za naš čas. Skušnja kaže vedno bolj, da, podane v danes razumljivem jeziku, aplicirane na danes boleče primere in v primerni obliki, prinašajo človeku kakor neko novo razodetje. Človeku se hoče trdnih točk, hrepeni po njih in ne zapira se njihovi razvidnosti. Tako je neosholasti-ka „eno najpomembnejših filozofskih gibanj in duhovnih faktorjev sedanjosti" (Bochenski, Europaei-sche Philosophie der egenwart, Bern 1951, 242). Oplaja se - žal po malem, a pospešeno - po zdravih mislih in vprašanjih modernega filozofskega prizadevanja in je tako vedno „na potu" v globino in širino. Žal je ta velika šola pravega mišljenja med nami škoro brez učencev in učiteljev . .
„Puščava raste, ker ne mislimo, ker ne razmišljamo o bistvenih rečeh in ker ne razmišljamo iz pravih osnov. Pogoj, da bi mogli zaustaviti njeno rast, je v tem, da začnemo spet misliti. „Resnica je, da človek ne more prenašati duhovne praznine" (A. Toynbee). Ali jo izpolni in živi, ali pa umira.
Ignacij Lenček, Puščava raste, Meddobje I, 1-2-3, str. 5.
Westpartikularismus zu verbinden. Die deutschen Bischoefe, als Trae-ger der Politik Ludwig des Deutschen, halfen die Bruecke zerstoe-ren.
A. Baumstark, katholischer Orientalist, weist nach, dass Cyrill und Method im Einverstaendnis mit dem Papstum der Westkultur einen grossen Dienst erwiesen. Wenn man das Werk im Geiste der Slawenapostel forgesetzt haette, waeren alle Slawen in Einheit mit Rom und wuerden eine einheitliche grosse Kirche zum Vorteil Bruecke gewesen, den Ost- und 'der westeuropaeischen Kultur bil-
rill und Methods Plan die richtige
TUDI OTROKOM NISO PRIZANESLI
Vsem Slovencem v Torontu in | či in beli skupaj, ogenj in voda .
širom Kanade sporočamo preosno-vanje „Slovenskega Dramatskega Krožka" v „Slovensko Gledališče" v Torontu.
Vabimo vse, ki se zanimajo za igranje, zlasti mladino! —, da se številno odzovejo povabilu na novo preosnovanega „Slovenskega Gledališča" v Torontu. — Predvsem bo mladina našla tu primerno okolje za učenje slovenskega jezika, spoznavanje slovenskih šeg, navad in običajev.
V letošnji sezoni so na sporedu poleg slovenskih tudi tuja klasična dela:
1.	J. Jurčič Govekar: Deseti brat,
2.	J. Žigon: Kadar se utrga oblak.
3.	Matija Linhart: Matiček se ženi.
4.	F. S. Finžgar: Divji lovec.
5.	W. Shakespeare: Beneški trgovec.
6.	Felix Timerman - Niko Kuret: Trije kralji.
7.	Von Hoffmannsthal - Župančič: Slehernik.
8.	Henry Gheon: Mašna strežnika iz Santarema.
9.	Paul Claudel: Marijino Oznane-nje,
Naše odersko življenje bomo poživljali z rednimi jnesečnimi sestanki, na katerih, bomo v prijateljskem vzdušju obravnavali vprašanja v zvezi iz igranjem in odru na splošno.
Uprava „Slovenska Gledališča"
Kako bo le šlo to naprej? Eden ali drugi bo končno podlegel in zatajil to, kar je, Po dosedanjih iz kušnjah bodo imeli dobiček le tisti, ki jim je katoliško prepričanje trn v peti. Logična posledica neodločnosti in popustljivosti katoličanov . . .
•	Poroka. V soboto, 10. septembra, sta se v cerkvi Marije Vne-bovzete poročila Ciril Štepec in Urška Kosem, ženin je član pevskega zbora Korotan. Mnogo sreče!
IZ ARGENTINE
•	Bralno gledališče. Na praznik
patrona gledališča, mučenca sv. Genezije (26. avgusta) je začel Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu svoje delovanje z bralnim gledališčem. Podajali so delo letos umrlega drama-matika Paula Claudela „Marijino oznanjenje' v prevodu Antona De-beljaka.
NOVE KNJIGE
Turistična zveza Slovenije je izdala dve publikaciji v angleščini, ki prikazujeta lepoto Slovenije. Slovenija - Jugoslavija obsega z o-vitkom 28 strani, na katerih se vrste dobri fotografski posnetki z besedilom, ki je prepleteno z risbami. Tekst je priredil profesor F. Planina, če izvzamemo en odstavek na 8. strani besedila, bi mogla iziti ta lepa propagandna knjižica tudi v kaki nekomunistični založbi. Knjižico je opremil arhitekt Vlado Gajček, risbe je prispeval L. Koporc, fotografije Put-nik, Slovenija. Knjižico je mogoče dobiti pri raznih potniških agencijah. Bolj reprezentavna in tiskana na boljšem papirju je knjižica Cultural Monuments in Slove-nia, ki jo je uredil Lojze Gostiša. Fotografije so prispevali Export-projekt, Slavko Smolej, prof. Janko Brane, Peter Kocjančič in Lojze Gostiša. Knjižica, ki je precej bolj tendenčna od prve, je izšla v angleškem prevodu J. S. Co-peland. Od umetniških spomenikov prinaša Venero iz muzeja v Kopru, (16. st.), začetno črko R. iz rokopisa iz Stične (12. st.), si tulo iz 5. st. pr. Kr., nagrobni spomenik iz Šempetra (1. st. po Kr.), uhan iz 7. st., fresko iz Crngroba, notranjščino cerkve na Ptujski gori, kip sv. Jurija iz ptuskega muzeja, Robov vodnjak iz Ljubljane in notranjščino cerkve sv. Roka (Šmarje pri Jelšah), hišo in kozolec s Koroške, panjevo končnico in Groharjevega Sejalca. Knjižico krasi tudi več fotografij (Bled, gradovi: Predjamski grad, Bori, Otočec in štatenberg, belokranjsko kolo, dodana je risba F. Mi-heliča ,Vinica", partizanska bolnišnica ter fotografije grobnice narodnih (partizanskih) herojev.
TAKA JE BILA USODA MNOGIH
NACISTIČNA ŽRTEV
•	Ker je premalo prostovoljcev
za ameriško mornarico, bodo začeli z vpoklici 10.000 na mesec od novembra do aprila.
•	Prebivalstvo ZDA (vključno vojake izven države) je naraslo v enem letu za 2.828.000. 1. avgusta 1955 je znašalo 165.495.000.
• Število nezakonskih otrok, ki
so se rodili kot posledica 2. svetovne vojske in vojaških zaseb, cenijo na 400.000. Neki nemški odvetnik je izračunal, da dolgujejo ameriški vojaki materam v Zapad-ni Nemčiji vsaj 250.000.000 dolarjev.
SABOR UJEDINJENIH AMERIŠKIH HRVATOV
V	soboto dne 3. septembra in v nedeljo dne 4. septemra je bil v South Chicagu IV. Sabor Ujedinjenih Ameriških Hrvatov. Ujedinje-ni Ameriški Hrvati podpirajo giba nje za svobodno hrvatsko državo ter so v svojem prizadevanju zelo delavni.
V	soboto so številni delegati iz vse Amerika imeli posvetovanja in pregledali sadove svojega dela od zadnje konvencije; v nedeljo je bila v cerkvi Srca Jezusovega sv. maša, popoldne pa v Hrvatskem domu na Commercial Avenue slavnostno zborovanje, ki ga je vodil predsednik vseučilišni profesor Mi-chanovič. Poleg številnih brzojavk je bila na prvem mestu brzojavka governerja države Illinois -; mestni žipan Daley je poslal svojega posebnega zastopnika, ki je pozdravil zborovanje v hrvatskem in angleškim jeziku. SNZ v Chicagu je zastopal njen predsednik g. Mirko Geratič.
V	resoluciji, ki je bila navdušeno sprejeta, UAH izrekajo neomajno zvestoba Ameriki, njeni ustavi in izročilom krščanske demokracije, povdarjajo potrebo odločne
borbe proti komunizmu v kakršni koli obliki in znova svečano potrjujejo zahtevo po svobodni hrvatski državi.
— ič.
den (Histor. polit. Blaetter 1915, Band 156, Seite 702 bis 704).
G. Schnürer, kath. Historiker (Kirche und Kultur im Mittelalter 1926): S. 14-15 . .. . „Das feindselige Handeln der deutschen Bischoefe gegen Method muessen wir auch dafuer anklagen, das hier die einzige Gelegenheit verpasst wurde, das die griechische Kultur nach Deutschland kam. Wenn eine gegenseitige Zusammenarbeit wies es die Paepste wuenschten, gelungen waere, dan haette die westliche Kulturentwicklung eine Beschleunigung erfahren. Die Befruchtung der westlichen Kultur mit griechischen Geist, wie sie erst Ende des Mittelalters begann, haette schon im 9. Jhd. begonnen; moeglicher-weise haette man das Schisma verhindert . . . '
S. 21 . . . Die deutschen Bischoefe wollten nicht zugeben, das sie Method als Missionaer an Bildung uebertraf. Sie sorgten vor allem fuer den Schutz ihrer angeblichen Rechte und nicht fuer den allgemeinen Vorteil des Christentums . . . Waren sie doch in erster Linie herrische Machthaber ■ und so-traten sie auch an die Spitze von Kampfeinheiten . . .
Leider wurde das Christentum zur politischen Expansion in Deutschland missbraucht! Das war nicht nur bei Method der Fall, auch an anderer Stelle vertraten die Bischoefe deutsche imperialistische Interesse. Prag konnte infolge des staendigen Einspruches des Mainzer Erzbischofs, der auch gleichzeitig Reichskanzler war, erst 1344 ein selbstaendiges Erzbistum werden. Bis dahin war das Bistum Prag dem Erzbistum Mainz unterstellt. Natuerlich foer-derten die Mainzer Erzbischoefe soweit wie moeglich den detuschen Einfluss in Boehmen. Die Mehrheit des Klerus in Boehmen und Maehren bestand aus deutschen Priestern. Ein Drittel des Bodens war Besitz der Kirche. Der Zisterzienser und Praemonstratenseror-den nahm ueberhaupt keine Tschechen in den Orden auf. Diese Ver-haeltnisse und die grosse Zahl der eingewanderten deutschen Kolonisten waren die Ursache fuer den Ausbruch der Hussitenkriege. Der boehmische Koenig war durch sein deutsches Lehensverhaeltnis gezwungen Deutsche in sein Land einwandern zu lassen. Andernfalls haette er den Thron verloren. Durch die viele Mischehen der Przemysliden mit deutschen Für-stenhaeusern hatten diese mehr oder weniger politisch gebundene Haende. Leider hatte der husiti-sche Volksaufstand die religioese Spaltung des Landes zur Folge. Daran leidet das tschechische Volk geistig noch heute. Der katholische Glaube hat dort nicht das feste Fundament, das er in Slowenien und Polen besitzt. Waere diese nationale Revolution ohne Religionsspaltung vor sich gegangen, haette sich das Land den Buergerkrieg, der sich daraus im Laufe der 15-jaehrigen Kaempfe entwickeltee, erspart.
Polen bekam schon im Jahre 1000 seinen eigenen slawischen Erzbischof und Ungarn ebenfalls nach der Bekehrung Stefans. Seine Mutter war eine slawische Fuer-stin, vermutlich eine pannonjsche Slowenin oder eine slowakische Adelige. Der erste Erzbischof war ein Tscheche und viele andere Bischoefe in der damaligen Zeit in Ungarn waren aus Boehmen und Maehren. Die magyarische Sprache hat ca. 25—35 Prozent ihrer Worte aus dem Slowenischen und etwas aus dem Slowakischen. Franc Miklošič verfasste eine Arbeit darueber.
Austriacus
Paberki
•	Kardinal Stich iz Chicaga je
na povratku iz Evharističnega kongresa v Rio de Janeiro dejal, da se ne more več trditi, da so Združene države protestanska dežela, ker katoliška cerkev raste iz dneva v dan in postaja vedno močnejša.
•	Izraelski simfonični orkester
se je med svojim gostovanjem po Evropi ustavil tudi v Vatikanu in igral pred sv. očetom z znak priznanja in zahvale za vso pomoč in zaščito ki jo je nudil Semitom med nacističnim preganjanjem.
RDEČI SO JIH POSTRELILI
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
Sovjetska mreža
Povprečni človek je pač tak, da ga tuja bol malo boli in da nerad prevzema nase posebne žtrve, dokler ne vidi res nujne potrebe, da si s tem prihrani večje zlo. Na poznanju tega dejstva temelji najnovejša, žal le preveč učinkovita mirovna ofenziva sovjetske politike. če bi bila sovjetska mirovna ofenziva resnična, bi jo bilo treba seveda z vsem srcem pozdraviti in podpreti. Toda kdor pozna komunizem le malo od blizu, ve. da je ta „mirovna" ofenziva zlagana, da je samo uspavalno stredstvo, ki naj olajša pot do cilja, do podreditve celega sveta diktatu komunistične stranke v Sovjetiji. V tem pogledu moramo obžalovati, da začenja kanadska zunanja politika spreminjati svojo smer ter pripravljati pot za sprejem rdeče Kitajske v OZN.
Upati je, da bo nekoliko proti-uteži temu popuščanju do komunizma in uspavanju javnega mnenja predstavljala objava knjige bivšega člana angleške tajne službe E. H. Cookridgea „The Net That Covers the World" (Henry Holt and Co., New York).
Od časa do časa opozori javnost na svoje delovanje kak bolj kričeči primer odkritja sovjetske vohunske službe kot je bil Gouzen-kov primer v Kanadi ali Kohlovov v Nemčiji ali Petrovov v Avstraliji. Toda ljudje in tudi politiki radi
pozabljajo, zlasti če slišijo nekaj lepo zvenečih fraz ali nekaj na romantiko spominjajočih dejanj sovjetskih politikov na kaki vrtni zabavi, da deluje ta tajna služba vsako minuto vsakega dneva z enim samim ciljem: spodkopati od znotraj demokratične države.
E. H. Cookridge je povezal podatke, kolikor je bilo to mogoče, v celoto ter podal v omenjenem delu prikaz delovanja in organizacije te sovjetske vohunske službe, ki razpolaga z neomejenimi vsotami denarja, pa tudi z morilnim orožjem, ki izvaja umore svojih šrtev pri belem dnevu celo v New Yor-ku ali Lausanni ter ugrablja ljudi sredi Pariza ali Berlina. Avtor sodi, da dela za sovjetsko vohunsko službo vsaj 250.000 plačanih vohunov ter pol milijona drugih, ki jim dajejo podatke, ne da bi vedeli ali hoteli, ne vštevši pri tem člane komunističnih strank po svetu, ki so itak že vsi potencialni vohuni.
V knjigi je podrobno poročilo o organizaciji sovjetske vohunske službe, opis slavnega indeksa v Moskvi, opis poedinih primerov kot padec Berije, umor Jana Masaryka, iskanje podatkov o atomski bombi, kraje tajnih načrtov NATO, umor Troskega, podatki o odkritih vohunih kot so bili Gerhard Eisler, Julius in Ethel Rosenberg, David Greenglass, Alan Nunn May, Klaus Fuchs, Bruno Pontecorvo, Jakob
SPALNI KAVČ IN FOTELJ S 79-95
1934 QUEEN STREET EAST Tel.: OX. 9-6739
TOVARNE NARAVNOST K VAM!
VIENNA UPHOLSTERING AND FURNITURE
LASTNIKA
TORONTO, ONT. MILAN IN K R
359 QUEEN STREET WEST Tel.: EM. 6-4738
STINA JAGER
Golos itd.
Komur je poznano vsaj malo o-zadje komunističnega delovanja v Sloveniji, bo videl, da se sklada s potezami, sovjetske vohunske službe, kakor jo podaja avtor v tej knjigi. Kdor vsaj malo zasleduje dogodke zadnjega časa, ki se dogajajo kljub vsej zatrjevani mirovni politiki Sovjetije v Singapurju, angleški koloniji, kjer izvajajo dejansko oblast že sedaj komunistično vodeni študentje ali v Vietnamu ali se spomni nedavne kraje važnih tajnih načrtov iz avtomobila v Tokiju, ve, da poročilo Cook-ridgeove knjige ni slikanje hudiča na steno, marveč prepotrebno razkrinkavanje večini prikritega uničevalnega dela svetovnega komunizma, ki more uspevati le, ker je v demokratičnih deželah še toliko naivnežev in zaslepljencev, ki jim pri tem delu pomagajo.
Za celotno človeštvo velja zlasti v dobi nevarne sovjetske mirovne politike opomin, ki ga je izrekel Patrick Henry 1.1775: „Mar je življenje tako dragoceno ali mir tako sladak, da ga je treba kupiti za ceno verig in suženjstva?"
Med Slovenci
PETNAJSTLETNICA „BARAGOVE PRATIKE"
Te dni je izšel petnajstni letnik „BARAGOVE PRAKTIKE" za prestopno leto 1956. Uredništvo Praktike se je potrudilo, da je zbralo za ta letošnji letnik prav zanimivo vsebino, ki bo njenim naročnikom nedvomno zelo ugajala.
Koledarski oddelek vsebuje navadno vsebino. V vsakem mesecu so navedeni nekateri važni zgodovinski dnevi in kratka nova rubrika „če vas zanima".
Drugi oddelek, vsebuje: ,Ob petnajstletnici"; „Iz uprave „B.P."; „Lunine spremembe"; „Organizacija katoliške cerkve"; „Slovenske in mešane župnije v Ameriki"; „Za arhiv slovenske zgodovine"; „Slovenska zemlja"; „Za slovensko zemljo so vadljali"; „Spomenica o sporazumu"; „Izjava narodnega Odbora za Slovenijo glede Trsta."
Potem sledi poglavje „VSAKEGA MALO", Kjer so objavljeni „človek in kultura"; „Jurij Vega"; „Lunino in sončno leto"; „Leteči krožniki"; „Televizija"; „Ko so Mus-solinijevi fašisti vpadli v Grčijo"; „Vpliv vremena na človeški organizem"; „Kako so pisali stari narodi"; „Slovenci doma in po svet-tu"; „To in ono o izrednih vremenskih spremembah." Sledijo zanimive „Uganke". Pod rubriko „Vlada Združenih držav" sledi opis ameriške vlade, zvezne zakonodaje in poštne informacije."
Za tem: „Ne bo škodilo če veš?" in šaljiva črtica: „Tri dni v leman-tu", ter povest „Poslednja jesen".
V rubriki „POGLED NA SVET" so opisani politični dogodki in razmere v raznih deželah in državah po svetu.
Temu slede še črtice in povesti: „Bog jih ni pozabil"; „Iz dni trpljenja" (sestra piše iz starega kraja bratu); „Provizor" (zanimiv opis ponarejevalca denarja v hrvatskem Zagorju); „Lov za stanovanjem" in „V afriškem gozdu".
Prepričani smo, da bo letošnja Pratika naročnikom ugajala in da jim bo delala poleg številnih koristnih in potrebnih obvestil tudi kratek čas in zabavo z zanimivimi črticami, povestmi in drugimi spisi.
PITTSBURGH
• Družba Najsvetejšega imena
bo imela 6. državni kongres v Pitts-burghu, Pa, od 28. septembra do 2. oktobra t.l.
Na zborovanju bosta govorila duhovnik Leopold L. S. Braun, A. A. ki je bil 12 let duhovnik za državljane ZDA v Moskvi ter dr. Ciril Zebot. Govorila bosta 29. septembra. Rev. Leopold L. S. Braun, A. A., bo govoril o temi „Moja cerkev v senci Kremlja". Dr. Ciril Zebot bo imel glavno predavanje na zečetku kongresnih študijskih zborovanj in bo govoril o temi ,Cerkev gleda na laično voditeljstvo."
Pitssbur-gh Catholic, ki prinaša v številki od 8. septembra poročilo
o zborovanju, objavlja tudi sliko profesorja dr. Žebota in glavne poteze iz njegovega življenja.
CLEVELAND
• Na 13. letnem zborovanju Makedonske politične organizacije v Clevelandu je govoril profesor ekonomije dr. Ciril Žebot.. V govoru je povdaril veliko dobrino, ki jo uživamo, namreč svobodo govora. Evropa potrebuje miru, kakor ga simbolizira Marijina božja pot na Višarjih, simbol mednarodnega miru, kjer se zgrinjajo ob njenem oltarju Slovenci, Nemci in Italijani. Takega miru potrebuje Evropa. Takega miru morajo biti deležni vsi narodi veliki in majhni. Ohraniti ga bo pa mogoče, ko bo sovjetski ^pliv izločen iz Evrope, z velikimi državnimi zvezami, ki bodo izpolnile zemljepisno praznino med svetovnimi velesilami. Zborovanja se je udeležilo 2.500 delegatov iz ZDA in Kanade.
Ameriška Domovina je tudi prinesla poročilo o tem kongresu, toda pod naslovom - Balkanska kon-
TORONTO BLAGOR SLOVENSKIM REVEŽEM!
čeprav obstoja med Slovenci v Torontu že več let dobrodelna organizacija Karitas, smo zvedeli med oznanili v cerkvi, da se je ustanovila v okviru župnije še Vincenci-jeva konferenca, ki bo skrbela za reveže.
ZANIMIVO POROČANJE
Dopisnik Ameriške domovine si je dal duška v dopisu iz Toronta 13. septembra na ta način:
„Kaj pomeni Slovencem njihova pesem, je pričal nedeljski ,korota-nov" koncert v Torontu. Zbor je sicer prišel prepevat na povabilo SNZ, vendar se je njegovega koncerta udeležilo vse, kar je sploh moglo priti", (odčrtali mi).
Dopisniku od srca privoščimo to veselje, če se sedaj kaj boljše počuti. Sicer ne vemo, kdo je. Če pa dopisnik meni, da je možno ljudem predpisovati, katerih prireditev se smejo udeleževati in katerih ne, se gospod najbrže ne zaveda, da živi v Kanadi, ne pa v kaki totalitarni državi. NOVA SKRIVNOSTNA OSEBA V TORONTU V Torontu se med Slovenci že dalj časa pojavljajo osebe pod imeni, ki jih v domovini nismo poznali. Ker Kanada ni zapirala vrat protikomunistom, se človek čudi, zakaj je tako slepomišenje potrebno. Morda zato, da se novemu imenu lažje prilepijo še razni doktorati?
Torontski večernik The Telegram je objavil 12. septembra t. 1. v članku ,Invite no more Reds to Canada Ethnic Groups Ask", ki ga je napisal Leon Kossar, zopet neko skrivnostno ime, ki ga navadni zemljani med Slovenci v Torontu ne poznamo. Če bi bilo to samo zasebno ime, bi bilo pač mogoče,
da ga ta ali oni ne bi poznal. Toda poleg imena Frank Kashak je bilo tudi zapisano, da je zastopal „Slovenian Christian Democratic Society", kar je tudi skrivnost zase.
• 25. in 26. je imela Peterbo-roughška š.kofija veliko romanje v Midland. Pontifikalno (25. sept.) mašo je imel prevzvišeni škof Webster, ob asistenci šestih duhovnikov, med katerimi je bil tudi naš rojak, častiti g. Franc Mihelič. Midland že dolgo ne polni tako velike udeležbe.
SPREMEMBNE V BREZPOSELNEM ZAVAROVANJU V KANADI
Z 2. oktobrom tega leta stopijo v veljavo spremembe glede zavarovanja zoper brezposelnost, kakor so bile izglasovane v zadnjem zasedanju kanadskega parlamenta. Novi predpsi predvidevajo v glavnem:
Prispevki za zavarovanje se bodo nekoliko zvišali — pri najvišji skupini n. pr. za 12c na teden, od česar plača podjetnik 6c, delavec pa 6c, namesto dosedanjega tedenskega prispevka 54c bo plačeval odslej vsak 60c v tem najvišjem razredu.
Znamk podjetnik ne bo več lepil za vsak delovni dan posebej, marveč za cel teden po višini dejanskega zaslužka.
Prejemki za primer brezposelnosti se bodo zvišali, toda doba prejemanja bo krajša, kar pa pretežne večine ne bo prizadelo, ker niso tako dolgo brezposelni.
NOVA NAGRADA
Predsednik Komisije za atomsko energijo v ZDA Lewis L. Strauss je sporočil javnosti, da je v glavnem družina Ford dala na razpolago $1.000.000.- iz česar bodo letno izplačali nagrado v znesku $75.000,-kot nagrado za izrabo atomske energije v miroljubne namene. Nagrado bo podeljevala posebna mednarodna komisija. V poštev bodo prišli seveda predvsem znanstveniki in izumitelji.
GIBANJE ZA BOLJŠI SVET
Znani italijanski jezuit Riccardo Lombardi je izjavil 1. 1949, da zre sodobno človeštvo višek petsto-letne dobe, v kateri je človek odpovedal, in stoji na pragu nove dobe, ko se bo človeštvo zopet povrnilo k Bogu. P. Lombardi je ustanovitelj tega gibanja za izboljšanje sveta, ki hoče premagati komunizem ne s tem, da mu nasprotuje, marveč s tem, da izpolnjujemo evangelijske nauke brez pridrška. V Villa Mondragone je ustanovil posebno šolo za vzgojo duhovnikov. P. Lombardi zatrjuje, da dela po papeževem naročilu in da ima v načrtu 10 takiK središč, kjer se bodo vzgajali duhovniki, ki jih bo papež pošiljal, kjer koli se bo pokazala posebna potreba. Do jeseni t.l. bo absolviralo ta tečaj priprave za novo „revolucijo" 3.500 duhovnikov ter 122 škofov, nadškofov in kardinalov. V jeseni se bo udeležilo desetdnevnega tečaja „verske sociologije" 45 italijanskih škofov.
NOVA VIŠINA MINIMALNE MEZDE V ZDA
Predsednik Eisenhower je podpisal zakon, po katerem znača minimalna mezda odslej $1.- na uro. Dosedaj je znašala samo 75c. Zvišanja bo deležnih kakih 2 milijona delavcev zlasti v južnih predelih. Zakon pa se ne nanaša na po-ljedeljske delavce in na delavce v prodaji na drobnem.
Slovensko državo morete dobiti v TORONTU tudi v knjigarni ALL NATIONS* BOOK and FILM SERVICE LTD. 340 College Street in v MON-TREALU pa na 3449 Blvd. Street Lawrence.
IZŠLA JE
„BARAGOVA PRATIKA"
ZA PRESTOPNO LETO
19 5 6
Vsebuje zelo pestro in zanimivo vsebino. Rojaki sezite po njej!
STANE S POŠTNINO $1.25
kar je poslati v Money order, čeku, ali gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročnino naslovite na:
Baragova Pratika
6519 W. 34fh St. - Berwyn, III.
Din 600 za $1.- Narodna Banka. Dostava v 14 dneh, poština $1.50 Paketi - Kolesa - Stroji Karte za ladje ter letala
Bled Travel Service
6113 St. Clair Avenue CLEVELAND 3, OHIO
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRESAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
CrissXCross
(Patentirano 1945).
FRANCOSKE KRATKE HLAČKE Posebej skrojene za lahko noš-njo — udoben elastičen pas — patentiran Križ x Kraž prednji del, ki se sam zapira in izgleda dobro krojen — narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Pranje lahko. Brez likanja. Velika trpežnost. Možen dokup odgovarjajoče majice.
W—18—54
TRPEŽNEJŠE OD DRUGIH
ZAHTEVAJTE NYLON
NOGAVICE ZA DELO
PREPLETENE Z NYLONOM
Brez ozira na to, kakšno vrsto ali debelino potrebujete, dobili jo boste v veliki izbiri Penmanovih Nogavic za delo. Karkoli boste izbrali, prepričali se boste sami, da je bil to najboljši kup pri tej ceni.
DOBITE TUDI SPODNJE IN VRHNJE PERILO
POZNANI ŽE OD 1. 1868
WS—9—4
	PRIPOROČA SE:
	„Mary Linda Beauty Salon"
	4 Short Street - OR. 3400
«I j*	(Eglinton and Dufferin)
	Priporoča se lastnica
%	Mrs. S. G L AC
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
Carl Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK I NOTAR
278 BATHURST ST., Room 4, Toronto, Ont. - EMpire 4-4004
Slovenci v Torontu — POZOR!
Kadar koli rabite fotografa za poroke, krst, slikanje otrok, portrete, družabne prireditve itd., se obrnite na slovenskega fotografa
109 Summerhill Ave., Toronto, Ont. - WA. 2-9498
FOTO MATE
Razvijam in kopiram Vaše filme, kakor tudi povečave. PRVOVRSTNA IZDELAVA
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO, Trst
Priporočamo se za pošiljanje darilnih paketov Vašim dragim v domovino preko našega društva, radi naše narodne akcije v vezi tega dela, po ceniku ki smo Vam ga poslali. — Solidnost naše odpreme paketov je poznana, cene so ugodne.
Naš zastopnik za Kanado in USA
ANDREJ KAČIČNIK 434 Dundas St. W. - Toronto, Ont. Tel.: EM. 4-5045
Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrva-ščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini..
Meden Appliances
*
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
Slovenska država izhaja zadnji petek v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20.- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75£, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avstralijo 2.-avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo' 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.