Spremenimo odnos do vzgoje in izobraževanja
Stabilizacije brez 
kadrov 
ne bomo uresničili
V teh dneh v združenem de!u pospešeno pripravljajo letne plane ia prihodnje leto. čcprav brez ne-katerih pomembnih kazalcev možnost! gospodarjenja. To se slcer dogaja že nekaj let, še dlje pa se dogaja, da gospodarstvo pri načrtovanju ne upošteva nekaterih znanih elementov ali pa jih v planih opredeljujejo z besedami, kot so: »Prizadevali si bomo.« Takšne opredelitve pa največkrat pomenijo toliko kot nič.
Med podobnimi opredelitvami elementov sta že dolgo vzgoja in izobraževanje., Opozarjanje šolni-kov, da tako ne bomo mogli več dolgo, je postalo že navada, poleg tega pa so se menda tudi učitelji na-vadili na razmere, kakršne vladajo v šolstvu, te pa so vse prej kot dobre, čeprav o vzgoji in izobraževanju nekateri dmžbeni delavci še vedno govorijo. kot da se na tem področju cedita med in mleko. Verjetno pa ima naša družba veliko srečo, da so na šolah Ijudje, ki jim nizki osebni dohodek, ki ga prejemajo za delo. ni edina nagrada. Nagrajevani so tudi z uspehom svojih učencev.
Ta nekoliko zagrenjeni uvodni komentar je nastal po seji združene delegacije za SIS v eni izmed ši-šenskih org&nizacij združenega dela. O vzgoji in izobraževanju so na tej seji veliko povedali, vse sku-paj pa bi lahko strnili v en sam stavek: »Za vzgojo in izobraževanje dajemo še vedno preveč denarja, kajti gospodarstvo moramo razbremeniti.« Hkrati so na tej seji razpravljali tudi o uresničevanju dolgoroč-nega programa gospodarske stabilizacije in menili, da bodo morali v njihovi brganizaciji zaposliti nekaj novih strokovnjakov z visoko izobrazbo, če naj ure-sničijo nekatere stabilizacijske načrte.
Skoraj neverjetno, kakšne nasprotujoče si izjave si nekateri privoščijo! Naš komentar k njihovemu stališču bi bil lahko obširen in temeljit, vendar je bilo o vzgojHn izobraževanju zapisanega že toliko, da bo
tudi naslednje zadostovalo za razumevanje kratko-vidnosti nekaterih najodgovornejših delavcev v združenem delu: marsikje v svetu že v osnovnih šolah uporabljajo in se učijo na računalnikih, pri nas pa sta še vedno najpogostejši učni pomagali svinč-nik in papir. Dokler ne bomo spremenili odnosa do Šolstva in se dogovorili o potrebnosti večjega vlaga-nja v to področje, bo pri tem, kljub vse večjim napo-rom posameznikov, tudi ostalo.
Vse bolj prevladuje mnenje, da nam dolgoroč-nega programa gospodarske stabilizacije ne bo uspelo uresničiti, če ne bomo imeli sposobnih ka-drov in njihovega znanja, hkrati pa nekateri še vedno mislijo, da lahko strokovnjaka »ukradejo« v sosednji tovarni. s tem da mu ponudijo nekoliko večji osebni dohodek. O lastnem usposabljanju strokovnjakov pa je očitno vse manj razmišljanj, sicer ne bi bilo vse več diplomantov srednjih usmerjenih šol, ki čakajo na usmiljenje pred vrati organizacije združenega dela, da bi opravili pripravniško dobo in se usposobili za poklice ter kot strokovnjaki, ki jih navsezadnje go-spodarstvo pred težavnimi nalogami še kako težko čaka.
Seveda razumemo, da je družba v težavah, da ob spreminjanju razmer nastajajo težave in da se od-nosi le počasi spreminjajo. Toda, ali vzgoje in izo-braževanja ne spreminjamo in ne »utrjujemo« že kar predolgo?                                         Brane Praznik