Domovi naj ne bodo hiralnice!
Dom starejših občanov Marije Draksler-Marjane je pričel s svojo dejavnosljo pred desetimi leti, zato ni naključje da so temu jubileju namenili nekoliko več pozornosti, ki si jo vsekakor zasluži. Sloves-nosti ob 10-letnici Doma MDM, bila je 19. maja, so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja mesta Ljubljane in občine Šiška, ki so imeli priložnost seznaniti se z življenjem oskrbovaticev, z dcjavnostmi pa tudi težavami, ki ves čas spremljajo domove starejših občanov.
Socialna politika je sestavni in iz-redno pomemben del splošnega družbenega življenja. Skrb za ljudi, predvsem za starejše in obolele, za njihove potrebe, težave in počutje, je osnovna naloga socialistične družbe. V tem smislu pa je še posebej izpo-stavljena skrb za starejše občane, ki so v svojih aktivnih letih soustvarjali in pripomogli k novim vrednotam v družbeni skupnosti. Ko človek pre-neha z aktivnim delom na katerem-koli področju družbenega življenja, si zasluži, da mlajši kar najbolje po-skrbe za njihovo dobro počutje v tretjem življenjskem obdobju.
Socialna politika, tudi v naši druž-beni skupnosti stremi k temu, kar je uveljavljeno v državah z razvito soci-
alno dejavnostjo, da bi omogočila starejšim ljudem bivanje v domačem okolju čim dlje. Vendar pridejo leta in stanje, ko še tako velika priprav-ljenost svojcev in okolja ne more nu-diti ostarelemu, še zlasti obolelemu starostniku nego in skrb, ki jo potre-
Zato smo v Ljubljani pa tudi v Sloveniji iz sredstev občanov in invalidsko-pokojninskega zavarova-nja zgradili vrsto domov, kakršen je tudi Dom starejših občanov Marije Draksler-Marjane.
Dom je bil tako kot drugi Domovi v Ljubljani in okolici zgrajen na predpostavki, da bo v njem 80 od-stotkov relativno zdravih ljudi, in 20 odstotkov takih, ki bodo rabili inten-zivnejšo zdravstveno nego, vendar se je stanje vsako leto spreminjalo tako, da je danes ravno obratno! Domovi za ostarele naj bi bili neke vrste bi-valni hoteli, kjer bi bilo za stanovalce poskrbljeno z vsem, česar sami ne zmorejo, z nego v času bolezni, kot negujemo doma svoje družinske čla-ne.
Celotno bivalno vzdušje bi naj bilo sproščeno, družabno, pomirju-joče in spodbudno.
Po stanju zadnjih let pa je komaj še kak stanovalec Doma, ki ni potre-ben večje ali manjše zdravstvene ne-ge, mnogi od njih pridejo v Domove naravnost iz bolnišnic! 2,ato so že pred leti v naši občini predlagali, da bi bodisi ob tem Domu ali katerem drugem. zgradili oz. prizidali ustre-zen objekt, kamor bi nameščali oskr-bovance, ko jim je potrebna inten-zivnejša pomoč in zdravljenje. Meni-li so, da obstoječi Domovi ne bi sme-li hiti nodaliSana bolnišnica, saj tudi
lihova gradbena zasnova in izvedba >prema ne ustrezajo zahtevam bolnišnic. Zaradi neustreznih nego-valnih pogojev je celo delo na nego-valnem oddelku težko tako za bolne, predvsem pa za zdravstveno in strež-no osebje. Prav velike težave pa ima
to osebje z zdravstveno nego tistih, ki ležijo v bivalnih prostorih.
Patologija starostnikov, ki prihaja-jo v Dom narekuje tudi več zdrav-stvenih delavcev in spremembo nor-mativov ter primerne osebne dohod-ke kot je to v zdravstvenih ustano-vah. Zato je nujno, da se širša druž-bena skupnost bolj poglobi v smeri reševanja kadrovske pa tudi dohod-kovne politike zaposlenih v Domo-vih, kajti v nasprotnem, če se bo nadaljevalo z ustaljeno prakso, bodo Domovi zares postali hiralnice! Po-trebno je večje sodelovanje na po-dročju socialnega in zdravstvenega varstva za ustreznejše pogoje zdrav-stvene skrbi za varovance v Domo-vih za starejše občane.
Vodstvo Doma, 99 jih je zaposle-nih, si iz leta v leto prizadevajo, da bi kar najbolje zadovoljili zahtevam in potrebam oskrbovancev pa tudi za-poslemh. VsL preredko se zaveda-mo, kako težko in odgovorno je delo z ljudmi, še posebno s starejšimi in bolnimi. Delavci, ki so se odločili za tak human poklic kot je skrb in nega starejših in bolnih, zaslužijo ne samo družbeno priznanje, ampak tudi ustrezne pogoje dela in predvsem ustrezno plačilo za svoje delo.
Ker je v zdravstvu in socialnem skrbstvu že zaradi narave dela zapo-slenih največ žensk in mater, prihaja v kolektivih do pogostih in dolgih odsotnostih z dela. Mnogokrat ni mogoče nadomestiti odsotnega de-lavca, zato se delo porazdeli na dru-ge, toda koliko časa še, kajti neureje-ni dohodkovni odnosi marsikatero žensko, sposobno za delo s starostni-ki ne privlači zaposlitev v Domovih. In ker gre pač za delo z ljudmi, bodi-mo ljudje tudi mi, saj ne vemo, kdaj bomo rabili pomoč sami, pomoč, ki jo v današnjem času tako radi odkla-
nJamo!                             Jože Čurin