288. številka. 4? » |V ponedeljek 18 decembra 1905. __[_;__tam XXXVIII. leto. w-šd*a vmmk tisa sveč?«?, ;stai'i a fca ^aKtii**, ter v*y* po poW »rej« m evetro-ograke isKsii teta iS K, aa psi ta K, aa Mrt Mi I K KO k, u e» S K SO k. Z« LJubljano ■ js£f!)M«era ia dvn* «9 M S, is p«l -cts IS K, sa -'-tri Ista ( Z, u ti umn S R. Kdtr hodi Mm ponj, »Uda M m lota tt K, u pel lata 11 K, aa Satrt lata 6 K SO a, aa aa aiaaaa 1 K 90 b. — Za tuja dežele tolike kolikor auaća aoet&ma. j :S* . -.»J v * s-*« fiaiectobDC *£>*3S3a$T« iiara&tttae ko c« »sira, — Za oznanila se spadaj« oš aeterastapae »etft-vrste aa 11 k, te se se oznanilo tiska onkrat, aa 10 k, ca aa dvaJkrat, ia aa 8 k, ca as tiska trikrat sli Toekrst. — Desl/ čj bo teref$ 'x*Bktrv*fS. — Bekovisf ra -** vraosja, — UredJtlatvo la uprevat&tvo jo v Kttaflorik aliaak It t, trn eiser oisilolllio o I. nadstropja, apsavaHtva pa o pritličja. — Dpr« **re aa) aa kUgo^oliJo sečittsti naro&im*, r«kUnaei « osaanlla, i- }. adostaJatratfona stvari. j^oventftei M&zoil" telefon fit. 34. Posamezne številke po lO b. Iskarna" telefon St. 85. Pod Schwarzeir Se krvavijo rsr.e, ki yh je zadal ftovi deietai predsedoik slovenskemu Earoia v MbcU-ecUb in le s* pri-pr&vlia pod njegovo i-^ao politična c-jl i ■?: t v Radovljici na sove nasiistvo proti nesena u ljudstvo. Kraj, katert-ga ii }t t \f» svrho i*51-a\ . so občeznane — Jesenice. Haj se je pa zgodilo? Kcspifcar Sshittnig i* prišel nedavno k županstvu občine Jesenice ter raefl drugimi neal&nGstm.', katere c- tam s&moJastno počenjal, kritiziral :adi vodilne imenike, osobito pa vsei t pretres volilni imenik II. volilnega raireds, v katerem je zabilježenih 24 vclricev, ter dal migljaj, da bo že s trn? poht<Ćne oblasti, storiti ta po-:n?fe»e korake. S temi b>9 dsmi, kašo? se tadi edijo nedo.'žne, je pa m sago povedano in nsš& stvar je, se JsrigaU o pravem času, da zaščitno praviee, k&tere nam gredo po vs kakem l • a ir^r je nerareČ na Jesenicah ta, da se je v sadnji volilni dobi nastanile na i' --crreafa dvoje so; h podjetij. Podjetje Gross *% Ccmp. je prevzelo gradbo j reCore. is Hrusice v Rožno oolifio skozi Kepo, podjetje Madilr oV f G-Dip pa gradbo progo Jesenice Bo* feinj. 0*e podjetji, ki sta delali v naj' večjem stilu, plačali sti tudi tema wrwaeren davek. Cs se vračunrio vsi iavki teh podjetij z dokladami vred, ki še do danes niso predpisane cd davčnega urada, da davčna moč ek&ue Jest rde a leta 1905, razdeljen« v tri dele, sledečo dispozicijo t* na veltiniaM raaredom: Prvo tretjino pokrije ek c - a Kranjska indastrsjska firciba in podjetje Gross dk Cosnp. Ij^o tretjino pa Madile & Comp. b c-?i!iimi davkoplacevafei eele obćjne. ObSHSski volilni rei ima a!cer rtiscke določbe gleds I volilnega rirr€'dat kjer pravi, da snera biti v i em razred« najmanj dF»krat toliko voHlcev, kakor je treba voliti odfcor-»ikerv in namestnikOT. r^ t*rugi ra*-red pa pravi kratke, da ao volile! trga razreda oni, ki pokrijejo drugo tretjino celega davka. Te pomanjkljive določbe pridejo cd tega, ker kranjska dešela ob dasnt ko ae je sestavljal njen občinski volilni red, ni dala v nobeni obSini po voda, da bi takratna sakonodejatna moo ustvarila nat^nanejSa določbe tudi sa t*k aiaŽ&je, ko ee nakupijo v kaki knaetaki obSini (a^a podjetja, da po-kri:et« s«mo njih dfa ie dve tretjini skupnegp. dnvka. Na CeSkem inf dragih deieiah, kjer je industrija in veletrgovina od nekdaj D !; raavita k^kor pri n»s, pripetili so se dostikrat slučaji, kakor pred kratkim na Jesenic ti. Zato pa tudi pravi § 16. volilnega reda za občinske odbornike na Čd-Škem: da se mora vaefci od ostalih d&vkoplačev&lsev toliko dtevilo v II. volilni razred, da anada njih število dv&kr&t toliko, kolikor je treba seliti odbornikov in njih namsatnikov, ako bi IL r&zred po sestavi I. razreda, oairaje se na razde ljenje ostale vsote skupnfga davka, ne znašal £e sam ob sebi najmanj dvakrat toliko volil-oev kolikor je odbornikov, in namestnikov 7., en razred. — § 15. istega reda aa Basovi no pravi, da se mora, ako bi cpr&vt$eni volilei enega izmed razredov ne znašali dvojno Število odbornikov in namestnikov za en rasrtd — doiteti v to svrho toliko voiiieev iz naslednjega imenik*, kolikor jih ie treba, da se doseže to število. — f l&V istega reda za P -eri-arlsko pravi: Če I volilni razred v občinah s 300 ali manj opravičenimi volila! ne obstoji is najmanj trikrat toiiao, v občinah s 301—600 opravičenimi vohlci ne iz najmanj 5krat toliko, kontno v občinah a več kot 1000 opravičenimi volUoi ne iz najmanj 6krat toliko opravičenih voiiieev, kolikor se ima voUti odbornikov in namestnike?} se mora dopolniti ta razred z nas/edajimi d&vkoplače?« at ick da se to število doseže. Isto velja t n A • za II volilni razred, kjer so trije razredi. Take natančno določbe se najdejo v obfcinpkem volilnem rffdu dež?', kj«?r od nekdaj evete industrija, ne najdejo se pa na Kran:skemt kjer do danes ni bio prilike posta?e takim slučajem prilagoditi, kakor se ravno danes vrši na Jesenicth. Podjetje Gross & Comp. bo v kratkem že zapustilo jeseniško občino, podjetje Madile za leto 1906. sploh nobenega davka v občini več plačalo oe bo, — politični oblasti v Radovljici so pa mudi — silno mudi, da si) še o pravem času vrše občinske volitve, dokler so še tujci tu, da se jeseniškim domačinom, osobito pa narodno-napredni stranki na Jeseni-c&h, po domaČe rečeno — zgago dela. Komisar Sshittnig je naglasa), da bo stalo okrajno vlavsrstvo v Radovljici na tem stališču, da glede II razreda interpretirajo določbe občinskega volilnega reda dobesedno in praktično izvedejo. Na ta način bi bile volitve v II razredu iiuzorične in tvrdka Gross 4 Comp. imenovala bi vse odbornike in namestnike II. razreda. Kako in kdaj da m;*;i komisar Schitt nig poseči v avtonomne posle občine, da to uresniči, si težko predstavljamo, ali dogodki v Medvodah so nas po-uiili, da je danes na Kranjskem vse mogoče, tudi nasilstro, od strani politične oblasti. Ako tvrdka Gross ra-kismirs., da se ji vpise ves davek tudi nepredpisani: dobro! Zato pa bo vseeno ostalo 24 voiiieev v ime* niku dragega razreda in komur ni prav, ima prosto pot k pritožbi proti volitvam. Da bi pa politična oblast ob času volitev a nasilstvi »čuva i a z* kor«, katerega ima po adravi pameti interpretirati proti temu, je treba pravočasno storiti vse mogoče kor&ke. Racburjenje je radi tega na Jesenicah velikansko in k*kor čujeaao, ho občinski odbor odposlal deputacijo k dež predsedniku Schvrarzu, katerega bod'..» naprosila, na pouči okrajno giavarat?o v Radovljici o tem, kar je pametno in opravičeno in c Um, kar j is absu?dno in nasilno. Bodimo vi- I deli ali so resnične besede gospoda Schwarxt»: »Delajmo tako, da nas bo liudstvo liubiln!« [£ Državni zbor. Na Dunaju, 17. dee V včerajšnji seji se je zaključili debata o proračunskem provizoriju. V ponedeljek bo zadnja predbožična sej«, v kateri se rešijo vse manjše zakonske predloge. VČeraj je govoril o proračunski dehati najprej posl. Pitaeco (Italijan), ki je izjavil, da bodo italijanski poslanci odklonili proračun, ker vlada povsod zapostavlja Italijane ter še ni ničeaar izjavila glede avtonomije Južno Tirolske. Posl. grof Sttrgh ae je jako previdno izrek-.! proti volilni reformi, naglašsl pa je potrebo sloge med krono in Madjari ter med Avstrijo in Ogrsko. Posl. Wolf se je izrekel za volilno reformo, ker je vse preskrbljeno, da ne bodo Nemei imeli manj mandatov kot dosedaj. Potem je napadal justično ministrstvo, češ, da na Češkem zapostavlja Nemce ter kritikoval naučnega ministra zaradi imenovanja prefesorja D vojaka. Odgovarjala sta mu takoj justični in naučni minister. Posl. Strauoher je zahteval ustanovitev višjega sodišča za Bukovino v Črnovcih. Govorila sta še glavna govornika S tein eontra in Gorski pro, nakar je bil proračunski provizorij v drugem in tretjem branju sprejet. Proti so glasovali Italijani, Vsenemei in socialni demokrati, do-čim so se veleposestniki odstranili. Istotako se je sprejel zakonski načrt o trgovinski pogodbi s Italijo. Koncem seje so predlagali kršč. BoHalisti, naj se uvede za vse avstrijske podanike uradna le gitima eijska knjižica s fotografijo. Te knjižice naj bi na-domestovaie voj&ško in delavske knjižice, potne izkaze itd. Tudi volilnih imenikov in volilnih legitimacij bi ne bilo potem več treba, ker bi se vssk volileo pripustil na volišče s tako legitimaeijsko knjižico. Novi tiskovni zakon. ^unaj, 17. decembra. Tiskovni sprejme takoj po novem letu kovnt zakon- V Hržavnem nato baje ne bodo delale b, kake ovire. Vlada osma prk \ da se zakon uvet|avi že v \ a to posebno z ozi- rom n. IHvo, ki se bodo iz- vršile n, iploŠne volilne pravice, xr pa je potrebna prostake a. Kriza skem. Bud a peš * embra Danes |e bil min i l 7e t, ki je sklepal o odločilni. : sklepi se javnosti Še prikri Pri zadnji avdijc* - v a - ryja inLukacBa se T'0, da vlada nesačnet h pogajanj, dokler koaltc. i pravi v komitatih reda ter zakonom veljave. Krona se ne pustiti premagati po koaliciji. D uganjajo aristokrate pasivno rt Btenco, mora ostati vlada ponosna i neupogljiva. Dogodki na Ruskem. Vojašztl punti in upori. VPetrogradu se polk telesne straže znova punta. PridružiU sta se še dva druga bataljona. Vojakom so pobrali vse patrone ter jim pustili le puSke. — V Bobrijsku ao se spuntr.la tri Btotnije in fe z zvijačo so vojazom odvzeli puŠZe. — V K -j š e n e v u se je spuntata cela garnisija. \ Puntarji so spodili častnike, hodijo z rdečimi zastavami po mestu ter skupno s sodrgo plenijo hiše. Meščani beže. — VPiutigor8ku se je spuntal polk ter si izvolil svoje častnike. — Po celi južni Rusiji se punta vojaštvo. Generalni štab v ; P^trogradu je odpustil 440 častnikov, ki niso zanesljivi. Pod častniki vseh polkov so si ustanovili zvezo, ki ima v svojem političnem programu tudi splošno volilno pravico. — V Rcstovu se je spuntal grensdirski polk. Poveljnik je odstavljen, a puntarji so n^veijatvo Slsveasko - nemška meja aa Štajerskem. Eni turno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. (Konec.) Splošni pregled« Marsikom« se bode moj opis zdel MGrda dolgočasen, ker je poln številk. Toda te številke nam morajo biti tako ljube ia žive, kakor bo ljube in žive bankirja številke njegovih blagajniških Zajig. Kakor namreč njemu govore te številke c prometu v njegovem blagostanja, govore tudi številke na 1 j ud sksai gibanju o aktivih in pasivib v aašeai narodnem obstanka. Sicer pa, Razor Rera opetovano poudarjal, za *!crence številke o ljudskem štetju niso aanesljive, temuČ v splošnem preveč pesimistične. Vendar Bi na podlagi teh ftterilk in lastnega opazovanja lahko zapravimo bilanco o našem Življenju ob •ezikc vai meji. Sobota, A r v e ž, G o milica, Apače in deloma tudi Spiel-^tld te za tlevenstvo izgubljeni, dasi ao ti kraji pred potstoletjem bili še vsaj po polovice naši. O Sv. Lovrencu niti ne govorimo več. Zdržati, oziroma rešiti pa bi se še dale župnije Sv. Jernej, Pernice, Kaplja, Sv. Duh, deloma Lučanein prekmurske vasi. Pri prvih dveh župnijah je to tem laglje ker sta pod lavantinsko škofija. Ostale bi bilo mogoče rešiti le, ako bi se priklopile lavantioski škofiji ter dobile vsaj nekaj slovenščine v Šole. Na tako priklopitev pa skoraj ni misliti, ker je znano, koliko bojev je bilo treba, da se je leta 1859. delila sekovska škofija.* In takrat smo imeli škofa S lom ška, ki je vkljub svoji verski ozko-srčnosti vendar bil vnet rodoljub. S kako neuBtrašenostjo bo ta&rat šli slovenski duhovniki v boj, dokazujejo posebno dopisi v „Sloveniji". Tako je pisal leta 1849. neki duhovnik pod na slovom „Kaj bomo mi slovenski Štajerci sekovske škofije začeli?" . . . * Do leta 1859. j* sakorska (graška) škofija obsegala na Spođ Štajerskem sledeč* de-kanije: Maribor, Marnberg, Sv. Lenart ▼ SIot. goriaah, Jarenina, Hoče, SliTDiea. PtaJ, Završ, Vslika Nedelja ia I^ateaisr. „Že več kot sest sto let je preteklo, kar so Slovenci v spodnji štajerski de želi sekovske škofije svojimu narvišemu : duhovnimu pastirju grad Sekovski na 1 Lipnici, počasi pa veliko vinogradov v narlepsih slovenskih okolicah preskrbeli, njemu dačo odrajtovah, ino v vsih potrebah zanj si narvce prizadeli.u Nato pa vprašaje: „Štajerski Slovenci sekovske škofije! Kaj ste vi za nekdajne vaše stroške in teškoće od svojih nem-ških škofov perjeli ? Kak vam je vaša ser Čna zvestoba od njih bila naplačana ? Jeli stt že od 600 let po tem, kar Škofe imate, kdaj rojenega Slovenca za viši pastirja imeli, de bi Živi glas iz ust njegovih zaslišali ino vsi razumeli? Jeli ste ne bili samo najete ovce? Pokažite njihove pastirske razpise na svojo slovensko čredo; povejte mi nekaj od njih pridig in naukov, katere je vsak duhoven viši pastir per mnogoterih priložnostih svojoj čredi razumljivo sam derŽati dolžen! Ali so mende imeli, ali zdaj imajo tam v Gradcu svoje pomočnike Slovence okoli sebe, kateri mesto njih slovenske šole obiskujejo vunder vsako leto enkrat, de bi se prepričali Črez stališ, osaiko in okranjeuje vaše mladeži" itd. In ravno glede šolstva nam je graška Škofija največ škodovala, in sicer ne samo škof s svojimi nemškimi duhovniki, temuč tudi slovenski duhovniki kot slepi Škofovi kleČeplazci. Tako je n. pr. izdal slovenski dekan pri Veliki nedelji kot okrožni šolski ogleda na podrejene Šolske predstojnike sledečo okrožnico: „Das bochwnrdigste f. b. Seckauer Ordinariat bat unterm 31. Oktober 1849 Z. 2454 tolgendes anher erinnert: Diejenigen Lehrer, die im ab-gevrichenen Sehuljahre die Betreibung des Unterrichtes der deutscheu Sprach-lehre zur Unzufriedenheit der Kltern (?) mehr oder wenigcr vernachliissiget baben, sind im Namen des Ordinariates zur diesfalligen Schuldigkeit umso mebr za ermahnen, als dieses in ibrem eigenen (?) Vortheile liegt, nnd dermalen keine neuen Gesetze diesfalls erlassen sind, so wie aneh die nothigen Schulbiicher in frindiseber Sprache mangeln." Sicer pa je graški ordinarijat zanemarjal svojo dolžnost glede šol. Po takratnem zakonu bi moral vsako leto obiskati vse šole, a od leta 1827. do 1850. u bilo graŠkega škofa v slovenske šole. Dandanes Škofje sicer nimajo vpliva na Šolo, a tajiti se vendar ne da, da je graško škotijstvo velika ovira razvitju slovenskega naroda. Duhovniki, ako so tudi Slovenci, morajo biti popolnoma indiferentni, sicer jih škof na vsako nemškntarsko ovadbo prestavi med trde Nemce. Vsega občudovanja in spoštovanja so tedaj vredni tisti duhovniki, ki na mejah vkljub temu še niso odreveneli za našo narodnost. Dasi je leta 1845. solnograški nadškof izrekel: „Odkar ne dava več sv. Duh Čudovitega daru jezikov, se ne smeje veruim nariniti pastirji kateri njih jezika ne razumijo," je sekovski škofiji posvetil trdega Nemca Raucherja za škofa, dasi je njegova Škofija imela nad 200.000 Slovencev. Ako bi se moglo kdaj res izpolniti Ra čevo prerokovanje, da graško skotijstvo prepusti Kapljo in Sv. Duh lavantinski škofiji, kakor je baje obljubil svoječasno graški škof, ponudila bi se lahko Gradcu v zameno Sebota, ker lavantinski škofiji bo itak primanjkovalo za to župnijo nemškega duhovnika, ki ga pa bodo ponemčeni Sobot-Čani prej ali slej zahtevali. Nasprotno pa bo graški škofiji poverili posebnemu odbora 20 vojakov. Tudi aatrahanski polk so jo pridružil puntirjcm. Carigrad, 17. decembra. V Carigrad je pribežalo ii južne Rusijo in Krima nad 4000 oseb. Ravnatelj-■tro bagdadske želeaniae naseli begune ob želeanfoi. Položaj v Rigi. Varšava, 17. decembra. Vstaši ao napadli kolodvor, svezali uradnike ter odnesli blagajno. Berolin, 17. decembra. Nemški konzul v Rigi je brzojavil svoji vladi, naj takoj pošljo vojne ladje v obrambo nemških podanikov v Rigi. Do tedaj pa so Nemci v Rigi opozorjen', da v skrajni sili priheže na konzulat. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 17. decembra. Nedavno se je ofiotjalno razglašalo, da je vstaja v nemški Afriki končana. Ravnokar pa je morala vlada priznati, da se vstaja še nadaljuje, da je treba zopet poslati v Afriko novih Čet ter dovoliti naknadnega kredita 30 milijonov mark. Pri vsem tem je pa le kakih 10000 napol nagih divjakov brez topa, oboroženih večinoma le z lokom, ki delajo Nemčiji toliko preglavic. Ko Angleži niso mogli tako premagati 80000 Barov, ki pa so imeli moderno t - pni Jt v o, so se jim v Nemčiji posmehovali. Dopisi. I* Smarije. Oni individuum, kateri smeši in zafrkujs tukajšnjega šolsko vodjo v »Domoljubu« št. 13, n«} pazi, da sam ne postane blazno človeče. Ker pa v dopisu dvomi, je li bilo dopustno, da se je razpadla, docela gnjila ograja pri šolskem vrtu odstranili; zato naj pove tudi, je li bilo dopustno, da je lansko leto mei-nar staro lesovje z zvonikove strehe vso v peč znosil in to brez vprašanja cerkvenih ključarjev? Vprašamo ono petelinsko osebo, kdo je zanesel toliko prepirov v Šmarijo? Kdo je po »Sloveneu« lagal, da je šolski voditelj prepovedal .m pošti šolskim otrokom odjemati privatna pisma za starš*, čessr posledica je bila, da je dr. ŠusterSič v državnem zboru stavil gleda tega laž njivo in terpelacijo? Kdo je, ki noče svoje imote pripoznaf, v časnikih laži preklicati in vsled krivičnih napidov na šolsko vodjo, njega odpuščanja prositi? Ali je dopustno tudi, da v avoji zmoti še vedno ponavlja napade, akoravno ga nsdučitelj v miru pusti? Kako, da ta nervoznež ne opazi sam nad seboj svojih grešnih napak in smeti pred svojim pragom, katerih ima mnogo, mnogo? Ne more se zamolčati tudi, da je znani dopisun s svojimi umazanimi napadi po »Slovencu« in »Domoljubu« naravnost rečeno pohujšal nadučitelja; kajti ta nikdar ni mislil, dokler se ni sam uveril, da znajo ljudje blagoslovljenega stanu toliko pristno lagati. In taki hočejo imeti vsak dan Boga v rokah? Srsmota za blagoslovljeni stan! kmalu zmanjkalo slovenskih duhovnikov, ker zaradi znanega terorizma že sedaj slovenski mladeniči izpod področja graške skorije rajši hodijo v mariborsko semenišče. — Seveda se brez hudega in vztrajnega boja kaj takega ne doseže, a za tak boj na merodaj nem mestu v Mariboru že davao ni več trdne volje. Zato bo treba drugih potov, da ne ostanejo Slovenci ob mejah, posebno v graški škofiji brez stika z ostalim Slovenstvom. Ena taka pot se je ravnokar izbrala. Slovenska krščanska zveza na Štajerskem namreč razglaša, da snuje potovalno knjižnico za te obmejne kraje ter poživlja rodoljube, da darujejo v ta namen knjig in denarnih prispevkov. Misel je prav srečna, dasi se mora vsakomur čudno zdeti, kako da se je šele ta »Benjamin" med slov. organizacijami moral oprijeti take inicijative. Treba bo pa še drugih sredstev. Saj dokazuje politično zborovanje, ki so ga priredili spodnještajerski neodrešenci 5. nov. t. 1. v Gradcu, da se pripravljajo nova narodna nasilstva proti Slovenstvu posebno ob jezikovnih mejah in proti slovenskim delavskim kolonijam na Srednjem in Gornjem Štajerskem. Dnevne vesti V Ljubljani, 18. decembra. — Osobno vooti« Davčni praktikantje gg. brano Predalič, Miroslav Pavlin, Pran Jenko, Rudolf Primao, Fran Preeelj, Viktor Doleno, Ludovik Kolar, Viljem Kobal in Ivan Kuša r so imenovani proviaoričnim davčnim pristavom ad personam. — Plantan in Gautooh. Pri razpravi o proračunskem proviaoriju je imel poal. Plantan velik govor, v katerem je jedrnato in energično razpravljal o raznih aktualnih zadevah. Priobčili bomo ta imenitni in rezki govor doalovno po stenogra-fičnem zapisniku. Poal. Plantan je a tem svojim govorom hudo raskačil ministrskega predsednika Gautsoha, ker je brezobzirno razkrinkal njegovo politiko, ožigosal njegovo neodkritost in zvijačnost ter premembo sistema, ki jo je izvršil na Kranjskem ▼ prid klerikalcem. Če je Gautsch mislil, da bomo napredni Sloveno« na Kranjskem mirno in vdano prenašali njegovo početje, ga je poal. Plantan poučil, da je v veliki zmoti. Gzutacha so Plantanova izvajanja tako v iivo zadela, da je takoj vstal in odgovarjal. Ali kako je odgovarjal! Na vse te ostre Plantanove obtožbe o njegovi aavratni politiki, o Šolstvu, o Rismanjik itd, ni mogel ničeaar odgovoriti. To je vse mirno vtaknil. Le na dve točki Piantanovega govora je ministrski predsednik odgovarjal, a tako, da je samega sebe osmešil. Plantan je omenjal vzrok odstopa bivšega naučnega ministra Hartla. Javna tajnost je, da je Hartl odstopil zaradi slovenskega vseučilišča. Kakor znano, je Gautsch dr. Susteršiča kratkomalo ven vrgel, ko je prišel intervenirat aaradi slovenskega vseučilidča. Kmalu potem je Hartl v javni žeji pristojnega odseka dosti ohvesno obljubil svoječasno ustanovitev slovenskega vseučilišča. Nemci so zaradi tega zagnali velik krik in vik in poslali so posebno odposlanstvo do GauUcha in ta je odposlanstvo hitro potolažil. Češ, da Hartlove besede ničesar ne pomenijo. »Neue Freie Presse«, ki je vendar glavni Gautsonev organ, je sami povedala, da je to vzrok Hartlovemu odstopu. Gautseh pa je imel pogum trditi, da to ni resnično. Če »Neue Preue Presse« ni pisala resnice, zakaj je pa ni Gautsch takrat dementiral, ko bo je oglasila? Ia če to ni pravi vzrok Hirtlovemu odstopu, zakaj pa Gautsch ne pove pravega vzroka? Njegov izgovor, da je stvar delikatna in osebna, pač ne velja, kvečjemu za slučaj, d a i m a vzroke prikrivati resnico in se bati javnega mnenja. Druga točka, na katero je Gautsch odgovarjal, se tiče deželnega predsednika Sohwarza. Gautsch je trdil, da sta gg. Sshwari in Chorinskj popolnoma nepristranska uradnika. Na dsvinski skali. Zgodovinska povest. (Dalje.) VIL Tretji dan po odhodu goriškega grofa Majnharda je vsa patrijarhova armada naskočila Ssnožeče in vnel se je strahovit boj, ki je trajal nepretrgoma skoro ves dan. Juri ao je a svojim vojaštvom bojeval a tisto hrabrostjo, ki jo daje človeku samo popolni obup. Ali ko jo začelo aolnoo zahajati, tedaj je obup poletel čez nasipe in je ia vlad al med patrijarhovo armado. Vzlio veliki premoči je bil ostal vos napor to armade bres uspeha. Juri jo bil vse njene napade arečno odbil in pod nasipom je ležalo vae polno ubitih sovražnikov. Ko ao je sovražnik umaknil v avoj tabor, je nastalo na nasipih in v vasi nepopisno vesolje in vitezi ao Jurja na ramah poneali v grad. Juri ae je bil v tem boju odlikoval bolj, kakor je mogel kdo misliti in tudi v bojih osiveli junaki ao priznavali, da ga na Krasu in na Goriškem, na Furlanskem in na Kranjskem, v Istri To je lahko trditi — aH le v teh tednih, kar ata gg. Sehvrara in Gho-rinakj na Kranjskem, aUL a dejanji pokazala, da vlečeta s vsemi močmi na klerikalno atran in teh dejanj ne bo Giutseh utajil. Toda Gautsoh ima pogum, da vae taji, kar mu ni vČel. Povzpel ae jo celo tako daleč, da je trdil, da je goapod Ssbvrara alovenakega jezika popolnoma zmožen. To je že preneumno, aaj amo ae v dež* zboru prepričali, da g. Schvvars le a največjo težavo slovensko Čl t a. Gautseheva jeza, ki odaeva is njegovega govora, nam je najboljši dokaz, kako velik uspeh je dosegel poal. Plantan. »Slovenec« ■eveda piše, da ae je Plantan blami-ral, ali tako piše ta liat vselej in o vsakem naprednem poslancu. %a ae je Plantau blarairal, naj »Slovenec« ponatisne Plantanov govor, da ae bodo »Siovenčevic bralai nad to blamažo detektirali »Slovencev!« braloi bi bili gotovo jako hvaležni aa tako uslugo. Ali »Slovenec« jim je vendar ne bo izkazal, ker ae ravno Plantan ni blamiral, pač pa je dal tudi klerikalni stranki v tvojem govoru take zaušnice, da ji kar v ušesih zveni. — susteršič iti Borce. Govor poslanca Plantana je razburil tudi Gautssheve slovenske lakaje, a ko je Plantan še pojasnil a o r š k o afero, tedaj je postal dr. Susteršič božjasten in je začel tuliti. Ker ni mogel nič stvarnega opomniti na Plantanova izvajanja, ker ni bil v stanu nič pametnega in tehtnega povedati, je paoval župnika Broeta. Tak subjekt, kakor je dr. Susteršič, se je osmelil častivrednega župnika Breeta v parlamentu psovati, da je lump in gauner. Seveda je imel Susteršič tak pogum le, ker ve, da ga varuje poslanska imuniteta. Kaka podlost je, psovati na tak način v parlamentu odsotnega človeka, ki se ne more odgovarjati in tudi pred sodiščem ne more iskati zadoščenja, tega paČ ni treba pojasniti. Samo kak Susteršič ali kak klerikalec enakega kalibra je v stanu tako postopati. Šu-ateršičeva infamiia je zbudila celo med popolnoma neprizadetimi ljudmi tako ogorčenje, da jo je Susteršič pošteno skapil in je zlezel pod klop kakor tenen pes. Parlament pad ve, da ima Susteršič od žlindre umazane roke in poklical mu je to v spomin na tak način, da Susteršič tega ne bo tako zmalu pozabil. V obraz so mu metali žlindro, da je bilo veselje in padla je beseda »S ie Dootor Žlindra, sind selbst ein Gauner.« In dr. Snstersiš? Ali je zahteval zadoščenja ? Ne, vtaknil je tiho in ponižno tega »Gau-n e r j a«, še graje ni zahteval, kar pač zadosti govori. Najuglednejši ruski list „Rusu, svobodomiselno rusko glasilo, priobČuje te dni poziv na vse Slovane, naj osnujejo „Vseslovansko zvezou, ki bi naj imela svoje središče v Petrogradu in ki bi naj delovala za bratsko vzajemnost, slogo in ujedinjenje vseh Slovanov. „Rus" naglasa, da je sedaj, ko se je Rusija rešila robskih okov, napočil čas, da se prične delovati na rešitev slovanskega vprašanja. List poživlja posam-nike in vse slovanske korporacije, ki jim je predlog, da se osnuje „ Vseslovenska zveza", simpatičen, da se prijavijo uredništvu lista „Ruaw v Petrogradu, Mojka št. 32 in mi pošljejo svoje tozadevne nasvete. — Smovčeva hudobij«. Ifedvodski župan Smove je tožil učitelja G r m e k a na aodišče v Szofji Loki, da pretepava otroke do krvi. Obravnava je pa pokazala, da ae je župan Smove enkrat prav debelo nalagal, zato je bil Grmek oproščen, Smove je pa dobil dolg nos. Pravijo, da ae mu v kratkem še podaljša. — Učiteljica Schitnik na Jesenicah hiti na pomoč nemšku-taraki zvezi Zsbukoveo - Luekmann. Čudno se nam zdi, odkod prihaja navdušenje te nemškutarske goske za nemštvo, ko je vendar učiteljica na slovenski šoli. Morda pač v zahvalo, ker je umazano perilo njene sestre Pavle ostalo neoprano od slovenske strani? Tej naduti ženski povemo, naj le prav ponižno hodi po slovenskih Jesenicah.' — Premeščena je na lastno prošnjo poštarina Roza Černovšek is Ljubnega v Braslovče. — Slovensko gledališče« Is pisarne »Dramatičnega društva« se nam piše: V torek, dne 19 decembra se ponavlja opereta »Cigan baron«. — V sredo, dne 20. decembra pride na vrsto noviteta »C a r j e v kurir«, onremni igrokaz, ki ga je spisal R. Eleko po J. Vernovem romanu »Mibael Strogov« in v slovenščino prevedel g. Kobal. Snov je vzeta is ruske zgodovine. Ivan Ogarev, bivši carski polkovnik, je bil od velikega kneza v Irkutsku radi nevarnih spletk degradiran in poslan v Sibirijo. Od tam je ušel, se podal čez Ural h Kirgiaom. Tam je spnntal vae nomadne narode. Podal ae je v Turkestan, kjer je pridobil v pomoč Tatare. Tatari in Kirgiai so se podali v mogočnem številu proti Irkutsku. Jvan Ogarev se je nameraval osebno maščevati nad velikim knezom. Car ie to izvedel ter je poslal kapitana Strogova a pismom v Irkutsk. Pismo je imel osebno izročiti Velikemu knezu. V pismu ie ear svaril Velikega kneza pred Ogarevom in mu naznanil, da mu pošlje vojne čete v pomoč. Strokov je prišel navalio velikim oviram v Irkutsk v skrajnem ČV8U ter je preprečil izdajstvo Oga-reva, ki se je Velikemu knezu pred stavil kot cerjev sel a pismom, ki ga je na potu vzel Strogovu. V igrokazu nastopita velezabavna vojna poročevalca, namreč angleški in francoski, prikaže se v zrakoplovu ameriški zrakoplovee ter se predočuje sploh mnogo veleinteresantnih dogodkov. V tej igri nastopi vse dram sko osobje ter moški in ženski operni zbor. Sodeluje tudi godba 27. peš-polka. Gospod režiser L ter poje par kupletov. — Slovensko gledališče* V soboto se jo mesto operete »Ci- gan baron« pela v tretjič Roasiai- vi jeva komična opera »Brivee sevilj- d s k i«. 8 predatavo smo bili to pot u zadovoljni tako a solisti, kakor tudi f a godbo in zborom, ki je eamo pri ta prvem nastopu nekoliko negotov. Vsa o solisti ao bili izvrstno disponirani, da ia |e bil užitek, jih poslušati. Zlasti ae c je to pot odlikoval g. Oržalski, ki p je pel s izredno vervo, čuvstveno in h a umetniškim poletom. Z njim sta ae 1 s uspešno kosala gospiea Risi d o v a ia jI g. Oužednik, da smo v zadregi, jI komu izmed teh treh bi prieodili lo- * I vorjov venee največjega uspeha. G. J Ranek je a avojo komično igro is- i vrstno aabaval občinstvo, takisto tudi I J goap. Betetto, ki je bil kot Basilio < isvrsten tako v petju, kakor v igri. 1 7- 1 — »Splošno slov ene Iz o žensko društvo" je priredilo včeraj i popoldan v svojih draštenih prostori* 1 prijateljski sestanek, katerega se je ! udeležilo prav veliko število članic. < Predavala je gospa Pranja dr. T a v- 1 carjeva o Karlovih varih na Češkem Gospa je z ljubeznivim humorjem ia živim temperamentom opisala svoje potovanje preko Dunaja, Plzna, Marijinih varev v Karlove vare, o katerih je' govorila obširno ter je opisala plastično livljonje tega nemško nacionalnega mesta, ki je polno krasnih nasadov ia parkov, lepih modernih stavb, vprav ve- 1 likomestnih izložb ter znamenitih spe-menikov in cerkva. Mudila se js precrtavanja mnogoštevilnih tovaren za steklo in porcelan, ter govorila o raznih 1 narodnih ženskih tipih, ki se shajajo t Karlovih varih. Vse predavanje je bil« prav instruktivno; poleg tega pa «> vzbudile razne humoristične opazke > predavateljice, ki je govorila gladke n jako živahno na iznst, mnogo smeha :a zabave. Ga. dr. Tavčarjeva je žela prav,] gorko priznanje. Topla želja vseh drv štvenie je, da se nedeljski sestanki t kratkimi predavanji tzdi po Božiča š; nadaljujejo. — Obdarovanje ubogih Šolskih otrok mestnih Jjudakih j šol se je vršilo včeraj dopoldne oh 11. uri m telovadnici I mestne desta šole Šolski vodja g. Gabršček ;« v svojem govoru omenjal, da je do-brodelni odbor požrtvovalnih in usmiljenih ljubljanskih gospa in gospod-čen letos že 39tič nastopil, da p~ kaŽe svoje človekoljubnost do šoi-|| skib otrok. Na čelu tega odbora ewa svetnik blagorodni goapod I rani M u r n i k , ki je pa vsled bolesni za-držan udeležiti ae obdarovanj«, ter plemenita goapa Kranja dr. T a v Carjeva. Njima je stal na pome* iep ar o g vrlih j^oepa in gospo diše r< j ki so morale paČ marsikod potrkati f da se more danes obdarovati 90j [ Otrok. V imenu šol, učiteljstva m otrok se z&hvsljuie orovornik za c|i-1 hovo dobrodelnost, zthvaljaje za vses: dobrotnikom, pred vsem Kranjgk. hranilnici, ki ]e dala znatno vser 500 K v ta namen, zahvaljuje saij vsem mladinoljubom, ki so darova toliko peoiva za uboge otroke. Otroull naj z učenjem in lepim vedenjen:! izkažejo hvaležnost svojim dobrota kom in dobrotnicam, starši naj jihj pa navajajo, da postanejo dobri pošteni državljani. Govornik se zt hvali aa navzočnost gosp. deŽelnemi predsedniku Schwarzu in njegov gospa soprogi, gosp. zastopnik: deželnega šolskega sveta K al ten i eggerju. gospe zapanji Mri 1 b a r j e v i ter soprogi dež. sodiš** predsednika, gospej Levičnikov ter prosi g. dež. predsednik«, da b razdelil med otroke obleko in obtr ] ognjem ne opravite ničesar in » mečem tudi ne. Celo upanje, d» zmanjka obleganeem vode, se je :«••? jaloiilo. Moj vohun v Senožečah na je ravnokar sporočil, da deli Jur vodo med prebivalstvo. Kje jo jemlje tega ne ve nihče.« »Vse je zoper nas,« je dihu Dominik in jeze stiskal sobe taio da se je slišalo škripanje »in vselej j je Juri vsega kriv. Jurja Devinske?* f je treba zadeti in zmaga bo na**' »Da, da,« je dejal posmehljiv J Rajmondo »ali težko je, priti Jurji J do Živega.« »Ali ste že pozabili, kaj ste obr j tali, gospod Rajmondo?« Dominik *' je bil spomnil obljub Rajmondov: j in naglo je atopil pred temnopolt*** J lastnika aužnje Zulejke. »GospoJ Rajmondo, ali še veate, kaj ste govorili?« »Kar sem obljubil, to sem prl ] pravljen izpolniti,« je s hladnim pc nosom odgovoril Rajmondo. »Potem, gospod Rajmondo, I1 čas, da izpolnite to svojo obljubo,* je vzkliknil Dominik. »Dobro; ali potem je tudi *»' da izvem, kako se mi bo moje de-3 plačalo.« in na Koroškem ni velikaša, ki bi se mogel primerjati devinskemu vladarju. Ali vzlio navdušenju, ki je navdajalo vse vojaštvo in vae prebivalstvo, je Juri vendar spoznal, da so ljudje — žejni. Ves dan so se borili, a niso užili niti kaplje vode. Sicer ni nihče Jurja opominjal na njegovo obljubo, da preakrbi vode, ali čital je ta opomin na vseh obrazih in v vseh očeh in čutil je, da zdaj ne sme več puščati ljudi žejnih. Poklical je Komoljo in ae ž njim domenil kako razdeli vodo, ne da bi ljudstvo vedelo, kje da jo jemlje. Komolja je razpostavil avoje razbojnike od grajakih vrat do velike sobe, i a katere ao tajne stopnice vodile v stolp a skrivnostnim vodovodom. Juri sam in Komomlja ata noaila vodo iz stolpa na stopnice odtod so jo Jurjevi najboljši prijatelji, podajali naprej, da je prišla v Jurjevo sobo in od tam ao jo aopet razbojniki podajali naprej, vojaštvu in prebivalstvu. Junaki, ki so se bili ves dan ljuto vojakovali proti strežnemu sovražniku, ao na ta način neutrudno delali Še skoro eelo noč, dokler ni bila vsa vas četudi komaj za silo preskrbljena z vodo. Ze se je danilo, ko sta šla k počitku kot zadnja izmed vseh Juri in Komolja. V isti noči so bili v taboru patrijarhove vojske v malem šotoru zbrani menih Dominik, vitez Simon Virko in Rajmondo. Virko je bil ranjen na nogi. Ležal je na slami in poslušal, kar mu je pravil Dominik o konsu bitke. »Zdaj vlada v naši vojski obup« je končal Dominik. »Vojaštvo je izgubilo pogum, plemstvo se kar očitno zavzema za Jurja, čigar brez primerno junaštvo mu je pridobilo vsa srca, legat je kar is um s in ne ve, kaj bi storil. Ž s se čuje, da se obleganje opusti in da se armada raaide « Simon je srdito planil pokonci a se vsled bolečin na nogi zopet zgrudil na svoje ležišče. »Kaj pravite? Obleganje se hoče opustiti? Z ognjem in s mečem je treba uničiti vae, ki se nahajajo v obaidju senožečkem in noben kamen ne ame ostati na kamenu.« »Ne razburjajte se, Simon Virko,« je smehljaje se dejal Rajmondo. »Z fal«t kar je ta potem tuđi atoril. Obdarovanja ae je raaen imenovanih udeležil dobrodelni odbor a gospo franjo dr Tavčarjevo na čelu, tpnogo učiteljstve ter preeej starčev obdarovanib otrok. V dobrodelnem odboru eo bili: 1.) glavni komite: g. ces. svetnik Ivan M n r n i k , gnapa pranj« dr. Tavčarjeva, gdč. J a -vornlk Mihaela, gdč. L o s a r Ela, gdč. P r e m k Julija, gospa P r e m k Ivana; 2.) isvrŠevalni odbor gospe: pavlin If arija, P o I a r Justina, F l e i I m a n Marije, AleŠovee Ana, Slegel Marija, T r i 11 e r Marija, dr. T r i 11 e r Berta, Zupan-2 i Č Ivane, M o o s Julija, K a v č n i k Cecilija, gospies: Krem i ar Ana, Logar Ateksandrtna, T o d u č e k Helena, K a j a e 1 j Josipina ter g. dr. Josip Stare. — Peetvo 80 darovali sledeči gospodje peki in slaščišarji: S e h r e y , Trček prej J a n i a , Žužek, Jenko, Zalar. Jančar, Potočnik, Smrke, O kor n, 1 o d e c . Zalaznik, Žagar, Bončar, Pauer, Federle, Plehan, Dolena in Sumi. — Božićnica, katero je priredilo »Dobrodelno društvo tiskarjev« včeraj v areni »Narodnega doma«, je uspela jako sijajno. Občima arena je bila povsem zasedena ter je moralo preko 200 ljudi oditi, ker ni bilo prostora. Razvila se je jako živahna zibava, katero je podprla marljiva »Društvena godba« s svojim izbornim igranjem. Bogato opremljen srečolov m čarobno razsvetljeno božično drevo — občudovano od mnogobrojne dese — pa je povišal občno veselje in za-dovoijnost, — društvu pa je pripomogel izdatno k njega dobrodelnemu namenu. — Pasivni odpor železni-carjev/ na južni železnici kon Čaa» Južna Zeieznioa je svojim usiuž-benoem dovolila sledeče točke: definitivna stanarinska doklada cd 1. januarja 1906 dahe, ureditev shema-plač za urvdmke z omp^cČaniem naiviSje končne place do 1 avgusta 1900, podelitev uniformnega pavšala pri definitivnih nastavijenoih, ureditev shemaplač za uradnice, zvišanje začetne plače railičnih službenih kategorij, zagotovitev avtomatičnega povišanja za poduradnike in sluge s posebnim ozirom na starejše uslužbence, re?isija plač pomožnih sprevodnikov in pomožnih uradnikov, r dgonsko osebje dobi službeno obleko, revizija dnevnih plač z osirem na krajevne razmere in analogne plače državne železnice, železniški čuvaji dobe osnovni relutum, publikacija doslej izdanih starostnih p-nzij, ustanovitev provizijskega fonda, obljubi se dozdaj vložena memoranda delavstva preiskati in oceniti, obljubi se preiskati zahtevo enakosti vojne pri stojbine — Z južne železnice. Danes ob 8. uri zjutraj predstavilo se ja vse južnoželezniško uradniško osebje ljubljansko svojemu načelniku gospodu Evgeniju Gattmsrjnu, katerega je glavno ravnateljstvo za izredne njegove zaBiuge odlikovalo s podelitvijo značaja in imena višjega nadzornika. V imenu vseh prisotnih čestital je siavljeneu na ten; odlikovanju višji ofij j%i g. Z?vnik v izbranih besedah. Do solz gi? jen se je zahvalil g. višji inspektor na tej BDont&no prirejeni mu prearčni ova-ciji, omeojajoč tuši, da je šeie pred nekoliko dnevi dobil od glavnega ravnateljstva pismeno čestitko, v kateri se imenuje Ljubljana »zgledna postaja, — eine Muateratation«. Gospoda moja, rekel je počaščeoec, pa moja zasluga sama ni, da se je na tem nu-Biu tako lesiavo in pri za a-valno izrazilo o postaji ljubljanski, nego to je tudi vaša zasluga, gospodje uradniki moji, ki ste s izredno svojo marljivostjo, trudoljabjsm in disciplino pripomogli ji do takega vrlega slovesa. Zato pa moram poudarjati, da se meni došlo priznanje tudi v veliki meri tiče vaa mi odlikovani ter počaščeni ste ž njim tudi vi! Zahval joj em se vam, gospoda, o tej priliki toplo na izraženi in ljubavi in na vašem vestnem sodelovanju in službovanju ter prosim, da ma i v bodoče izvolite podpirati najkrep-keje. Moja čast je v čast vam, a vaša čast je v čast meni! — Nato se je g. slavljenee če od vsakega uradnika posebe poslovil najprijetneje. Prodajalni noatnih znamk se vljudno vabijo na razgovor glede prodaje snamk, kateri ae vrči iutri v torek v gostilni pri Perlesu v Prešernovih ulicah ob 9. uri zvečer. Stvar je silno važna. Pridite vsi! — Tvrdite, ki imajo ali hočejo okleniti kupčij »ke zveze v Jeruzalemu ali Bei-rutu, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice važno zaupno po ročilo. — Zadruga gostilničarjev, kavarnanjev itd. v LJubljani nam piše: Ža par let sem ao ljubljanski trgovci uvedli hvalevreden čin, da ne dele več novoletnih dari). Vsi sloji prebivalstva bi jih morali v tem strogo posnemati. Da se ta grda razvada kolikor mogoče odpravi, je skleiil odbor gostilniške zadruge teplo priporočati svojim članom, da ne dele svojim odjemaloam m gostom nikakih ndvoUtoih daril ter dotični trešek raje darujejo v dobrodelne namene. — Iz Novega mesta se nam piše: Cisti donedea dobrodelnih predstav »Brata Martina« dne 2 in 8 t. m. v Novem mestu znaša 300 K, kateri se je porazdelil na dijaško keV hinjo 150 K, dijaško podporno društvo 100 K in družbo sv Cirila in Metoda 50 K. — Potres na Dolenjskem. Čas teden dni se je potres in lo pot jako občutno — zopet in kar trikrat tekem dveh ur ponovil. Prvi sunek se je občatil ob 3. uri 15 min. zjutraj, cadoji ob 4 uri 30 minut zjutraj. Oba sta bila sicer kratka a krepka, prišla Bta jugovzhodno proti zapadu, čutia sta se sporadično posebno v mestu. Oni pa vmes med cbsma ob 3 uri 40 minut je bil zelo krepak, ponovil se je dvakrat eden za drugim, kar je trajalo skoraj 4—5 sekund, smer je bila to pot bolj jugozapadna proti severovzhodu. Pohištvo se je zibalo in treslo, veliko ljudi se je preplašilo in zbudilo, vendar o kaki Škodi ali posebni nezgodi ni čuti. Zanimivo je, da so se letos že šestič opazovali gotovi predznaki potresa. — V Krškem se je ustanovilo zabavno društvo, katero bo imelo namen, prirejati gied&liške predstave, petje, ples in slične zabave. Na SI vestrov večer priredi omenjeno društvo igro: »Doktor Hribar«, peti*, šaljivo loterijo in pl*-s, o polneči mirozov v dvorani g. K. S?henerja v Krškem — jSfldsteirische Presne1 preneha z novim letom lsbajati. Namesto nje bo izhajal drug list, ki bo večkrat izšel, a bo istotako nemški pisan in bo veljal ravno toliko kot dosedanji list. — Mrtvi volijo. Y 5i IIju v Slovenskih gorioah je 14 deoembra volil v prvem razredu Iran Gierlin-ger, ki je 29. oktobra umrl v Gradcu. Volil je po svojem sinu in seveda nemške kandidate, ki ao nato pri srečkanju — zaradi enakosti glasov — prodrli. Slovenci so se pritožili proti taki nepostavnosti, ki je mogoča le kod na Ogrskem in kakor vidimo, tudi že v Avstriji. Nemško veselje bo le kratek čas trpelo. — Beljak se poveča. Vsi sosednji, bolje obljudeni kraji okoli Beljaka, med njimi tudi župnija 8r. Martin, so ae priklopili meatu. — Tatvina na posti, v sredo ponoči je bila v Volčab pti Tolmina okradeoa poita. Zginilo je 2000 - 3000 K. — Velika nesreću. V nedeljo zvečer je v pepirniei v Podgori pri Gorici delaven Antonu Breaigarju odtrgal atroj aa o vijanje papirja desno roko in ga dvakrat aa vrtel po arak u. Bresigar je zdaj v goriški bolnrei v nevarnem položaju, ker je pošzodo van po 09lem životu, slasti pa na levi roki. —- Pas ubil žensko, v Mirnu na Goriškem sta se trgala dva psa med seboj, otem pa skočila na mimo idočo žensko K. Rutar, katero ata podrla. Pri padcu ai je ženska prebila črepinjo in umrla kmalu na to. — Nesreča. N* potu is S a nožeč v SeftAno ae je prevrnit avtomobil tržaškega trgovca Luf idontija. Boa osebi je b?la ubita, ena težko ranjena, ohanfTeur Diveeea pa je bil ne le težko ranjen, nego tudi skoro popolnoma onemel. — Razgnan shod. Včeraj je tržaška iredenta sktio»la shod, na katerem ie hotela protestirati proti novemu šolskemu redu. Med ireden tovei in socialisti je prišlo do takega prepira, da je bil shod razpuščen. — Proti novemu iolskemu in učnemu zakonu je sprejel deželni t d nor v Trstu enoglasno protestno resolucijo, češ, da se s prisilnimi verskimi vajami kršijo državnopravno zajamčene pravice. Resolucija se je poslala ministrskemu predsedniku. V isti zadevi se je vršil včeraj v Trstu tudi javni protestni shod — Tržafiki tatovi zopet na delu. Po daljšem času so se tržaški tatovi zopet spravili nad bla gajne. V.omili so v pisarno tovarne testenin Bd. Calo, navrtili blagajno in odnesli 7310 K gotovine ter Ček za 1100 K O tatovih ni sledu. — Zastrupil se je v Trstu 30!etni delavec Anton Centa s kar-bolovo kislino Predno je došla zdrav niŠka pr.mc". ?e bil že mrtev. — Iz Opatije se nam piše, d-ni resnična , zvonca, katera kroži po Opatiji, da |a nemški c s*r podedoval vile «N ptun«, »Rvselijo« in »Aron«. Resnica je, da je vse to imanje podedovala sestra pokojne grofice L»ure Hankel. — Jugoslovanske vesti. Razpust mestnega občinskega sveta v Zagrebu. Večina v zagrebškem mestnem obe. svetu je bila ogorčena, da je od nje izvoljeni Župan dr. Amruš pretekli mesee kandidiral v Koprivnici proti dr. Potočnjaku. Da izrazi svoje nezaupanje županu radi tega koraka, je veČina glasovala proti mestnemu proračunu za 1.1906. Vkljub tej nezaupnici dr. Amruš ni odstopil. Z ozirom na to se je sklepalo, da bo mestni občinski svet razpuščen, govorilo se je pa tudi, da ima dr. Amruš za ta slučaj že v žepu zagotovilo, da bo imenovan za vladnega komisarja. Ta domnevanja so se uresničila. Hrvatska vlada je z odlokom z dne 15. t. m. z ozirom na to, da je občinski svet v svoji seji dne 11. t. m. odklonil razpravo o proračunu za leto 1906. in s tem onemogočil redno mestno upravo, razpustila mestni občinski svet in imenovala za vladnega komisarja dosedanjega župana dr. Milana Amruš a, ki bo vodil občinske posle do novih volitev. — Uredništvo „Obzora" je prevzel, kakor Čitamo v „Hrv. Pravu", dr. Dež man. List pravi, da je dr. DeŽman izstopil iz napredne stranke, »V trm oeiru zamore samo legat k»j obljubiti.« je menil S:rxon Virko. »Ne, z legatom se ne bom dogovarjal« je dejal z veliko odločnostjo Rajmondo. »Patrijarh je že odločil, kdo dobi Jurjsve grajščine; tri so obljubljeno vam, Simon Virko, dve Otcnu Vipavskemu.« »Kaj torej hočete?« je vprašal Simon« »Senožeški grad in k njemu spadajoča posestva « »Vzemite si ta grad", je siknil Simon. .Kupčija bi bila gotovo poštena; če Vam jaz omogočim zavzeti grad in uničiti Jurja Devinskega, potem pač ni preveč, ako zahtevam, da se grad prepusti meni." „V tej stvari ne moremo ničesar storiti", je v prepir posegel Dominik, n Stopite, gospod Rajmondo, pred legata in povejte mu svoje zahteve.M »Premislite si to, gospod Rajmondo", je dejal Simon Virko. „Ne hvalim se, ah labko rečem, da sem eden največjih junakov v patrijarhovi armadi. In zato Vam pravim: nikar si ne domišljajte, da bo legat vam dal to, kar je odrekel meni." Rajmondo je vedel, da je Simon govoril resnico, vedel je pa tudi, da laglje doseže svo smoter, Če se združi s Simonom, kakor če bi delal na svojo roko. r Bo diva zaveznika, Simon Virko", je dejal Rajmondo in je ranjenemu vitezu podal roke. „ Počakaj va, kaj prinese prihodnjost; če postanete — kar želim in na kar bom delal — gospodar na deviaski skali —" „Potem postanete vi gospodar v Senožečah/ „0ba pa fevdnika oglejskega patriarha", je dostavil Dominik. „Devin-ske neodvisnosti bo konec." Niti Rajmondo niti Simon ni odgovoril na to pripombe menihovo, vsak je mislil, da se gotovo ne ukloni, če mu bo tako kazalo. „Zdaj ni treba nič drugega, kakor da pridobi Dominik legata in njegovega namestnika, naj zadržita Jurja kadar pride v naš tabor, vsaj eno uro." „To se lahko zgodi", je rekel Dominik, „toda kdo ve, če bo Juri hotel priti." „To je moja stvar. Tekom da našnje noči pripravim kar je treba in jutri zvečer bo Juri v našem taboru. Med vitezi in med vojaštvom razširite vest, da se sklene mir. Jaz sam pojdem v Senožeče in pregovorim Jurja, da pride sem." „Ali — če bo Juri zahteval jamstva za svojo varnost.4- „ Izročim mu tale, kolikor jih bo zahteval." „Toda — čc se Juri ne vrne, jih bodo — pomerili." Rajmondo se ni zganil nego mirno dejal: „Sveta aaŠa eerkev uči, da namen posvečuje sredstva." Rajmondo in Dominik sta odšla in pustila Simona Virka samega v njegovem Šoteru. (Dalje prih.) kateri je desedaj pripadat Koliko je na tej vesti resnice, ne vemo. — Jubilej pesnike Jovana Hranilovioa. Dane« alevi a nameniti hrvataki književnik Joven Branilo Vi d, pesnik »iumberačkih elegij«, avojo 50ietnieo in tOictnieo evo-jega književnega delovanje. Hranilo-vić livi cedaj v Novem Sadu kot grško-katoliški župnik. On je marljiv aotrudnik »Matice Srbske«, v kateri vedno poroča o hrvatski književnosti, in je lako eden izmed prvih pionir-|OV hrvatsko-sriis*«^g* bratstva. V tej ■meri je Hrauiiovič deloval že v času, ko je nil raspor med Hrvati in Srbi io v najhujšem štadijm- — Klerikalci proti književnemu listu »Sa vrem e n i k«. »Hrvatstvo«, glasilo hrvatskih klerikalcev piše: $9 prt d Božičem iside nova literarne smotra »Suvremenik«. Ta smotra ho doeela v rokah »mladih« — a to snaČi da be stopala po potih »-pomlajenega« »Vienea«, »Lovora« in enakih literarnih prikazni. Hrvataki duhovniki so morali od teh ljudi že marsikatero gorko požreti, ki eo ;o sami plačali, sato jih opominjamo, naj ni eden »Suvremenika« ne samo ne naroči, mar* tudi vrne, ake bi se mu poslal, ne da bi ga naročil. — Hrvatski klerikalci že posnemajo naše, ki ščuvajo proti pO-aamnim leposlovnim hstom samo sbog tega, ker niso v njihovih rokah, lic Ha bo celo po zgleda našega Bo-navtnture, ki je preklel »Ljubijanaki Zvon«, tudi nadškof Pcsiiovu prt po vedal naročati in čiUti »Suvremenik«. — Zagreb ne dobi opere! Kakor čitamo v hrvatskih listih, ni sprejel ban Teodor grof Pajačevič predloga enkete, da Be oživotvori v Zagrebu opera, in sieer iz razloga, ker ae zahteva previsoka subvencija. S tem je tudi ovržena vest, da se je ponudil angažma primadoni slovenskega gledišča ge. S k a 1 o v i in g. Betettu! * Najnovejše novice. — Zaradi vohunstva je bil na D u naju obsojen Železniški inženir, italijanski poročnik v rezervi Pietro C o n t i n v Štiriletno ječo; soobtožena Niedoba je bila oproščena — Zakopani španski zakladi. Zadnje čase dohaia zopet mnogo pisem iz Španije posebno na Štajersko, v katerih pismih skušajo mednarodni sleparji opehariti lahkover-neže z zakopanimi zakladi. — Sodni kancelisti so imeli v soboto na Dunaju velik shod, na katerem se je govorilo tudi o pasivni re-sistenci. — Na smrtni postelji se je poročil v Budapešti major Denisber-ger. Dovoljenje je dobil od cesarja brzojavnim potom. Takoj pe poroki ie začel umirati. — Za zveznega predsednika Švicarske republike je izvoljen dosedanji podpredsednik Forrer. * Anarhistična vas* Piše se nam: Pa ne, da bi si pri tem bralci mislili, da je, kakor leta 1878., zopet nastala kaka vstaja v Dalmaciji, in da je vsled tega postala ta dežela republika. Ljudstvo dalmatinsko je povsem mirno, ali dežela ipak obsega malo republiko. Kakih 34 Kilometrov od glav nega mesta Zadra proti bosanski strani leži trg Karin, ki pripada okrajnemu poglavarstvu Benkovac ter sodnemu okjaju Benkovac. Karinski prebivalci so srbske pravoslavne vere in narodnosti ter kršni unaci liki Črnogorci ; imajo ljudsko šolo, parohijalno cerkev iu orožniško postajo. Kraj šteje okolu 1500 prebivalcev. Tu vlada popolna anarhija. Niti 4% prebivalcev ni, kateri bi ne bili radi različnih zločinov — največ tatvine — sodno kaznovani ali med njimi vlada največja sloga in bratinstvo ter se strogo drže narodnega pregovora: * Kada svetci blago podie-liše: Petar uze vince i Šcnicu ... a sveti Jovan kumstvo i bratimstvo. Karin ima poštni urad; a pismonoša deli med ljudstvo večinoma sodna vabila k obravnavam: državni brzojavni urad nadomestuje gibčnost prebivalcev. Karinski prebivalci spijo podne vu, do-Čim se razidejo ponoči na lov po tujem blagu. Vsled tega v sodnijo na odgovornost pozvani, umejo se tu z nekako posebno spretnostjo, ako treba tudi s krivo prisego izkopati in svoj „alibi" dokazati. Vstopivši v dvorano za razpravo začnejo glasno pozdravljati : Zdravi sodniki, živila pravica, blagor njim, koje se preganja radi pravice, ker njih je nebeško kraljestvo. Seveda se sodniki ne strinjajo z njihovimi nazori, vsled česar so zapori ve Činoma s Karinci napolnjeni. Zares je dokaj zanimivo prisostvovati kakšni obravnavi s Karinci, ker umejo ti dokazati sempatja, da so se za gotove dobe časa na več krajih nahajali. — Cerkev karinska je seveda večinoma prazna. To je glavni opis karinske republike, katera ponuja učenjakom Široko polje sa proučavanje. G ... u. * Pt-abivalatvo velikih nemdkih mest. Po ravnokar zt kl)učtn*m ljudskem štetju se vrste velike nemška mesta po prebivalstvu eled»Če: Barolin 2035000, Hamburg 800582, Honakovo 537 300, Draždane 514288, Liosko 502805 Vratielava 470018, Kolin 425.944. F ran k o brod 336985 Norimberk 233868 Dftjsel-dotf 252830 Hsnnover 249,619 Stutt gart 246.988, Kamenica 243.964 D s vin 240709, Ckarlottenbnrg 236634 8t«tt o 230578 Eiaen 229270 Kralje-vec 220272. m o 214953, Dri-burg 191551. Altona 179031. Dortmund 175 292 H lie 169 640 E*bsr-feld 167 710, Straaaburtc 176342, Ki 163 354, M nuheim 113607. Gtantko 159088. fttrmen 155 974 Ril rf 152.858. Atoheo 144110 Seh5 ^eber£ 140932 Brunšvik 136413. Poznanj 185 743, Krett,Id 122 000 K*»e*l 120 272 Karlsrahe 111337, Planin 105182 itd. — „ Po potrt i k" ima v 12 što-vilki aledečo vsebino: Dragotin Svobod»: Kako je nastal novi »Šolski in u&ni red«. J. B%»zjak: Pedagoško-d
«e-«ar» trobrse renta ŠS t* **/. «1 ti ItJStp „ da** . . . »oiMsjilo česale 5rai0?jfe . t posoiile cesla Spirat , • i. v ■ •ffKfc*. de«, banka h. o. „ i. a. ^ »a?, glanca «L hip. b. . pe&t. ko«, k. o. *. " 10»/, ft.. . uit, pismi Icuerst. bi. 9 , ogrske ceo. 4*4. bf. . • - , . s. p *ir egr. bip. bau. ob?, ogr. lokalnih 3e-?**»>« d. dr. 4* s'- oM. Saške Is d. bank« 4 ?rkr. Trat-Paref 2c' 4ol. Zal. . B Jaž. $el. ko?. VV 't srečk* so i. 18«0« , . . 9 £**£, krsd. I. ^»itijo B *jtr. kip. bani:« s ev&efc* ;4 f?*. 100' -tanfe* ...... ?»*šiik* -^»JSe* , . enemoSki , . . pbeaeeak« . . I^lak^»u*s^ &vfl!, rn4. **rtžn Dft. . fealab s*rsk* £>«Tt*i*k* ko« .>r?»-»u« žeieanJ«* . . • fcr.-ogrsk» bac^Ei^ ••'.'.cis-a\*rtdr, firiMŽrta« bački alc.-;-iei:ft /r.ontas .... Šol. m dr. dr. . iam ŠTnrinji ,' . Jrss-. oceane torr. dražb? 99-45 99 Z5 «965 9510 1.13-PO 99\SC 200*60 10!> -10o2o 99-75 9975 tCO 40 10046 'f 107 20 10060 101*M 9990 100*—, J00-— lv0*20 1(0 60 101'— ?.13 9;^! 3*&90 U 0 —j 101 — I 3 88—1 190 — ?Z9 —i 291 — Potrtega srca naaeaoiamo vaem aorodnikom prijateljem in znancem Žalostno vest, da je naša ljuba nepozabna mati, tašča, stara mati in prastaramati, gospa, Julija jcMnwrtter vdova c. kr. notarja v soboto 16 t. m. ob B. popoldan v Praegartenu na Zgornjem Avstrijskem v 79. leta svoje dobe mimo v Gospodu zaspala Pogreb drage rajnice se vr&t v ponedeljek, dne 18. t. m. na pokopališču v Praegartenu. 4021 V Ljubljani, 17. grudna 19"». ■Vfttln lliit»a*«l, soproga c kr. dež. Snlakega nadzornika Imam ifhonufiier, c. kr. ritmojster v pekoju. Olara Murhanrl*. soproga lekarnarja •Julij Krbon-lfeitor, lastnik tiskarne, otroci. — Vel zeti, e tir tir, vnuki In pravnokl. (Mesto vsakega drugega obvestila.) Zahvala. Za izkazano soćntje povodom smrti nepoaabnega gospoda JOSIPA KNEZA aaseb. uradnika izrekamo vsem prijateljem, znancem in vsem gg. udele2nikom za mnogobrojno udeležbo pri spremljanja dražega pokojnika k večnemu počitku najsrčnejšo zahvalo. 40 '4 V Ljubljani, 1H, grudna 1906. Žalujoči ostali. Za 8 gld. na mesec ae odda čedno meblovana soba z eno ali dvema posteljama. Vpraša se Cradaške ulice št. 8, I. nadstropje. 3883—3 Kontoristinja z večletno prakso se išče za oeko trgovino na Gorenjskem — Vstop z novim letom. Kje — pove upravništvo nSlov. Naroda1'. 4017-1 Zaradi odpotovanja se proda kemplett, spalna soba v staronemŠkem sloga, pisalna miz za moške, omara za knjige, obedn miza itd. 4019-Kje, pove uprav. »Slov. Naroda Kontoristinja ki je že petnajst mesecev služboval zmožna slovenščine in nemščine, iši primerne službe. Naslov pove upravništvo ^Slo Narodau. ^982 C. */. aek&g M traaai . %f nark« ^aaka . . 3vi^5 . . 14 Col 50 a«29- 784 — i46 — 640 — j 483 50 K290 — 509-268'--55« — 152 — 1L-34 19*^4 23'53 ZZ-96 117-72 95*70 t*3oO 4^4 Zahvala «17--652 50 1838 — 667 — 787 — i'46 BO 666 48460 2310 — 611 — 272 — 56?-^53 — 11 34 9"7 2361 K4-08 11792 t, 90 Z63-50 b — Za tolažbo in mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom nenadne smrti našega iskreno ljubljenega, ne-nadomestljirega in preakrbnega očeta, ozir. brata, svaka in strica, gospoda Antona Jeločnika knjigovodje topilnice izrekamo tem potom vsakemu posameznemu ndeleŽencu pri pogrebu, kakor tudi za mnogoštevilne prekrasne darovane vence svojo najiskrenejšo zahvalo. ■ Zlasti pa se zakvaljujemo slavnemu pevskemu društvu nSlavecM iz Ljubljane kakor tudi si. pevskemu društvu _Zvon~ iz Šmartna za krasno tolažilno petje, dalje slav. gasilnemu drastvu v' Litiji, častiti duhovščini, gospodom uradnikom v Litiji in Šmartnu ter vsem delavcem topilnice v Litiji aa Q mnogobrojno spremstvo na zadnjem ^ potu predragega rajnika. Srčna hvala vsem ! V Litiji, 14. decembra 19.5. 1 ; 4025 Globoko žalujoči sinoiJ. Zahvasa. Za vse izr ženo sočutje in soŽalje ob nenadni smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očetu, tasta, strica in svaka, gospoda Martina Siča c. kr. kancelista v p. za darovanje prekrasnih vencev in za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom svoje najiskrenejšo zahvalo, zlasti se zahvaljujemo gosp. ravnatelju dr. Požarju, gospdč. M Wessnerjevi, vsemu čč, učiteljskemu osobju, gospicani gojenkam višje dekliške šole in gospicam kandidat in jam trgovinskega tečaja kakor tudi vsem gg. sorodnikom. 4018 Rodbina Siceira. Uetaaevtjtee t*^ ia42. KAnSOV IN ^KBOV -.»đf BK/ITrl EBERLl ?«*c*on it. 154 - Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov Ra Kranjskem. (Ponatis iz nSlov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pun t na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerju, knji^ij* v Ljubljani, Prešernove ulice. 120 finih in raznovrstnih okraskov za božička drevesca pošiljam zaradi razprodaje vsakomur z obratno pošto za samo 2 kroni z lepim kartonom vred. Ekspertna tvrdka alad. blaga E. BRANDT v KRANJU. i Trgovcem 5e ceneje.) 4013 2 dalje gospodarsko poslopje z lepj velikim vrtom, ledenico in s kegljišče (po dogovoru tudi brez prodajalne) odd zaradi družbinskih razmer takoj za v let v najem lastnica Olga Petsche Starem trgu pri Ložu. Več se izve pri lastnici. 4ui8 __» aja premični! J. J. Kantza v Ljubljani, Rimska cesta 16 se bode u torek, dne 19. srudna 190; od 9.—12. in od 2.-5. ure nadaljevala Dr. F. Vok 4024 c. kr. notar kot iodni komisar Ges. kr. avstrnsfce državne železnice. C kr, ravnateljstvo dri. telesnio« v Beljaku. Tfeijaveji su đz» i. oktobra 3»06. leta. ŽHrte cene v BndJlmpoit«. Da« 18. ieceaibra mm, Tereiia. iesiea aa apni V06 . . „ 100 „ x 17*14 , r ekteber , . . , 100 . , 167S Bi „ aadt ..... loe „ w 14'1* rr*>- 9 maj i v- 6 . . • 100 B 13 56 O^ra« „ april.....1«0 , , 1422 ZdriBO. eteorologičuo poročila PZMel* utA minua SOfl-L. fimiaji snčut tisk im-S m o a Čas opazovanja Stanje o^ro* metra i S g g i— r: V etra Vi Ves :* :i m* 1 -386 — 08 si. eever jasno itd i n. 1 7986 739 7 - 48 06 r>rev>VQt7 si. »vzhod megJa |eenp i "42 8 13 Br vzho • oblačilo ka 7. 7.\. ■ j a. p&c 43 9' — 34 18 si. jzah ai. szab. jasro del. obl&f. R. KIRBISCH^ slaščičar v Ljubljani, na Kougrešnem trgu ^t. 8 priporoča bogato zalogo najfinejših in slastnih obeskov za božična drevesca bonbonov, francoskega sadovja, čokolade, čajnega peciva, paclje^c, kompota, vin, ruma, č&ja, likerjev itd., lepih, atrap, košaric, pokalnih, bonbonov. Tukajdna in zunanja naročila točno. ||T K praznikom različne potice, prežce, pince, 4000-2 šartelj itd. itd. •Ž; 3E3 Srednja iemi)*?i ^xuru sobote —12 dot-Kinit —17° in nedelje: —1*0-. norm. —18". fidokrina ve vare, Karlove vare, Pra<*c( (vPrago i rektni voz I. in II. razr.;. Lipgko, aa Donaj če* Amstetten. — Ob 10. uri ponoči enei (flak v Trbiž, Beljak, FranEenafeste, Inomost, Monako vo (Trst-Monakovo d* rektni voz l II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17* Hjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob i uri 6 m pop. isto\i Ob 7. uri 8 o zvečer v Novo mesto. Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO ju*, to PBOGA IZ TBBIŽA Ob 3. uri *i3 m zjutraj osobni vUk z Danaja Sez Amstetten, Monakcp (Monakovo-Trst đirekt. voz 1., D. raz,). Inomost, Franzensfeste 8olnograd Lino, 8teyr, lal Aussee, Ljnbno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri i:t m tsjntraj osobni vlak is Trti;.; — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viai s Dunaja dez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Pragi direktni vos I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Plzer Bndejevice, Line, ote>.. Pariš Ženeva, Curih, Breg ene, Inomost, Zali ob jezeru, Ba Gastein, Solno^rad, I^jab^,;, Celovec, Šmohor, Pontabsl. — Ob 4. itr; 89 m popoldne osaha vlak z r>inaja, Ljnbnc Seizthala. Beljaits. Celovca, Malega GlSdnitza, Monakovega, laonosta FNranzenzfestA, Pontabla. — Ob 8. en 06 at zvečer osobni vl&Jt s Dunaja, Ljubša, Beljaka, Marnu., Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, Č«* Selzthal od Inomosta in Solnograda, čez KJeia-Reifliig iz Stevra Linca, Bndejevic, Plzn£, Marijinih varov, Heba, Frsneovvih varov, Prati, Lipakega. — PBOGA li NOVEGA MESTA IN KOCfiVJA. Osobni vlaki; Ob ^ uri 44 m zjaut, osobni vlak is Novega mesta vj -ioCevja, ob S. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Hovsj mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. uvečer 15 to rako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. < KAMNIK. Mečan; vlaki: Ob 7. ur) ';o m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 1C r, zvečer. --Ob 10. eri 45 m poaeč'> oamo nedeljah m praznikih in le v oktobre. Pl HOD V LJUBLJANO drž. feol. ti KAAjNIK^ šđeaam vlaki: Ob 6, ori 4i» s* zjutra;, 1 tO, uri 6€ m dopoldne, ob 6. ur< tO m svete Ob v. iri 55 x. ponoči sam 00 nadeijab v -.i' -;>;)' in le v oktobru. — Sradnjeetrcnski ^a« Ni sa ^? mu*. ,;r©4 Jrrajjovaii^ fiatoic najbolj renomiranih firm, pri Ferdinandu Oragatinu trgovcu s klavirji fn zapriseženem cenilcu c. kr. okrni, sodišča. mm Oddajam klavirje po najnižjih fS&t^^.^ll cenah i u vabim strokovnjake, da si jih ogledajo. Vi V zalogi imam prav dobre pre-i^raoe klavirje iu pianioe za prodaj ali za posojanje Prevzemam tudi ubiranje in 918-3 popravila. Zimske klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-mase, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje u prvi modni trgoulni za gospode3347 81 Engelbert Skušek v Ljubljani, Pred škofijo št. 19. Ljubljanska kreditna bank Ljubljani rvH&ružnicm * CELOVCU. \ Vk+\>™i*> lei proelej« vati vrste m&t' sastavnih pisem) prijoritet, ko* mzndimh ritoligacij, erečk, delnic, va?at, novcev - *' • ^ " in devia. --omose JCi1*aja k vsakemu žrebanju. ■■■■■■■^■IMMBflMMei^BessMkSMi BI^BHMl Akcijski kapital K ztooo.ooo Rezervni zaklad K zoo.ooo-—. immm H MBkMHili m msites n ireiMitM papiri« i Probane vrednostno papirje t. *auru.^e> srečjce proti vnovCuje zapale kupone. fenarsmi Izruči. Vinkuluje ia devlakuU";« vo »oko teiJitninabie k»vc e a^jar ■šejieesp1' ,r? w n»eait« gus** Hor*i>, iMurueiia. Podružnic« * 9PLJETU. Menavrun ilosr esarejema tl^] v tekočem raCunu ali na vložne knjisice pri' ugodnim obrestim. Vloženi denar obreetuio o^) dne v'ogo do dno -vzdiga. B—146 Promet s ceki In nakezntoeml. m &e^rovorui ttreftaJfc: Ur. Ifee *t*fi»t. in imk »MKOmkrn tet— C$/1-+^^