List 4.
Politiški oddelek.
Uradovanje na Kranjskem.
časi patrijarhaličnih razmer, časi uradniške vsega-mogočnosti in ljudske brezpravnosti so davno minoli in se ne povrnejo nikdar več. Uradniška vsegamogočnost je znatno omejena in ko bi ljudstvo poznalo svoje pravice in vedelo, kako jih mora braniti, godilo bi se mu v marsikaterem oziru dokaj bolje, kakor mu se godi sedaj.
Mej ljudske pravice spada tudi jezikovna ravno-pravnost. Državni osnovni zakoni, na katerih temelji vse naše ustavno življenje, priznava izrecno popolno ravne pravnost vseh narodov in vseh jezikov tako v šoli kakor v uradu, ali pravica je največ na papirji, dočim se že vsak najnižji uradnik upa, jo v praksi kršiti kakor se mu ljubi, ne da bi mu se bilo bati graje, kajše kazni.
Že desetletja trajajo prizadevanja, da bi uradi vsai v občevanji s strankami posluževali se slovenščine, a dasi je vlada že neštevilnokrat obljubila, da bode z vso strogostjo na to pazila, se vender še ni dosti doseglo, niti na Kranjskem ne!
Kranjsko vojvodstvo je popolnoma slovenska krono-vina. Navzlic temu nastavlja vlada v tem vojvodstvu kar le more nemških uradnikov, o katerih je lahko prepričana, da se bodo pošteno trudili, omejiti sloveusko uradovanje.
Najboljše je še pri sodiščih. Tu se uraduje še precej mnogo slovenski, četudi še nikakor ne toliko, kakor bi se moralo. Tudi pri sodiščih se utihotaplja nemščina povsod, koder se da, in kadar je le prilika, se slovenščina odriva. Mej sodnimi i^radniki je še mnogo tacih, kateri so slovenščire samo za silo zmožni, nekako tako, kakor pokojni Zhuber, ki je razglaševal kazenske razsodbe s stereotipnimi besedami: „Ta urtel se Vam da s tem na vedengo, da znate prtežengo v treh dneh gor' vzdignit' in v osmih  dneh izpeljat'.  Ta prteženega Vam
ne bo nič nucala, ker smo že vse milderungsparagrafe v anvendengo vzeli".
Taka grozovita „slovenščina" še dandanes ni nič nenavadnega niti pri sodiščih, a še češče se v takem jeziku uraduje pri političnih oblastvih.
Pri naših političnih uradih je znanje narodovega jezika zadnja stvar, za katero se merodajni faktorji brigajo, in nihče se za to ne zmeni, ako se uradnik z jezikovnim neznanjem pred narodom osmeši. Kaj naj si ljudstvo misli o političnem uradniku, kateri mora z Bartlovim slovarjem v rokah občevati z ljudmi ? Tak uradnik — bil je okr. komisar — je služboval v Krškem. Ni še predolgo tega, da je ta uradnik imel opraviti s precej robato žensko. Hotel jo je pokarati, da govori prerobato, in vzel Bartlov slovar v roke. Tam je našel za nemško besedo „grob" slovensko besedo »debel" in energično, s polno avtoriteto,  vprašel žensko: Zakaj ste tako debela ?
v
Ženska se je uradniku v zobe smejala in mu odgovorila: Ker me je Bog tako vstvaril!
Kaj naš si narod misli o političnem uradniku — sinu odličnega slovenskega politika — ki je pri neki volitvi, ko je moral odločiti žreb mej dvema kandidatoma, vrgel žreba v žaro in na viharno veselost vsega zbranega občinstva izustil besede: Zdaj bom ta dva žrebca tu notri vrgel*. —
Usiljevanja nemščine je torej krivo deloma jezikovna nezmožnost uradnikov, deloma pa je uzrok temu politična tendenca. Šele te dni je krožila po časnikih vest, da je davčno nadzorništvo v Kranju razposlalo po povsem slovenskih občinah izključno nemške plačilne naloge, dasi so dotični uradniki slovenščine popolnoma zmožni. Taki slučaji so precej vsakdanji. Menda ga ni okrajnega gla-varfetva na Kranjskem, kjer bi se s slovenskim strankami slovenski uradovali, kjer bi se ljudem ne vsiljevala nemščina pri vsaki umestni in neumestni priliki.
In vender je tako postopanje do cela nezakonito in vsi dotični politični in davčni uradniki bi morali nemudoma priti v disciplinarno preizkavo, ako bi se poki cani faktorji brigali za svojo dolžnost.
32
Skoro trideset let je tega, kar je bil izdan naslednji, doslej še nikdar obelodanjeni ukaz:
Erlass des k. k Landesprasidiums in Laibach vom 21. Juli 1870. Z 962/pr. an alle Bezirkshauptmanner in Krain.
„Ich habe neuerdings aus einzelnen, an die k. k. Landesstelle gelangten Verhandlungsacten der Bezirks-behorden ersehen, dass es noch immer bei einigen Be-zirkshauptmannschaften und Steueramiern der Brauch ist, sich im schriftlichen Verkehre mit Parteien, die nur sloveniRch verstehp.n. d^r fleiitscben Sprache zu bedienen und namentlicb s:lb3t ki^rze oescbeiue, Vorladungan, Z*Mungsauftrageu. drgl. deutsch auszufertigen. Esgeschieht dies auch gegentiber von Ortsgemeinden, deren Eingaben, durchaus slovenisch sind.
Es kann nicht verkannt werden, dass ein solcher Vorgang nicht allein den bestehenden, wiederholt erlassenen bestimmten Vorschriften geradezu entgegen ist, sondern dass er namentlich in dfn bezeichneten letzteren Fallen dem Ausdrucke einer Abneigung der amtirenden Per-sonen gegen die Landessprache gleichkommt, welcher dazu angethan ist, unter der Bevolkerung gerechten Umwillen zu erzeugen.
Daher sebe ich mich mich veranlasst Euer — nochmals aufzufordern, alle Ihnen unterstehenden Beamte und Organe zur unbedingten undgewissenh8ften Beiolgung der, in meinen Schreiben vom 23. August und 20 September 1867. Z. 2229 und vom 14. Janner 1870. Z. 69 diesfalls erlassenen Weisungen um so dringender anzu-halten, als ich mich in der Lage sebe, jede, fernerhin zu meiner Kenntnis kommende Hintansetzung derselben als eine Verletzung der Dienstpllicht anzusehen und als solche der Behandlung im Summe des Disciplinargesetzes vom 10. Marž 1860. unterziehen zu lassen.
An die Seueramter werden in dieser Beziehung demnach besondere Wei8ungen von Seite des Prasidiums der k. k. Finanzdirection erlassen werden."
Ta deželnopredsedstvena naredba ni bila nikdar preklicana in je še danes v veljavi, a nihče se ne zmeni zanjo, nihče se ne meni, da bi se uradništvo držalo teh ukazov.
Ker pa nam Slovencem ni in ne more biti vsejedno, kako se uraduje, ker imamo pravico, zahtevati, da se s slovenskitni strankami slovenski uraduje, zato opozarjamo na navedeno naredbo slovenske poslance in jih prosimo, naj store kar se jim zdi primerno, da bodo politični uradniki spoštovali jezikovno ravnopravnost in sicer vsi, vštevši dež. predsednika, kateri menda tudi ne pozna citirane naredbe, saj bi sicer ne mogel dopuščati, da se konsekventno prezira.