Gospodarske stvari. Zavarovalna zadruga. (Dalje.) I. Vstopnina. 5.000 udov a 2 K je 10.000 kron. II. Deleži. 5.000 udov a 5 K je 25.000 K, in jamčijo pa z desetkratnim deležem, kar znaša 250.000 kron. III. Letni prispevki. Te letne prispevke plačajo udje in sicer, ako je v starosti takrat ko pristopi: od 14 do 30 let 2178 udov a 1 K je 2178 K. Od 30 do 40 let 1048 udov a 2 K je 2096 K. Od 40 do 50 let 968 udov a 3 K je 2704 K. Od 50 do 60 let 806 udov a 4 K je 3224 K, kar da 5000 udov in 10.202 K. Dohodki bi potemtakem znašali vsako leto: 1. obresti od ustopnine 4% ie 392 K. 2. obresti od deležev 1 % je 250 K. 3. letna zavarovalnina 10.202 so dohodki vsi skupai 10.844 K. Stroški pa bi znašali: 1. V2% dobi stalno oskrbnino to je 25 udov vsako leto a 300 K je 7500 K. 2. V2V0 začasno oskrbovalnino je 1025 K. 3. upravni stroški tega oddelka 1800 K je skupaj 10.325 K. Ako znašajo dohodki 10.844 K in stroški 10.325 K ostane še prebitka 519 K. Iz ravno navedenega je razvidno, da more zavarovalna zadruga obstati, ako pristopi k isti najmanjše število udov, to je 5000, kar se bode gotovo zgodilo, ker uže dosedaj se je zato zavarovanje oglasilo večje število kmetovalcev nego je to v pravilih pogojeno. Saj pa je tudi umljivo, da bode imela ta zavarovalna zadruga kmalo, ko se ustanovi, veliko tisoč udov, ker je ravno ustreženo dvem najvažnejšim pogojem, to je, nizke premije ali letna zavarovalnina na eni in lepa oskrbovalnina ali renta na drugi strani. In ravno to je le takrat mogoče, ako je udeležba velika. Da pa je ravno ta oddelek zavarovalne zadruge velikega pomena za naše kmečko Ijudstvo, tega pač ni potreba posebej povdarjati. Saj je splošno znano, kakšno žalostno stanje da imajo ravno kmečki delavci dandanašnji. Kmet in kmetica, hlapec in dekla, dninar in dninarca, viničarji, drvarji, sploh delavci, kakšno bodočnost pa imajo ti dandanes? Žal, prav žalostno. O tem pa6 raoreio povedati občine, katere preskrbujejo na starost take siromake, in kakšna da je taka oskrb, da se Bogu usmili! Ubogi poljedelec dela od ranega jutra do poznega večera, pri slabi hrani se trudi celo življenje, in kaj čaka njega na starost? Večinoma beraška palica, slabost, onemoglost brez podpore, bolečine, bolezni brez zdravnika. In poglejmo mlade Ijudi. V najboljših letih zapuščajo dom, očeta in mater, gredo v mesta, k rudokopom, v tovarne, kjer se njim zdi, da so bolje preskrblieni kot doma. Tamkaj se dostikrat pokvarijo na duši in telesu in pridejo na starost občini v oskrb. Poglejmo kmeta in kmetico, ko oddajata posestvo svojemu sinu ali hčeri, kako premišljujeta, kaj in koliko da bi si zgovorila prevžitka. Ako si zgovorita malo, na stara svoja leta ne moreta živeti, si zgovorita veliko, ne more sin gospodariti, vsled tega prevžitka nastanejo med starim in mladim dostikrat prepiri in tožbe, katere reši šele smrt v —• sovraštvu. (Dalje prihodnjič.)