i«*p XLVDI - št. 67 - CENA 105 SIT Kranj, petek, 25. avgusta 1995 stran 16 in 17 "Kje pa je Felix?" I stran 9 Postelja za Ivanko in piknik za Borko Danes AS Gorenjska^ Banka * m d.d. Kranj Banka d posluhom Dušan Mravlje je po zmagi na Trans Ameriki spet doma -V sredo malo po 13. uri so tevilni prijatelji in znanci pa tudi predstavniki sponzorjev in športnikov na brniškem fjpkšču pričakali najboljšega tekača na dolge proge na svetu, Kranjčana Dušana Mravljeta. Dušan se je vrnil domov po več kot dveh mesecih, od katerih je 64 dni tekel n<* maratonu Trans Amerika in dosegel velik uspeh, ko je konkurente premagal kar za 64 W in postavil rekord, ki je po mnenju poznavalcev takorekoč neulovljiv. Dušan je ob sprejemu na letališču in ob čestitkah (na sliki z Brigito Bukovec) povedal, da v vsej Ameriki ni videl toliko lepega, kot imamo na Gorenjskem. Več o Dušanovem podvigu je zapisano na 3. strani. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras ^Vrtiće so že v prodaji... Gorski reševalci o povečanju števila nesreč v gorah Teniški copati niso za planince Pri slabi obutvi je namreč velika verjetnost za zdrs v strmini, kar je najpogostejši vzrok tudi za vrsto letošnjih nesreč. Doslej že okrog 80 reševanj. Ljubljana, 23. avgusta -Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije še ne bije plat zvona, vseeno pa je povečanje števila nesreč v poletnih mesecih že zaskrbljujoče. Po doslej zbranih podatkih o delu njenih 16 postaj so reševalci imeli do konca prejšnjega meseca 50 reševalnih in 10 iskalnih akcij ter 2 poizvedovanji. Avgusta so jih poklicali na reševanje v gorah še približno dvajsetkrat. Ne le zaradi števila nesreč, ampak predvsem zaradi vzrokov zanje, želijo reševalci opozoriti obiskovalce gora na več previdnosti. Tako kot je za vsako športno dejavnost potrebna oprema in primerna telesna pripravljenost, isto še bolj velja za gibanje v gorah. Vsekakor niso dovolj teniški copati in pošvedran klobuk, da se človek poda v hribe! Brez pravih predstav, kaj gore zahtevajo, se obiskovalec strmin kaj hitro znajde v težavah. Žal je nato tudi na seznamu ponesrečenih, ki jim pomaga Gorska reševalna služba, je med torkovo tiskovno Konferenco povedal njen načelnik Danilo Škerbi-nek. Več o tem na zadnji strani! Stojan Saje Poziv kranjske Športne zveze Rešimo bazen in kranjski šport Kranj, 25. avgusta - Športna zveza Kranj je v včerajšnjem obvestilu za javnost, podpisal ga je predsednik zveze Marko Troppan, sporočila, da daje predsedstvo Občina oporeka lastninjenju Alpdoma Občina Radovljica je ob koncu julija predlagala republiški agenciji za privatizacijo, da odpravi soglasje k Programu lastninskega preoblikovanja Alpdoma Inženiring p.o. Radovljica - Radovljiška občina dokazuje, da za lastnin- 6lO0O LjUBlJANA, GOSPOSVJTSKA 5 DZU S Hram d.d., Gosposvetska 5, Ljubljana, objavlja v skladu s svojo poslovno politiko ponudbo vsem delničarjem LOŠKE KOMUNALE d.d., Kidričeva cesta 43 a, 64220 Škofja Loka za odkup delnic LOŠKE KOMUNALE d.d., Kidričeva cesta 43 a, Škofja Loka. Glede vseh podrobnosti nas prosimo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 05. Med delničaje, s katerimi bomo do 15. septembra zaključili posel, bomo podelili še posebne nagrade. S Hram d.d. jenje, kot ga določa potrjeni program, ni pravne osnove in da ima del Alpdomovega družbenega kapitala ze znane lastnike - to naj bi bile občine, ki so nastale na območju nekdanje radovljiške občine. Alpdom je po zatrjevanju radovljiškega župana Vladi-mirja Černeta vseskozi kot glavno dejavnost opravljal naloge posebnega družbenega pomena oz. dejavnosti, ki so jih financirali prek sistema samoupravnih interesnih skupnosti oz. javne porabe, zato naj bi zanj tudi veljale "lastninske" določbe stanovanjskega zakona in zakona o gospodarskih javnih službah. V Alpdomii zavračajo predlog občine za odpravo soglasja k lastinskemu programu, dokazujejo, da podjetje ni bilo nikdar registrirano za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, in poudarjajo, da zanj veljajo le določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Več na 9. strani CZ. ŠK) KLUB 486/66 že od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! T«l./Fax: 0«4/ 22 10 49 Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 Športne zveze Kranj pobudo mestnemu svetu in županu mestne občine Kranj za skupno reševanje problematike ponovnega odprtja pokritega olimpijskega bazena sredi septembra, ko se začne zimska kopalna sezona. Do takrat naj bi se rešila rudi problematika neplačanih računov iz prvega polletja ter vsaj za nekaj časa zagotovila sredstva za obratovanje bazena. Glede dolgoročnega reševanja lastniških in upravljalskih razmerij pri športnih objektih bo Športna zveza ponovno povabila na pogovor predstavnike Olimpijskega komiteja Slovenije, ministrstva za šolstvo in šport, mestnega sveta in župana mestne občine Kranj, da šport v Kranju ne bo prizadet. Glede organizacije strokovne službe je zveza pripravljena upoštevati vse konstruktivne in boljše rešitve. Novo predsedstvo Športne zveze ne želi in ne izvaja nikakršnih obračunov s komerkoli, ampak je njegov cilj doseči sporazum z vsemi glede razvoja kranjskega sporta v novih razmerah. J.K. Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! Oktobra javna prodaja delnic Ljubljana - Petrol je po zapletu s cenitvijo 16. avgusta le dobil za program lastninskega preoblikovanja soglasje republiške agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Ob tem, da je 15,63 odstotni lastnik Petrola slovenska država in da manj kot pol odstotka osnovnega kapitala pripada podjetjem, ki so združevala sredstva v okviru nekdanjega sozda, bo za lastninjenje ostalo 83,91 odstotka kapitala oz. 103 milijarde tolarjev. 20 odstotkov tega (družbenega) kapitala bodo olastninili z interno razdelitvijo, 15 odstotkov z notranjim odkupom, 25 odstotkov v javni prodaji za certifikate in 40 odstotkov v javni prodaji za gotovino. S prodajo delnic bodo začeli oktobra. • CZ. ŠKOFJA LOKA POD HOMANOVO LIPO petek, 25.8. ob 19. uri Dalmatinski večer - klapa KRK mobitel 064/ ŠOLSKE POTREBŠČINE pireifrlfr^ilirlVp EĐERHARD FABER Nbor za tehnično risanje Marabu V Pooblaščeni prodajalni HOBBY & ART, Kranj, tel: 215-502 ih , „ Glavni trg 17 (vhod s Tomšičeve) n v vseh dobrih knjigarnah. ODPRODAJA razstavljenih eksponatov B7V 51cm, TTX 48.999 videorekorrJer 2 glavi 39.999 Hl-R stoto, 2 x 60 VV 6 x CD, daljinsko .8fr#0" 75.999 Trgovin* ki Korftve &jon., KJdrtcrva i, 64000 Enu^,«tii 064 lili 67,21 U 41 EKSKLUZIVNI PR(X.RAM_ •AVDIO • VIUEO^ • Miri t • TV MtCNNI ČAS odVcfcl2u™^odndol»ur. ■obotood° 12*. ZIVNI PROGRA^^ UGODNO! SiffiS.' CENAH! NAROČILA skladišče Medvode tel. 061/611-340, 611-341 _B.S. Radovljica tel.: 064/715-242____ Informacije: 061/264 382 EUROI N FOND SLOVENIJA IN SVET Kam se bo širil Nato Slovenija v drugem krogu Nemški tednik Der Spiegel je že objavil izvlečke iz študije o širitvi vojaške zveze Nato, ki bo uradno zagledala beli dan septembra letos. Studija je postala aktualna, ko je nemški obrambni minister med obiskom baltskih držav povedal, da širjenje Nata ne bo potekalo hitro. Ta izjava in tudi študija, ki naj bi jo dal Nato v javnost letos septembra, njene bistvene značilnosti pa je objavil Der Spiegel, je zanimiva tudi za Slovenijo kot eno od kandidatk za sprejem v vojaško zvezo oziroma Natov varnostni sistem. Pogoji za sprejem v Nato so pluralistična demokracija, tržno gospodarstvo in pripravljenost prispevati k varnosti celotne zveze in sodelovati v vseh akcijah. Pogovori o prvem krogu širitve Nata naj bi se začeli že decembra letos. Na spisku so Češka, Madžarska in Poljska. Slovenija je omenjena v drugem krogu skupaj s Slovaško, Bolgarijo in Romunijo, torej pred Baltskimi državami, kar kaže na upoštevanje Nata stališč Rusije, ki tej širitvi nasprotuje. Tem državam je bilo svetovano tesnejše povezovanje s Švedsko in Finsko. Prvi krog sprejemanja naj bi bil končan v dveh ali treh letih. Američani v Sloveniji V Sloveniji je na obisku delegacija ameriškega kongresa, ki jo vodita kongresnika Robert Dornan iz Kalifornije in Greg Laughlin iz Teksasa. Kongresnike je sprejel državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob, nato pa še državni sekretar v ministrstvu za obrambo Bojan Suligoj. Kongresnika sta člana odbora za obrambo v kongresu. • J.Košnjek Srečanje obrambnih ministrov Slovenije in Hrvaške Obrambno sodelovanje sosed Ljubljana, 22. avgusta - V Splitu sta se sestali delegaciji obrambnih ministrstev Hrvaške in Slovenije, ki sta ju vodila ministra Gojko Sušak in Jelko Kacin, ki je dopust preživljal na hrvaških otokih, kar je hrvaška stran ocenila kot izredno fiozitivno. To je bil drugi delovni sestanek. Prvi je bil ebruarja letos na Otočcu. Hrvaška stran je slovensko seznanila z vojaško operacijo v Krajini in sedanjimi razmerami, ministra pa sta obravnavala možnosti medsebojnega sodelovanja. Pripravljen bo Memorandum o medsebojnem sodelovanju na obrambnem področju. Takšne dokumente je Slovenija že podpisala z Madžarsko in Avstrijo, letos pa Še z Veliko Britanijo in Združenimi državami Amerike. Državi bosta izmenjali vojaška atašeja, minister Kacin pa je obsodil zadnje srbske napade na civilno prebivalstvo in uničevanje kulturne dediščine, pomembne ne le za Hrvaško, ampak širše. Izrazil je upanje po skorajšnji rešitvi krize in vzpostavitvi miru. • J .K. Brez vpletanja v vojno Pogovorom med obrambnima ministroma Hrvaške in Slovenije Gojkom Suškom in Jelkom Kacinom so namenili na Hrvaškem več pozornosti kot v Sloveniji, čeprav tudi v Sloveniji srečanje ni ostalo brez odmeva. Na slovenskem obrambnem ministrstvu poudarjajo, da se Slovenija s tem ne vpleta v vojno na Balkanu, najavljeni vojaški sporazum pa je podoben sporazumom, ki jih že imamo z Madžarsko, Avstrijo, Češko, Makedonijo, Albanijo in ZDA, z Britanijo pa je sklenjen na vladni ravni. Sporazumi ne predvidevajo sodelovanja pri vojaških operacijah, so pa pomembni za utrjevanje sodelovanja med državami. Proti vojaškemu sodelovanju s Hrvaško je najostreje protestirala Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka. Zanjo je tak sporazum vpletanje v balkansko vojno, čeprav skuša Slovenija Evropi dokazovati, da ni balkanska, ampak evropska država. To naj bi bil del skritega načrta o konfederalni povezavi Slovenije in Hrvaške, ki naj bi ga pripravljal nekdanji slovenski zunanji minister Lojze Peterle. SNS je leta 1993 s seznanitvijo javnosti to preprečila, sedaj pa skušata to uresničiti Thaler in Kacin, za SNS pa je vprašljiva tudi šterova čestitka Hrvatom ob uspeli ofenzivi v Krajini. • J.K. Vsak teden ena srečna družina več Sreča potrkala na Lunarjeva vrata Kranj, 25. avgusta 1995 - Ta teden, v torek, je bil izirebani naslov za srečno hišno številko, ki jo objavljamo vsak teden na srednjih straneh našega časopisa, skrit v Črnih zvezdicah, Cegelnica 6. In prav gotovo je bil naslov ta teden najbolj zanimiv in popularen. Boste vprašali zakaj? Pa povejmo. V torek Kmalu dopoldne nas je v uredništvo Gorenjskega glasa poklicala gospa Nevenka Lunar, ki je povedala, da njihova drulina stanuje na tem naslovu. Kasneje smo se pogovarjali tudi z njenim moiem Ivanom, ki nam je povedal, da v njihovi hiši telefon neprestano zvoni in jih kličejo sosedje in znanci iz skoraj vse Slovenije. Med našim pogovorom smo tudi zvedeli, da so Lunarjevi na časopis naročeni le kar dalj časa in jim je zelo všeč. Seveda pa druiino Lunar dopolnjujeta sedemnajstletni sin in dvajsetmesečna hčerka, ki je, kot pravita starša, njihova druiinska sreča. Da pa bo njihova sreča Še malo večja, smo tokrat,, v Gorenjskem glasu poskrbeli tudi mi, saj bodo prejeli nagrado, to pa je masaini aparat VIBROSER. Iz uredništva Gorenjskega glasa še enkrat čestitamo, drugim bralcem pa lep pozdrav do prihodnjega tedna. Klavdija Stroj Problem pitne vode Julijane in delovanja ter graditve malih hidroelektrarn ima širše razsežnosti Začenja se boj za vodne vire Zadnje čase kritizirani minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar pravi, da gre na manifestativni ravni za kritiko delovanja njegovega ministrstva, kjer so graje na račun počasnosti reševanja nekaterih zadev upravičene, v bistvu pa gre za veliko več: za skrit boj za vodne vire in za odločitev, ali bo na njih samopostrežba ali ne. Ljubljana, 23. avgusta - Ozadje naraščajočega javnega, pa tudi že političnega zanimanja za gospodarsko izkoriščanje vodnih virov in podeljevanje koncesij na tem področju je dobljena pritožba gospodarske družbe Perne glede podeljevanja koncesij za vodo Julija-no, protesti Zveze društev malih hidroelektrarn in nastajajočega Združenja uporabnikov vodnih virov ter aktivnost stranke Slovenske nacionalne desnice in njenega predsednika, poslanca Saša Lapa, ki je posredoval vladi nad 50 poslanskih vprašanj na to temo ter spremembe zakona o varstvu okolja. Zakon je začel veljati 2. julija 1993. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar je 17. maja lani podpisal uredbo, s katero je uvedel dovane pravice pri gospo- rešenih, 17 vlog sedaj obrav- darskem izkoriščanju vodnih navajo lokalne skupnosti, 23 virov prenesle v koncesije, vlog je bilo zavrnjenih, pri 1' Ministrstvo za okolje in pros- vlogah se primerja skladnost s tor bo pripravilo nov zakon o vodah in vztrajalo na koncesijah. Naravni viri imajo svojo ceno. Ta je sedaj, tudi v primeru koncesij, simbolna, ta simbolnost pa dolgo ne bo mogla zdržati. Minister Gantar je dejal, da družbi Perne v primeru razpisa koncesija ne bi prostorskimi akti, 28 vlog pa se preverja na terenu. Fra«c Zupan z Uprave za varstvo narave pa je opozoril na nekatere grobe posege v naravo pri gradnji malih elektrarn, na samovoljo in primere popolne osušitv'e strug, ko je uničeno vse živl- ušla, da pa so koncesije povsod jenje v vodi in strugi. Narejen časovno omejene (najpogos- bo natančnejši pregled, velik0 Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. - Foto G. Šinik teje na 30 let), da koncesijska pravica ni lastninska pravica in da tako imenovane "vodne pravice" iz stare Jugoslavije niso bile nikdar uradno preklicane, čeprav so bili v socialistični Jugoslaviji odvzeti objekti manj naravovarstveno sporne pa so pretočne elektrarne na že obstoječih zajezitvah ijj nekdanjih in sedanjih žagan in mlinih, kjer se voda lahk° uporabi za turizem ali narna-kanje. V Sloveniji je bil° moratorij na podeljevanje kon- ministrstva, v bistvu pa gre za cesij in dovoljenj za gospodars- veliko več. Gre za skrit boj za ko izkoriščanje vodnih virov (male hidroelektrarne, ribogojnice, polnilnice, namakalne in na vodah in so bile zato vodne nekdaj okrog 5000 mlinov l ravni so to kritike delovanja pravice brezpredmetne. Te in ustreznimi jezovi. Država b° zasneževalne naprave, turistični objekti z bazeni, vodni športi), ustavno sodišče pa je vodne vire in za odločitev, ali bo na njih samopostrežba ali ne. Stari režim je imel vodo za nedoločeno družbeno lastnino, s katero se je razkošno ravnalo, sedaj pa je voda javna dobrina zaradi pritožbe gospodarske in je pomembno, kdo bo pri družbe Peme ministrovo ured- gospodarskem izkoriščanju bo 30. junija letos razveljavilo. V kritikah ministra in ministrstva sta najodločnejša Teos Perne in predsednik Zveze društev malih hidroelektrarn Božo Dukič. Na sredini novinarski konferenci se je na polemike in kritike odzvalo tudi ministrstvo vodnih virov prvi. To je bistvo vsega, čeprav nihče od kritikov tega javno ne pove. Sodba ustavnega sodišča pa ne zapoveduje ukinitev koncesij, čeprav razveljavlja uredbo, ki je terjala javni razpis glede koncesij. T\idi ni določilo, katere pravice imajo koncesijski zna- tudi kasneje pridobljene pravice naj bi bile podedovane pravice, sicer prednostne pri podeljevanju koncesij. "Črne" ribogojnice Državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor mag. Radovan Tavzes je povedal nekaj zanimivih številk. V Sloveniji bi bilo smotrno letno morala, tudi z denarjem & koncesij, skrbeti za te ob' jekte, glavna skrb pa bo seve' da na koncesionarjih, ki lahko objekte sprotno vzdržujejo Večji problem so ribogojnice V Sloveniji jih je od 150 d° 200, večinoma zgrajenih na črno. Koncesija je bila podel' jena 23 ribogojnicam, mini5. trstvo pa začenja popis vs zgraditi od 40 do 45 malih ribogojnic. Ribogojnice M| hidroelektrarn. Sedaj jih de- onesnažujejo vode nizvodno luje okrog 350, ki proizvedejo 1,8 odstotka v slovenskih vodnih elektrarnah proizvedene električne energije, v celotni porabi pa 0,63 odstotka. Do konca septembra bo rešenih za okolje in prostor. Minister čaj. Ministrstvo je zadolžilo, da dr. Pavle Gantar v kritikah dopolni zakon o varstvu okolja prepoznava težnje, da bi kon- in sprejme manjkajoče podza- cesije pri gospodarskem izkor- konske akte ter natančneje iščanju vodnin virov omejili ali opredeli, kaj je "lokalna pogo- celo ukinili. Na manifestativni jenost" in kako se bodo pode- javni razpis, 29 jih je že In kaj bo z prodom j" mivko? Minister Gantar je dejal, da bo novi zakon 0 vodah urejeval tudi to preneseno na prihodnje leto. to gospodarska dejavnost, s'' Sest vlog za izkoriščanje vode cer pa je za namakanje svoje*3 Tržiške Bistrice gre sedaj na polja potrebno le vodnogos^0 darsko soglasje. • J. Košnje Velja stara zakonodaja Zveza društev malih hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov sporoča javnosti in zainteresiranim, da je navodilo oziroma uredba ministra dr. Pavla Gantarja z dne 17. maja 1994, s katero je bil uveden moratorij na pridobivanje ustreznih dovoljenj za koriščenje vodnih virov, po sklepu ustavnega sodišča nezakonito. Vsi začeti postopki se morajo končati po obstoječi veljavni zakonodaji, ker zakonu o varstvu okolja niso sledili predpisi, ki bi omogočali zakonito podeljevanje koncesij. Velja torej sedanji zakon o vodah, koncesij pa do sprejema ustrezne nove zakonodaje ni mogoče podeljevati. Zveza svetuje investitorjem, da se z vlogami obrnejo na ustrezne upravne organe, sicer pa je treba sprožiti upravne spore. Predlog spremembe zakona Poslanec Slovenske nacionalne okolja, ki tudi ni skladen z usta** desnice Sašo Lap na osnovi ugotovitev Zveze društev malih hidroelektrarn in Združenja uporabnikov vodnih virov v ustanavljanju predlaga ustrezne spremembe Zakona o varstvu okolja. Združenje ugotavlja, da sta ministrstvo in vlada tudi po sprejetju ustavne odločbe nadaljevala s svojo nezakonito dejavnostjo, odgovorne osebe pa so celo grozile posameznikom ali združenjem z neizdajo koncesij, če bodo delali težave. Poslanec Sašo Lap pa pravi, da je bila nezakonita ministrova uredba poseg v sam zakon o varstvu Predlog sprememb zakona o varst^ okolja, ki ga predlaga Sašo l>aP' opredeljuje položaj obstoječih up"f abnikov vodnih virov in term1 "lokacijska pogojenost" in natančn določa pogoje in način podeljevan) koncesij. S temi merili vlada zamuj že 15 mesecev, koncesije pa vseen podeljuje. Sašo Lap je pisno zastav' vladi in posameznim ministrom na 50 poslanskih vprašanj, na katef terja pisni odgovor, vsa pa se nafl3 šajo na problematiko vodnih vifflj delovanja ministrstva in ministra 1 okolje in prostor ter spoštovani odločitve Ustavnega sodišča. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICI Demokratska stranka Slovenije Slovenija je odgovorna za stečaj Ljubljana, 22. avgusta • Demokratska stranka Slovenije javno opozarja na vedno hujše gospodarske težave Slovencev na Koroškem. Se posebej so zaskrbljeni zaradi napovedanega stečaja firme IPH v Žitari vasi, v kateri je bilo doslej zaposlenih okrog 100 Slovencev in je bila pomembna gospodarska opora Slovencem na Koroškem. Lastnik IPH je slovensko podjetje, ki je v lasti Sklada za razvoj, kar pomeni, da je koroška firma pravzaprav last slovenske države. Zato je njena odgovornost velika, pričakova- ti pa bi bilo zainteresiranost za obstoj tega podjetja. Odgovornost Slovenije za manjšine je zapisana tudi v ustavi iz leta 1991. Z vstopom Avstrije v Evropsko unijo bi podjetja na Južnem Koroškem pomagala ljudem, pretežno kmečkim, ki jih je ta vključitev najbolj prizadela, po drugi strani pa m naša podjetja v Avstriji pomagala Sloveniji pri vključevanju v gospodarski sistem unije. Demokrati zato opozarjajo vlado, naj ne pozabi na svoje ustavne obveznosti. Mladi forum Združene liste Ne na račun mladih Ljubljana, 22. avgusta - Mladi forum Združene liste socialnih demokratov nasprotuje popravi krivic iz pretek- losti na račun mladih in njihove prihodnosti. Proračunski denar za te namene bi lahko porabili drugje. Krivice naj se popravijo, vendar moralno, vendar ne z razvrednotenjem partizanskega upora proti okupatorju med drugo svetovno vojno. Z nagrajevanjem tistih, ki so se med vojno odločili za napačno stran, si stranke desnice skušajo nabirati volilne točke. S to potuho zgodovinska dejstva ne bodo spremenjena, ampak se bodo te stranke s svojo profašistično držo spet osmešile pred vso Evropo. Slovenska nacionalna desnica Zoper kupčije s Hrvati Ljubljana, 23. avgusta - Slovenska nacionalna desnica najostreje protestira /ope' neodločno politiko J1' Hrvaške, ki jo pooseblja.'1 zunanji minister Zoran fln ler, predsednik države M>** Kučan in predsednik vlade *j dogradili mejni prehod Sečovljah, naša vlada pa no pristaja na kravje kupčije Hrvati in vse kaže, da * Slovenija kmalu zgubila v' čletni status pomorske drž*j Drugače ni mogoče ra/.urrtf našega pristanka na mejo r sredini sečoveljskega ^aliv. SND bo v državnem /boj škodljive sklepe preprečcvfl z obstrukcijo, zanjo p-1 g zgodovinska meja po fC| Mirni ter oblast nad v*c Piranskim zalivom. • J-^ <&a>j£isE&rasn glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski polilično-informativni poltedmk s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik l'»»opisnega »veta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Vahavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saie, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Manja Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Ciorazd šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trirnje: Zoisova L Kranj, telefon: 064/223-111, tclefas: 064/222-Vl" / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure: vsak dan od 7 do 15. ure /Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek 1*' stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92). CENA IZVODA 105,00 SIT Kranjski ultramaratonec Dušan Mravlje je množici svojih tekaških podvigov dodal še zmago na teku Trans Amerika Zmago sem nosil v glavi, ne v nogah Nastop na najdaljšem etapnem teku na svetuje bil za našega ultramaratoca velik izziv, zadovoljstvo ob zmagi pa edina nagrada, ki jo je dobil od organizatorjev te "peklenske" preizkušnje - Rekord proge za vse večne čase?! Brnik, 23. avgusta - "Zelo «no ponosni, da ste kot prvi Slovenec in kot naš sodelavec zmagali na enem najbolj ekstretnnib. tekmovanj, na supermaratonu Trans Amer-*a 95. Na 4800 km dolgem teku v težkih klimatskih pogojih skozi Združene države Amerike ste dokazali, sebi osebno in celemu svetu, da Jjte uspeli premagati vse težave in prispeti na cilj prvi. *ako ste na svoj način prispevali tudi k mednarodni Uveljavitvi Slovenije in Min-lstrst>a za obrambo," se je glasila ena prvih čestitk, ki jo Je Dušan Mravlje dobil od Ministrstva za obrambo Republike Slovenije po sobotni "nagi na teku Trans Amer-Ko Pa so 8a številni Prijatelji in znanci v sredo °>alce po 13. uri pričakali na brniškem letališču in se ga hoteli vsaj dodatkniti, če mu v množici že niso mogli stisniti roke, pa so čestitke deževale z vseh strani. Pa tudi radovedna vprašanja, na katera je Dušan potrpežljivo odgovarjal po enkrat, dvak-rat.... pa tudi po petkrat in desetkrat. Vse je najbolj zanimala skrivnost Dušanovega uspeha. Teči 64 dni, na dan povprečno 78 kilometrov in v Poprečni hitrosti več kot 11 Od Dušanovem podvigu je wlo v različnih časopisih donta in v tujini včasih opisano, da je iz Kranja, d« je iz StrališČapri Kranju ali pa da je Skof-jeločan. Dušan sam pa je *a to dilemo odgovoril: "Kes sem iz StraliŠČa, Počutim se Kranjčana, 5f4aj pa *e dve leti livim TJ? Škofi, t Loki.' kjlometrov na uro, v hudi v'agi in vročini, brez pravega Počitka, to je za mnoge ner-^umljiv napor. . Joda Dušan si je pred !e*n\o naredil načrt v glavi An.ludi za trenutek ni popuš-"Tek Trans Amerika je £lsto na amaterski osnovi in je j Usnici nekakšen tek za čast ln slavo. Zame pa je bil ta tek velik izziv, to so bile moje SanJe, ki sem jih želel uresičiti, Podvig, ki sem ga načrtoval 2adnji dve leti. Konec koncev ?err> se naveličal leta in leta n°diti na iste tekme, z istimi I|asprotniki in želel sem poišči111 svojo pot. Že teki po aiagonalah Slovenije so bili ljetna sprememba. Ti teki in na koncu tek okoli Slovenije Ja so bili že načrtna priprava ?a ta tek prek Amerike, ki je j krona mojih prizadevanj v *adnjih dveh letih. Mislim, da da je brez dobrega spremljevalca težko vzdržati. In meni je bil Franci v veliko pomoč, imela sva vojaško diciplino. Pa ne zato, ker sva oba v vojski, pač pa zato, ker če hočeš tekzdržati, moraš točno "Če hočeš izvedeti, kako zgleda pekel, potem zveš na tem teku. Sam sem si rekel, da če pekel izgleda tako, nikoli več ne bom naredil greha! To, kar se tam dogaja, je na meji človeških zmogljivosti," je malce v šali povedal Dušan Mravlje zbranim na brniškem letališču. Po več kot dveh mesecih teka se je Dušan Mravlje v sredo vrnil domov, kjer so ga pozravili domači in številni prijatelji, najbolj veseli pa sta ga bili žena in mala hčerka, ki jima bo posvetil naslednje dni. Vsaj tako je obljubil na tiskovni konferenci! das, opremljen sem bil z majicami Vitala in imel idela-no prehrano s poudarkom na je še nekaj stvari, ki bi jih lahko v prihodnosti naredil, vendar pa je sedaj najprej na vrsti počitek," je ob vrnitvi domov povedal Dušan Mravlje. Na startu 14 "zmagovalcev" Dušan pa se v dolgi preizkušnji ni boril le sam s seboj in vremenom, temveč tudi z ostalimi tekmovalci, ki so večina prišli na težko preizkušnjo zato, da na njej zmagajo. "Sigurno je, da smo vsi tekmovalci prišli na tek maksimalno dobro pripravljeni. Naprimer Avstralec Patric Farmer je bil pred dvema letoma drugi in je hotel zmagati. Avstralci so vanj vložili ogromnodenarja, z njim jc prišla televizijska ekipa. Podobno je prišel z namenom zmagali Ray Bell, dosedanji rekorder proge, ki je enkrat že zmagal in je hotel biti ponovno najboljši. Prav tako je z željo po zmagi prišel na tekmo trenutno najboljši ameriški tekač na dolge proge David Hotron.... Skratka, vsi so želeli zmagati, jaz pa sem bil od njih močnejši v toliko, ker sem v svoji glavi natančno vedel kaj hočem. Res je bilo včasih zelo težko, ker misli lahko uidejo drugam, vsaka emocija pa te lahko vrže iz tira in ne moreš več teči, kot je treba. Jaz pa sem praktično vseh 64 etap tekel brez krize, če ne upoštevam težav ob poškodbi. Tekel sem optimalno in zato sem prepričan, da bo moj rekord, 422 ur in 59 minut, držal še zelo dolgo, po izjavah mojih sotekmovalcev in strokovnjakov pa je postavljen za vedno." Dušan je poškodbo mišice dobil na cesti, kjer ni bilo odstavnega pasa in zato se je s skoki iz visokega as/alta na rob moral umikati prometu. Pri tem je "nabil mišico", kar ga je oviralo nekaj etap, pa vendar je krizo hitro prebolel in se ponovno pri-drulil najboljšim ter ob koncu zmagal za 64 ur pred drugouvrščenim Američanom Ruvjom Bel-lom. Toda namesto, da bi mu tekmeci na koncu stisnili roko in čestitali, so ga večina gledali, od kod se je vzel in kakšno metodo je uporabil, da jih je s tako neverjetnim rezultatom praktično "pospravil v koš". Več kot dva meseca dolga pot po neznanem je bila za nekaj tekmovalcev prenaporna in kjub dobri pripravljenosti so odnehali. Dušan je ritem zdržal brez večjih težav: "Sam sebe sem prepričal, da to zmorem. Tek sem si v sebi predstavljal celo težjega, kot je v resnici bil. Tako sem bil naprimer, preden sem prišel v puščavo, pripravljen na najslabše možne pogoje, podobno preden sem prišel v hribe. Ko pa sem prišel tja, pa se mi pravzaprav ni zdelo tako zelo slabo in ugotovil sem, da sem na vse dobro pripravljen. Res, da so bili fizični napori ogromni, vendar pa, če ti f;Fava deluje pravilno, jih ahko premagaš. Imel pa sem tudi vrhunsko opremo Adi- enervttu. Tako niti enkrat v vsem času nisem zapadel v energetsko krizo." Maratonska tekma na nivoju vaške dirke Kljub temu, da so organizatorji teka (dva Američana -Michael Keney in Jesse Riley pod sponzorstvom japonske tovarne Toshihiko Ukada) vedeli, kaj na poti čaka tekmovalce, pa so se ti na poti večina morali znajti sami ali pa so jim pomagali spremljevalci. Dušanova desna roka je bil Franc Jeršin iz Medvod. Organizacijsko je bila tekma na ravni naše povprečne vaške dirke. Amerika je pač dežela "kavbojcev in indijancev" in to se je izkazalo tudi na tem tekmovanju. Nam tekmovalcem ni bilo posvečene nobene posebne pozornosti, sam sem celo na koncu ugotavljal, da so si organizatorji velik del sponzorskega denarja za tekmo najbrž dali v lastni Žep. V 64 dneh smo le 22-krat spali v normalnih pogojih, se pravi v motelu ali podobno, ostalo pa smo spali na tleh, v šotorih, telovadnicah brez klimatskih naprav ali tušev. Treba je bilo preživeti tudi to, da smo pretekli blizu sto kilometrov, potem pa so nas dali v telovadnico, kjer je 45 stopinj, kjer ni tuša, če pa že je, je eden za petdeset ljudi! Toda oni pravijo, da je to Trans Amerika, in tudi jaz sem to pač sprejel. To je pač za ljudi z nadpovprečno vzdržljivostjo in "živalsko" voljo. Vendar pa je dejstvo, vedeti, kaj počneš. Ob tem moram tudi povedati, da se praktično štiriinšestdeset dni ni zgodilo nič posebnega. Vsak dan smo vstajali okoli četrte ure. Nekateri so zelo veliko jedli, jaz sem popil kavo in tisto kar sem moral pojesti vitaminov, ob sedmih pa je bil start. Nato smo bili v povprečju na cesti več kot sedem ur. Ko smo prišli na cilj, pa je Franci pripravil hrano, kasneje pa so nama dodelili tudi Japonko, ki nama je pomagala pri pripravi tople večerje. Njena naloga je bila s strani organizatorjev tudi, da ugotovi, če za svojo vzrdžljivost jem ali počnem kaj posebnega.Toda že po nekaj dnevih je ugotovila, da sem čisto normalen človek. Res pa je, da sem moral prekomerno večerjati, kar mi ni ugajalo, toda kalorije sem moral nadoknaditi in tako v vsem Času teka nisem izgubil niti kilograma teže. Tako sem bil ob koncu teka najbolj vesel, ker sem lahko spet normalno jedel." Dušan s tekmo in zmago na Trans Ameriki še zdavnaj ni rekel svoje zadnje besede. Toda trenutno nič kaj rad ne izdaja svojih načrtov. Pravi, da ima pred seboj še najmanj deset tekaških let, da pa se bo treba najprej dobro spočiti. Nato pa se do kot edini zmagovalec najdaljše cestne dirke Sidney - Melburne in hkrati najdaljše etapne dirke Trans Amerika začel pripravljati na nove podvige: "Gotovo, da gredo takšna tekmovanja vedno bolj v ekstreme, in najbrž se bodo tudi sedaj še našli organizatorji kakšne posebne preizkušnje, morda celo v Evropi. Trenutno pa moram najprej spraviti v red sam sebe in se posvetiti družini, kije ob moji odsotnosti najbolj trpela," pravi Dušan Mravlje. • V.Stanovnik, foto: LJeras 90 let Čebelarske družine . Čebelarska družina Škofja Loka letos praznuje 90 let Jvojega obstoja. Ob tej obrtnici so v četrtek v osnovni Cvetka Golarja odprli Ustavo, na kateri so prikazali razvoj čebelarstva, medene izdelke, orodje in Pravila. Čebelarjem so pobelili tudi priznanja Antona •Janše. V Suhi pri Škotji Loki je bila v nedeljo hiaša, darovana za pokojne j-ebelarje in v zahvalo za vse dobro. To soboto pa bo čebelarska veselica z ansamblom Obzorje. • U.P. Srečanje upokojencev Slovenije in Koroške Zveza društev upokojencev občin Bled, Bohinj in Radovljica bo že tretjič priredila srečanje upokojencev s člani Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku na Koroškem, ki bo v petek, 1. septembra, z začetkom ob 10. uri. Prireditelji bodo poskrbeli za prevoz s sodobnimi avtobusi Alpetourja iz Radovljice. Ker je treba pravočasno zagotoviti rezervacije, je skrajni rok za prijave le še v sredo, 23. DU avgusta, na sedežu Radovljica. Z ozirom, da ie še precej zamudnikov, ki niso poravnali letošnje članarine, to lahko opravijo ob prijavi za Pliberk. J.R. Praznovanje gorenjskih gasilcev Škofja Loka, 25. avgusta - Ob 40-letnici gasilskih zvez Gorenjske se bodo predstavniki teh organizacij zbrali na slovesnostih, ki bo jutri, 26. 8. 1995, v Škof ji Loki. Domačini bodo nam- reč praznovanje združili z gasilci iz zvez na Jesenicah, v Kranju, Radovljici in Tržiču. Med 12. in 18. uro bo pri gasilskem domu v škofji Loki na ogled razstava opreme in vozil. Goste bodo sprejeli ob 14. uri pred občinsko stavbo v Škofji Loki. Ob 15.30 bo na Mestnem trgu vaja v gašenju in reševanju. Uro pozneje se bo začela gasilska parada, ki se bo formirala na Novem svetu. Ob 16.40 bo skupna slovesnost ob jubileju Gasilske zveze Škofja Loka in drugih zvez na Gorenjskem. Praznovanje bodo sklenili z veliko gasilsko veselico pred gasilskim domom v Škofji Loki, ki se bo začela ob 18. uri. • S. Saje GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Na AMZS-ju so opravili 21 vlek, po vozilo pa so morah najdlje iti na otok Krk. V tem Času so na kraju okvare nudili pomoč tudi enajstim nesrečnim voznikom. GASILCI Kranjski gasilci so v Rakovici preprečili iztekanje goriva iz osebnega vozila, več dela pa so imeli v Zgornjih Bitnjah, kjer je zagorel kozolec. Ogenj, ki naj bi bil podtaknjen, je fiovzročil za 200 tisoč to-arjev Škode. Še več škode pa je kljub posredovanju gasilcev naredil ogenj na tovornem vozilu, ki se je vnelo na cesti Kranj-Brnik, pri Vopovljah. Čeprav na njem ni bilo tovora, je nastalo za 5 milijonov škode. Jeseniški gasilci so čistili gorivo s cestišča na cesti za Planino pod Golico, oglasili so se na lažni alarm za požar v domu oskrbovancev Franceta Berglja, črpali vodo v Železarni Jesenice, opravili pet prevozov z rešilnimi avtomobili do jeseniške bolnišnice, v Prihode pa so enkrat pripeljali vodo. V Radovljici so gasilci z ročnimi gasilnimi aparati pogasili ogenj v stanovanjskem bloku, ki je nastal zaradi pregretega električnega vodnika. V škotji Loki tokrat niso imeli dela. NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici so se rodili štirje dečki in tri deklice, najtežji je bil deček s 4500 grami, najlažja pa deklica s 2750 grami. Na Jesenicah so na svet privekah Štirje otroci, po dva za vsaki spol. Največ je [>okazala tehtnica pri dek-ici - 3820 gramov, najmanj pa pri dečku - 2350 gramov. URGENCA V bolnišnici Jesenice so na kirurškem oddelku poskrbeli za 102 pacienta, na internem za 35,11 otrok je poskrbelo za delo na pediatriji, v ginekološkem oddelku pa je iskalo pomoč 30 bolnic. TURIZEM Na Bledu dnevno letuje okoli 1100 gostov, voda ima 21 stopinj, zato je kopalcev še nekaj. Tudi v Bohinju je še nekaj kopalcev, čeprav je voda topla le okoli 19 stopinj. Sicer pa je zasedenost zasebnih sob 40-od-stotna, hotelov pa 50 odstotna. Na Šoocu je trenutno za 45 odstotkov manj gostov kot lani, tudi letna številka je za 25 odstotkov nižja od lanske. Voda je hladna, zato ko palcev ni. Turistične zmogljivosti v Preddvoru so 40-odstotno izkoriščene, voda je za kopanje premrzla. V Kranjski Gori letuje manj gostov kot prejšnji teden pa vendar več kot lani Število gostov se dnevno vrti okoli 3000. V Penzionu Zaplata so polno zasedeni tokrat je med gosti veliko Američanov. ihgovinT^TohiTtvo^ SPODNJA USNICA S1 POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE k VZMETNICE TEL: 064/403-871 IZ GORENJSKIH OBČIN Nova tržnica v Cerkljah Cerklje. 25. avgusta - Prvo soboto v septembru bo nasproti Hribarjeve hiše v Cerkljah prvič poskusno odprta cerkljanska tržnica. Tržnico je ustanovilo družinsko podjetje JO BO /A, namenjeno pa je popestritvi domače ponudbe Tržnica bo za začetek odprta vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od sedme ure zju-iraj. na njej pa bo mogoče ponuditi najrazličnejše blago, predvsem domače trne-rijske. tekstilne in druge izdelke Vsi. ki želijo prodajati na novi cerkljanski tržni-ci, dobijo dodatne informacije pri Jožetu Ciper-letu. telefon 422-442. J.K. Štefanja Gora je vaška skupnost Cerklje, 25. avgusta - VaŠ-čani Štefanje Gore, ki je prej sodila v okrilje krajevne skupnosti Grad, so se odloČili, da bodo imeli poslej samostojno vaško skupnost. V začetku avgusta je Župan občine Cerklje sklical zbor vaščanov, na katerem so svojo odločitev tudi uradno potrdili. Takoj so se domenili mdi za prvo akcijo, namreč za obnovo vaške cerkve. Občina Cerklje se je zavezala plačati material in poskrbeti za strokovna dela, vaščani pa bodo prispevali les in pomagali s prostovoljnim delom, tako da bo njihov prispevek k obnovi cerkve znašal domala tretjino vrednosti del. D.Ž. Vroča tema zaradi večnamenske dvorane v Kamniku Je "nekdo" podstavil županov hrbet? Če bi Športna zveza občine Kamnik dobila vsaj tretjino tistega denarja, ki gaje pred njo Komunala, ali če bi šola plačala 20 tisoč DEM na leto za uporabo dvorane, tudi bife ne bi bil potreben. Kamnik, 24. avgusta - Po ponedeljkovi novinarski konferenci, ko je župan občine Kamnik Tone Smolnikar s sodelavci na občini novinarjem predstavil med zanimivostmi tega trenutka in prihodnjih dni v občini Kamnik med drugim tudi zaplet zaradi gradnje bifeja na delu balkona večnamenske športne dvorane v Kamniku, smo sredi tedna skušali dvorano in načrtovano gradnjo tudi poslikati. Celovito oziroma bolj podrobno osvetlitev smo namreč napovedali v Gorenjskem glasu v torek. Ugotovitev, da je gradnja bistroja v večnamenski dvorani le še dodaten kamenček v mozaiku razrahljanih odnosov med državo in občino v Kamniku (vodja upravne enote in županstvo) najbrž ni daleč od resnice. Niso pa prav redki, ki so prepričani, v tej prav zdaj vroči temi v Kamniku, da je nekdo namenoma porinil in podstavil županov nrbet zaradi povsem drugačnih interesov. Včasih 300 tisoč DEM Večnamenska dvorana je bila zgrajena 1981. leta s Glasovi zanimivi poletni izleti Vabljeni na Radgonski sejem in v Dolenjske Toplice ?r po Klek 1. "Spet sem bila skoraj prepozna!", se je malce razjezila naša naročnica, ko se je telela prijaviti za Glasov izlet na Veliki Klek prihodnji četrtek, 31. avgusta. Avtobus za ta izlet je namreč poln -vendar pa bo Glasov izlet na Veliki Klek (Grossglockner) tudi v septembru in sicer v ponedeljek, 18. septembra Obakrat bo po en Glasov avtobus Alpetourja PA Kranj zapeljal tja gor Alpski cesti na dobrih 2500 metrov visoko pod Veliki (Grossglockner). Cene so za oba termina enake: 3.300 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane) le 2.900 tolarjev in za naročnike s plačano celoletno naročnino zgolj 2.600 tolarjev. Strošek izleta boste udeleženke in udeleženci plačali iele na izletu, za termin 18. september pa je Se nekaj sedežev prostih. 2. Za bralke in bralce Gorenjskega glasa v sodelovanju s KRKO ZDRAVILIŠČA pripravljamo še eno izletniško poslastico: GLASOV PIKNIK V DOLENJSKIH TOPLICAH. Za vse, ki bi želeli združiti prijetno s koristnim v nepozabnem okolju zdraviliškega kompleksa v Dolenjskih Toplicah, vabimo, da se udeležite celodnevnega GLASOVEGA PIKNIKA V DOLENJSKIH TOPLICAH v soboto, 9. septembra. Organizirali bomo dva avtobusa, prostih sedežev je le še nekaj. V programu izleta je poleg pestrega programa v Dolenjskih Toplicah (kopanje v termalni vodi, piknik in zabavni program) tudi vmesni postanek v Stični. Strošek izleta: 3 200 tolarjev na osebo: za naročnike Gorenjskega glasa 2.800 tolarjev; za naročnike s plačano celoletno naročnino pa 2.500 tolarjev. 3. Na željo večjega števila bralk in bralcev Gorenjskega glasa, ki bi si radi ogledali Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni (in jim je vožnja z lastnim avtom prenaporna), bomo pripravili GLASOV IZLET NA RADGONSKI SEJEM V TOREK, 29. avgusta. Odhod avtobusa bo zjutraj ob 7. uri iz Kranja, vrnitev v večernih urah. Za udeležence izleta bomo zagotovili prevoz, sejemske vstopnice in popotnico • cena izleta: 2.100 tolarjev na osebo. Za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane) je cena le 1.700 tolarjev ter samo 1.500 tolarjev za Glasove naročnike s plačano celoletno naročnino. Vse ostale informacije in prijave za GLASOVE IZLETE v torek, 29. avgusta (na Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni); 9. septembra (v Dolenjske Toplice na Glasov piknik) ali 18. septembra (na Veliki Klek): po telefonu 064/ 223 - 444 ali 223 - 111. Prijave sprejemamo do zasedbe razpoložljivih sedežev v Glasovem izletniškem avtobusu oz. avtobusih za posamezni izlet. Prisrčno vabljeni - z Gorenjskim glasom \ a m (tudi na izletu) ne bo dolgčas! V večnamenski dvorani ima na primer brezplačno telovadbo šola od 7. do 17. ure. Na desni (balkon) se vidi, kolikšen del prostora bi bil namenjen za bistro. Odbojkarski klub je lani dobil za redno dejavnost 952.740 SIT. Za uporabo dvorane pa je moral plačati 612.605,50 SIT. Teniški klub je dobil za svojo dejavnost 363.000, za dvorano pa je prispeval216.000. Žalostno je, pravijo v Športni zvezi, da morajo klubi sami skrbeti za vzdrievanje dvorane in mora zveza ob tem iskati še dodatne vire na račun trienja. "Za vdrievanje dvorane je lani driava dala 984.900, za ogrevanje smo morali šoli, ki ima brezplačno uporabo telovadnice vsak dan od 7. do 17. ure, plačati 434.967,90 SIT, poraba elektrike nas je stala 1,122.459,60 SIT Za vzdrievanje vseh športnih objektov v občini dobi zveza 2,5 milijona (38 SIT na kvadratni meter pokrite površine). Če bi dobili samo za dvorano 3 do 5 milijonov SIT na leto, ne bi na balkonu gradili nobenega bifeja, ki pa tudi sicer ne bo povezan z dvorano." firispevki krajanov in posoji-om, ki sta ga najela takratna Telesnokulturna in Izobraževalna skupnost. V obdobju SISov je potem imela vzdrževanje športnih objektov v Kamniku do leta 1OQ0 na skrbi Komunala, ki je na podlagi prispevne stopnje dobivala za vzdrževanje stadiona, bazena in dvorane med letom okrog 300 tisoč nemških mark. Ob spremembi sistema pa je postal aktualen prenos dvorane in objektov na športno zvezo. "To smo tudi naredili." pravi sedanji sekretar zveze Olaf Grbec. uKot pravnofor-malno nesporni lastniki oziroma upravljalci pa smo se znašli v zadregi, ko je nenadoma bilo vedno manj denarja za redno in investicijsko vzdrževanje športnih objektov. Namesto pričakovanih nekdanjih sredstev ali pa vsaj dela le-teh, smo dobili od prejšnjega sestava občinskega vodstva oziroma skupščine odgovor: objekte je treba tržiti. Tako smo lani tudi v soglasju s takratnim občinskim vodstvom začeli pripravljalti program za ureditev bistroja na balkonu dvorane. To nenazadnje formalno potrjuje podatek, da smo 31. decembra dobili nakazanih iz občinskega proračuna za vzdrževanje in za lokal v športni hali 3,397.632,85 SIT." Sedanji očitek, da bi dvorano lahko tržili tudi drugače, V vodstvu zveze komentirajo, da lahko, in da so tudi temeljito preučili možnosti. Kakršnokoli drugačno trženje bi dvorano Še bolj osamilo ali jo za podjetnika naredilo nezanimivo. Nevzdržno pa je, da morajo klubi za koriščenje dvorane prispevati večino denarja, ki ga dobijo na leto iz proračuna za njihovo redno dejavnost. Trženje pa bi lahko imenovali tudi, če bi šola (ministrstvo), ki ima zdaj brezplačno uporabo telovadnice vsak dan od 7. do 17. ure, recimo plačalo po 10 DEM na uro. Nobenega bifeja ne bi bilo treba, če bi Športna zveza dobila recimo vsaj 100 tisoč DEM za vzdrževanje športnih objektov med letom. Od vseh Primerjava, Če bo inšpektor Zamik, kot predsednik Športne zveze, moral "zapreti" sebe, ni ravno na mestu, saj je gospod Zamik trini inšpektor. Kar pa zadeva gradnjo m postopek, sta si prostor in projekt, kjer so se dela ie začela, v spremstvu predstavnika gradbenega odbora Športne zveze v torek, 22. avgusta, ob 12.45 ogledala gradbeni in urbanistični inšpektor. Ob ugotovitvi, da je vse legalno in pravilno, sta kot ugotovitev tudi zapi' sala, da investitor oziroma izvajalec ni najmanj osem dni, kot je to dolO' čeno, prijavil začetka gradnje. Vendar to ni razlog, da se gradnja ne bi smela nadaljevali, ampak le denarno bremeni odgovorno osebo. (Ne)soglasje za namembnost Na novinarski konferenci pri županu Tonetu Smolnikarju je bilo nedvoumno poudarjeno, da se na primeru dvorane in sedanjega urejanja kaie neurejenost med državo in občino. Občina, ki bi morala biti pristojna za izdajanje soglasja oziroma lokacijskega dovoljenja, zaradi sedanje spremembe namembnosti takšnega dovoljenja oziroma soglasja zagotovo ne bi dala. takšnih in drugačnih možno«' ti pa je obveljala kot rešifeV za preživetje dvorane edin0 sedanji način, ki pa ga r potrdilo in nenazadnje, ko* poudarjajo v Športni zvez', kot pravilnega in možneg* izbralo tudi prejšnje občin*' ko vodstvo. Zato je zadeva 2 dvorano zdaj tam. kot je p/1 dinamiki opredeljevanja 1,1 dogajanja potekala načriov'3' na uresničitev. Nepošteno p odstavljanje županovega hrbta Ob ugotavljanju, da .J Športni zvezi za preživi/ dvorane oziroma objekt^ morajo žal na tak naci* "zbirati" denar za tekoče vzdrževanje, pa se jim nc zd' pošteno od nekaterih odg0/ vomih posameznikov v ot^1' ni, da v tem trenutku #r zaradi kritiziranja podstavlr' jo županov hrbet oziroffl njegovo ime. "Ni prav, J načelnik oddelka za dr«*' bene dejavnosti oziroma jšnji ravnatelj šole pozal na nekatere odločitve . opredelitve," je omenil Oj Grbec in poudaril, da bi tu° v športni zvezi veliko rar drugače gospodarili ozirorf^ vzdrževali objekte, kot se j»fll to kaže zdaj. • A. Zalar iri»» Voda - večna tema pod Krvavcem Ljudje hočejo spet piti krvavški biser Prebivalci petih občin pod Krvavcem hočejo spet piti krvavški biser, zato ne bodo dali soglasj* k nobenim delom na Krvavcu, dokler pitna voda spet ne bo čista. stiti indikator kalnosti. Kot nam je ta vanje. Preden bo izdano tudi upora teden povedal novi direktor javnega dovoljenje za projekt zasneževanja, Florjan Cerklje, 25. avgusta - Sredi letošnjega julija so se predstavniki ministrstva za okolje in prostor, upravne enote v Kranju, obeh komunalnih podjetij (Kranj in Domžale), ki upravljata z vodovodom iz krvavških virov, ter občini Cerklje in Preddvor dogovorili o rekonstrukciji vodovodnega zajetja pod Krvavcem ter vodovoda, ki izpod Krvavca vodi skozi Cerklje do Domžal. Voda s Krvavca je že nekaj časa neizčrpna tema ljudi, ki živijo ob njego vem vznožju. Kako doseči, da bodo Erebivalci petih občin, ki se napajajo iz rvavških virov, spet pili bistro vodo, kot so jo nekoč? Zadnjih nekaj let jim iz pip namreč večkrat priteče kalna, tako da so jo morali celo klorirati. Rešitev bi bila rekonstrukcija sedanjega vodovodnega zajetja pod Krvavcem in tudi vodovoda, ki iz vasi pod Krvavcem vodi naprej proti Mengšu in Domžalam. Ko so se sredi poletja sestali omenjeni možje, so se domenili, da upravljalca že letos začneta z deli pri ureditvi treh novih vrtin za črpanje dodatne pitne vode s kapaciteto 80 do 90 litrov na sekundo l.e globinske vrtine namreč zagotavljajo dobro pitno vodo, saj so ugotovili, da se voda ob večjih nalivih kali ravno v površinskih zajetjih. Na sedanjem drcnažnem zajetju tik nad spodnjo postajo Žičnice pa morajo name- podjetja Komunala iz Kranja Bulovec, dela že potekajo. Ko bo nameščen indikator kalnosti, bo ne le pokazal, kadar bo voda zakalila. temveč bo zajetje tudi odklopil in umazano vodo preusmeril v potok. Dolgoročneje pa nameravajo drenažno zajetje s pretekom 75 litrov na sekundo, kjer je voda večkrat onesnažena, opustiti. Temeljiteje so se problemu vode s Krvavca posvetili tudi na seji cerkljanske ga občinskega sveta. O leni nam je župan občine Cerklje Franc Čebuli povedal: "Zavedamo se, da občina Cerklje po zakonu o varstvu okolja nima nobene zakonske osnove pri soglasjih za umetno dosneževanje Krvavca, vendar smo izdajo dokumentacije za to investicijo na Krvavcu vendarle pogojevali z nekaterimi našimi zahtevami Mislimo, da je tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer imajo o teh zadevah v rokah škarje in platno za naše potrebe dovolj posluha. Preden se gre v izdajo dokumentacije za zasneže-vanje, zahtevamo sanacijski program za Krvavec in tozadevne spremembe plans kih dokumentov za to območje. O tem naj bi sprejeli tudi nekaj odlokov in dokler teh ne bo, tudi nc bodo mogli biti izdani dokumenti za naložbo v umetno dosneže vanje. Preden bo izdano ludi uporabu dovoljenje za projekt zasneževanja, P j tudi vztrajamo, da morajo biti sanira11 tudi viri pitne vode s Krvavca." V Cerkljah sicer umetnega zasneževa" ja ne povezujejo z morebitnim onesna*^ van jem vodnih zajetij, toda ob tej nalo*" vidijo priložnost, da končno uveljavi) svoje naravovarstvene interese. Preprtf* ni so namreč, da se je Krvavec (>reteklosti razvijal brez upoštevanja oških pravil. Če se dejavniki, ki gO*Pj darijo na Krvavcu, tega niso zavedali ■ preteklosti, bodo morali sodelovati m sanaciji. Tudi upravljale! z vodnimi v' na Krvavcu pričakujejo, da bodo po^j občin uporabnic krvavške vode -sanaciji zajetij pritegnili tudi druge sovjf gatelje, predvsem RTC Krvavec. "Tri , štiri vrtine naj bi bile osnova za ukini^ sedanjega drenažnega zajetja, voda 1 globinskega zajetja pa naj bi bila jarn*j vo, da bomo prebivalci petih občin n Krvavcem nekoč spet pili krvavški bis^f' |e dejal Farne Čebulj. "Obe komuna' podjetji, kranjsko in domžalsko, n* zagotavljata, da bo do konca lepterTrfJ prihodnjega leta to narejeno in bomo spr pili čisto vodo. To bi bil še četrti pogoj«1 Krvavec pridobi dovoljenje za umf' dosneževanje Krvavca." • D.Z.Zlebtr Z GORENJSKIH OBČIN Osem različic radovljiškega odseka avtomobilske ceste Brezjani podpirajo jugovzhodno različico Po tej različici cesta od Vrbe do Radovljice "povozi" sedanjo magistralno cesto, potlej pa se usmeri proti Peračici južno od naselja Mošnje in se priključi na "magistralko" pred viaduktom. Brezje - V krajevni skupnosti |*rezje so pred nedavnim Občino Radovljica, ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šustra ter družbo za avtoceste pri ministrstvu za promet in zveze seznanili s stališči do izgradnje odseka avtomobilske ceste od Vrbe do Peračice. Med osmimi različicami podpirajo jugovzhodno nepoglobljeno varianto, « na odseku med Lescami ,n Radovljico poteka po trasi sedanje magistralne ceste, nato pa se na mestu sedanje-8* priključka za Radovljico nsmeri proti Peračici južno °d naselja Mošnje in se priključi na traso sedanje taagistralke" neposredno pred viaduktom, med dru-8irn pa ima tudi priključek *a vas Brezje. V krajevni skupnosti Brezje se povsem strinjajo z ugotovitvami SCT Projekt ni*ke zgradbe, ki je po naročilu republiške uprave za ceste oz. ministrstva za promet in zveze lani izdelal Študijo, v kateri primerja osem različic glede na dolžino odseka, prometno učinkovitost, tehnične elemente, investicijske stroške, ekonomske učinke, onesnaženje zraka, vpliv hrupa... V študiji ugotavlja, da je glede na skupne vplive najugodnejša jugovzhodna ne-poglobljena varianta, ki je po onesnaženju zraka in vplivu hrupa na prvem mestu, po dolžini potrebnega omrežja na drugem, po prometni in ekonomski učinkovitosti ter po investicijskih stroških pa na petem. Dolžina te variante je 9.788 metrov. V krajevni skupnosti so pregledali tudi študijo republiškega zavoda za varstvo pri delu o tem, kako posamezne variante vpliva- jo na okolje. Ugotavljajo, da študija ne kaže realne slike in da variante, ki jo podpirajo, sploh ne obravnava. Moti jih, da v študiji "vrednost človeka in njegovega bivalnega okolja enačijo z vrednostjo bivalnega okolja drugih živih bitij", pa tudi to, da študija ne upošteva različnega števila občanov, ki jih prizadene južna in jugovzhodna nepoglobljena varianta. Po oceni vodstva krajevne skupnosti bi bilo nedopustno, da bi na območju Črnivca postavili šest metrov visoke protihrupne zidove, kot jih predvidevajo južne in severne variante. Romarski kraj z baziliko, kot so Brezje, že iz prometnih razlogov potrebuje svoj priključek na avtomobilsko cesto, severna in južna varianta pa sta nedopustni tudi zaradi krajinskega izgleda. • CZ. Na obhodu z ribiškim čuvajem Naj strastne j ši ribiči so Italijanke Krivolova praktično ni več, tako da je naloga čuvajev predvsem naravovarstvena - Kazen za na črno ujetega sulca več kot 40 tisoč tolarjev. Šobec, avgusta - Ribolovno dovolilnico, prosim! Tako li-*&ki čuvaj Ribiške družine ***«ice Andrej Zupan večk-(i" na dan zaustavi ribiče in Poveri, če imajo dovoljenje za ^bolov. Kar okrog dvajset *Uornetrov vsak dan opravi j1* Svojem obhodu ob spodn-,(>ku Save Dolinke, prvič *epred zoro, drugič pa proti • eteru, k0 rjDe najbolj pri-Jernljejo in je ribičev največ. . Ribiška družina J esemce je |0sPodar Save Dolinke od *atcč do sotočja z Bohinjko ^0c" Radovljico in njenih Pntokov. Voda je dokaj boga-?■ V zgornjem toku so pre-■ scm postrvi, v spodnjem pa lin ^?'in^a bogata tudi z ^ariji in sulci. Ribolov nad-ruJejo trije ribiški čuvaji, ki Koliko je imela med očmi' GORENJSKE KORENINE Filip Pintar "Prečudno, kaj človek preživi!" Filip Pintar je že devet desetletij na svetu, pa pravi, da nikoli ni bil bolan. Stražišče, 24. avgusta - Eden najstarejših Straziščanov, Fi-''P Pintar, je v torek Praznoval devetdesetletnico, 'n čeprav živi sam in je Večkrat tudi osamljen, so se 8a spomnili številni sosedje, Prijatelji, Rdeči križ in tudi Gorenjski glas, manjkala pa ni niti torta z veliko 90 na jedini, ki jo je spekla prijazna soseda. . "Nič več ni življenja, ko •maš devetdeset let," kljub Prazniku potoži Filip. Ker je Vsa leta trdo delal, je zgaran 'n nič več ne more delati. A kje vse v življenju ni bil, pa nikoli ni bil bolan, se spominja. Že pri osemnajstih tatih je odšel v svet, čez lužo. V Kanadi se je izgubil v širnih gozdovih in še danes sc spominja nevarnih zveri. "Neko noč sem spal kar pod grmovjem, ko me je zbudila neka luč. Ko sem se predramil, sem ugotovil, da so bile to oči divjega orla... Preču-da, kaj sem takrat prenesel!" Delal je po gozdovih v Chicagu, Montrealu, po osemnajstih letih pa se je vrnil domov. Ker sta mu žena in otrok umrla, že dolga leta živi sam. Tudi v trgovino gre še vedno in skuha, a pravi, da zadnje čase bolj malo. Ker ne more veliko delati, mu je večkrat dolgčas. Edinole na sprehod gre vsak dan, da se razgiba. "Dobro se imam, hudo pa je, ker sem sam," potarna. Včasih ga obišče brat z ženo, ima pa tudi dobre sosede, ki so se ga spomnile tudi za rojstni dan. Pa tudi stražiški Rdeči križ ni pozabil nanj. Menda je gospod Filip prava dobričina in vedno prispeva za še bolj pomoči potrebne. "Ne vem, katera roka je bedela nad mano v življenju, da sem vedno ostal zdrav. Imam devetdeset let, pa me nič ne boli," pravi Filip. Ob slovesu pa nam je vsem zaželel: Pa še kaj pridite! Mogoče je to njegova največja želja za rojstni dan. • Besedilo in slika: IJ.Peternel Zvirče, 25. avgusta - Dolgoletna želja prebivalcev naselja Zvirče v tržiški občini, da bi na avtobusnih postajališčih na obeh straneh lokalne ceste postavili pokriti čakalnici, se počasi vendarle uresničuje. Denar za material so domačini zbrali že lani, nekaj sredstev pa je prispevala tudi krajevna skupnost Kovor. Čeprav so nekateri že obupavali nad izvajalcem del, je avgusta le začel postavljati oba objekta iz lesa. Kot naročniki upajo, naj bi čakalnici zgotovil še ta mesec. Tega bi bili veseli zlasti šolarji, ki se bodo vozili vsak dan z avtobusom do kovorske oziroma bistriške šole. * S. S. Kranj, 24. avgusta - V poletni vročini sladoleda niso veseli le otroci, temveč sijajno tekne tudi starejšim. Tudi stanovalcem v Domu upokojencev v Kranju, kjer so jim to sezono pripravili že drugi sladoledni dan. Ko so jim julija prvič ponudili to sladko osvežitev, so bili sicer še malce nezaupljivi, češ prehladili se bomo. Pa jih je v julijski vročini vendarle več kot tretjina segla po hladni skušnjavi. Avgust ni več tako vroč, toda čokoladni, vanilije v, punče v, jagodni in vrsta drugih sladoledov se še vedno prileze. Domu upokojencev pa bi se za tovrstne radosti, ki jih pripravijo svojim stanovalcem, prilegel tudi kak sponzor. Letošnje poletje so ga sicer iskali, vendar niso imeli sreče. - • D.Z., foto: L. Jeras delo opravljajo prostovoljno in v večji meri brezplačno. Eden od njih je Andrej Zupan, ki nalogo ribiškega čuvaja ob Savi opravlja že dvajset let. Pri sebi ima legitimacijo in značko ribiškega čuvaja, ima pa tudi dovoljenje za nošnjo orožja in streliva, če bi ga rabil pri opravljanju svoje službe ali v silobranu. Toda Andrej Zupan že dolga leta orožja ne nosi, saj organiziranega krivolova praktično ni več. Pred leti, ko sem začel opravljati to delo, je bilo raubšicarjev ogromno. Nato pa so videli, da s kaznimi mislim zares, in jih je bilo vsako leto manj. Tako že skoraj dve leti nisem nikogar kaznoval Čuvaj lahko ribiču, ki lovi brez dovolilnice, odvzame vso opremo. Za ujete ribe mu zaračuna po odškodninskem ceniku. Za enega sulca bi tako krivolovec moral plačati več kot 40 tisoč tolarjev, sicer bi moral k sodniku za prekrške. A Andrej Zupan pravi, da k sodniku ni poslal še nikogar, saj vsakdo raje plača. Ribiška družina omogoči tudi plačilo na obroke... Če pa kdo lovi z mrežo, eksplozivom, elektriko ali tok vode preusmeri drugam, je to kaznivo dejanje, uzakonjeno v kazenskem zakoniku. Na območju spodnjega toka Save Dolinke pri Šobcu največ ribarijo turisti. V preteklih letih so čuvaji imeli velike težave predvsem z Nizozemci. V prospektu kampa Šobec je namreč tudi reklama za ribarjenje in turisti menijo, da lahko lovijo zastonj, čeprav so ribolovne dovolilnice naprodaj v recepciji kampa. Sicer pa vsak avgust pridejo Italijani, še posebej strastno pa ribarijo Italijanke. Andrej Zupan pravi, da se večina ribičev zaljubi v Savo in se vedno vračajo. Saj ni toliko pomemben ulov, ampak sprostitev, užitek v naravi. Sava ima torej veliko ljubiteljev, čeprav čuvaj Andrej Zupan opozarja na njeno onesnaženost: Posebno v zgornjem toku je Sava zelo onesnažena, saj vanjo spuščajo razne odplake. Hoteli v Kranjski gori in Mojstrani namreč nimajo čistilnih naprav. Tako je naloga ribiških čuvajev v prvi vrsti naravovarstvena. V Ribiški družini Jesenice vsako leto opravijo očiščevalno akcijo Save in vedno se nabere kar nekaj traktorjev smeti. Tudi na svojih vsakodnevnih obhodih ribiški čuvaji sproti pobirajo odpadke, ki jih puščajo brezvestni turisti. Cene ribolovnih dovolilnic pri RD Jesenice: dnevna dovolilnica za ulov treh rib stane 1800 tolarjev za Slovence in 60 nemških mark za tujce. S tedensko dovolilnico, ki stane 9000 tolarjev, ribič plača pet ribolovnih dni, lovi pa lahko sedem dni. Dvakrat na dan, včasih pa tudi trikrat, se ribiški čuvaj Andrej Zupan poda na svoj obhod ob Dolinki, podobno kot on pa še nekaj deset čuvajev po vsej Gorenjski. Naše ribe so torej dobro varovane. Pa dober prijem! • U.Peternel Praznik gasilcev Sp. Brnika in Vopovelj V nedeljo, 6. avgusta, so gasilci Sp. Brnika in Vopovelj praznovali. Na gasilskem domu so odkrili podobo Sv. Florjana, ki jo je blagoslovil cerkljanski župnik g. Stanislav Gradišek v navzočnosti številnih domačinov in sosednih gasilskih enot. V svojem nagovoru je ugotovil, da so bih vsi svetniki prav tako navadni smrtniki, vendar jih raziikuje od navadnih Zemljanov prav njihova gorečnost v čaščenju Boga in oznanjanju evangelija in jih običajno zaradi tega doleti mučeniška smrt, kot je to v primeru življenja sv. Florjana. Podobo sv. Florjana, zavetnika domačij pred požarom, je na steno gasilnega doma naslikal umetnik g. Albin Škerjanc, doma iz Most pri Komendi. Podoba skladno ponazarja zavetnika, ki gasi požar na domači cerkvi Simona in Juda Tadeja na Spodnjem Brniku, ko je leta 1970 strela udarila v zvonik. Milo so zvenele pesmi: Lep je božji svet, Povsod Boga in V dolinci prijeten je ljubi moj dom domačega Cerkvenega mladinskega pevskega zbora, ki ga uspešno vodi gdč. Mateja Stare. Predsednik društva g. Roman Zalokar je predstavil legendo sv. Florjana in pozval vse navzoče, naj v slogi in medsebojnem spoštovanju in pod pokroviteljstvom zavetnika domačih ognjišč sv. Florjana še naprej ohranjajo nekdanje tradicije, ki sicer na podeželju niso nikoli zamrle, prav s tem dejanjem ponovno vračajo v našo sosesko v še bolj ceiovitostni podobi. Alojz Kalinšek Koliko stane ura«.. ...je bilo naše vprašanje minuli petek, ko smo vam pokazali sliko srebrne ure na verižici. Na naše uredništvo je prišlo kar nekaj odgovorov, a le eden povsem pravilen. Ura na sliki je po oceni enega kranjskih urarjev vredna približno pet tisoč nemških mark aH dobrih štiristo tisočakov tolarjev. Popolnoma pravilno je vrednost ure ocenil Vojko Poljanec s Pari-zanske ceste 5 v Žireh, s svojo oceno pa se je realni ceni najbolj približal tudi Darko Kokalj z Zgornjega Jezerskega 102B. Oba v spomin tu srebrno uro na verižici prejmeta glasovi maj k i. Gasilsko tekmovanje Preddvor - Prostovoljno gasilsko društvo Preddvor bo jutri, 26. avgusta, ob 10. uri dopoldne na platoju Lesne industrije Jelovica v Preddvoru organiziralo že 8. tekmovanje voznikov gasilskih vozil. Program tekmovanja je povzet iz evropskega srečanja gasilcev, prvo tekmovanje pri nas pa je bilo 1987. leta ob srečanju gasilcev na Bledu, ki so ga organizirah gorenjski gasilci. Zadnja leta je za to neuradno državno prvenstvo tudi v Sloveniji med društvi veliko zanimanje, zato v Preddvoru jutri pričakujejo veliko voznikov gasilskih vozil, ki se bodo pomerili na tekmovanju. Med pokrovitelji tekmovanja je tudi Gorenjski glas. • A. Ž. 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Staneta Žagarja 53 64000 Kranj tel.: (064) 242-347 LASTNIKI GOZDOV! Po konkurenčnih cenah odkupujemo vse vrste lesnih gozdnih sortimentov in opravljamo vse storitve v gozdu in gradbene storitve. še posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju. ZANIMIVOSTI Sfinga A T C l J E d.o.o. INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Delovni čas: od 9. do 13. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Velika izbira pohištva na enem mestu. sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo. NOVO Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnili! Ugodni plačilni pogoji za vsak žepi Svetovanje na domu, montaža in prevozi! GB URALJ obrostor pa je dejal, da je etos za te namene malo denarja, pa veliko zahtev. Od večjih načrtov je omenil čine Naklo, nam je povedal, lotili po prioritetni lestvici da so začeli postopek za Kjer je stanje najbolj kritič- pripraVo projekta za obnovo pridobitev dokumentacije za no, bodo okna zamenjali, kjer §0ie v Gorjah, ki bo dobila dograditev podružnične šole pa bo mogoče z manjšimi novo telovadnico in še dva stroški popraviti stara, jim bodo za leto ali dve na ta način podaljšali življenjsko dobo. * nimajo), v njem pa sredst-Va> namenjena za izobraževanje zajemajo levji delež (v jfiali občini Cerklje denimo "ter 65 odstotkov proračuna), ^ strošek za šole zdi neznanski. Šole na denar, ki jim & namenja občinska oblast, ***hovi naložbeni aktivnosti v tojski prostor, smo slišali eHko načrtov o obnovi in °graditvi. Povsod računajo J19 Pomoč države, ki naj bi za e naložbe zagotovila polovi-j° potrebnih sredstev, preos-polovico mora prispevati jačina, ki naj financira tudi Pr,dobitev zemljišča in dokumentacije za gradnjo. Te .tyari se rade zavlečejo, tudi jjcnar v občinske blagajne £°Časi doteka, zato so načrti s* dograditev šol večidel poženi v prihodnje leto ali dlje. V N v Naklem v popolno osemlet ko. Osnovni dokumenti jih bodo veljali 14 milijonov proračunskih tolarjev. Pri financiranju gradnje pa bo razreda, kar pa zadeva investicijsko vzdrževanje, ga bo toliko, da se vsaj ne bo delala škoda. Na Jesenicah so nam pove- sodelovalo tudi šolsko minis- Športna dvorana in fakulteta dali, da se letos obnavlja trstvo. Sicer pa so bile njihove Največji investicijski zalo- osnovna šola Prežihov Vor- v Kranju pa je gradnja tri podružnične šole (še v Dupljah in Podbrezjah) med počitnicami deležne nekaj drobnih popravil, nekaj občinskega denarja pa so vložili tudi v opremo računalniških učilnic v teh šolah. V mestni občini Kranj še nimajo sprejetega proračuna. Novih naložb v šole zato še ni, tečejo pa lani začeta dela. Vesna Paljk, ki je na občini zadolžena za družbene dejavnosti, nam je povedala, da so že razpisali natečaj za gradbeni inženiring za dve večji naložbi v šolski prostor, dograditev štiriletne podružnične šole na Orehku v popolno osemletko in oživitev štiriletne šole na Trstcni-ku. Prva naj bi razbremenila osnovno šolo Lucijana Seljaka v Stražišču, ki je z več kot tisoč učenci največja v kranjski občini, če ne celo na Gorenjskem, saj bi v osemletko na Orehku potem preusmerili učence z desnega brega Save. Šola na Trsteni-ku, ki je pred leti že živela, pa bo otrokom do 4. razreda, ki se iz teh krajev vozijo v Kranj, prihranila vsakdanjo dolgo pot v šolo. Tudi v Prešernovi in Jenkovi šoli, kamor zdaj hodijo tamkajšnji otroci, bodo z manjšim številom učencev laže zadihali. Letos naj bi načrte v zvezi s tema dvema šolama pripeljali do gradbenega dovoljenja, prihodnje leto kandidirali za državna sredstva, v letu 1997 pa naj bi učenci že sedeli v obeh šolah. Ostale šole v občini bodo s pičlim denarjem deležne le manjših že lani začetih del anc. Kot vemo, se je v tej občini v minulem letu uspešno končala obnova gimnazije, ki letos dobiva še telovadni- gaj dveh šolskih stavb na Zlatem polju. Decembra lani so namreč položili temeljni kamen za športno dvorano in za Fakulteto za organizacijske vede. Naložbo, vredno 680 Je zadnji dobivajo milijonov tolarjev, financira- „^»in«^ iifilnire ta ministrstvo za šolstvo in 1 šport ter ministrstvo za znanost in tehnologijo, občina Kranj pa je zagotovila komunalno opremljeno zemljišče. Ko so spomladi gradbišče obiskali predstavniki fakule-tete, mariborske univerze, obeh ministrstev in občine, so od izvajalcev dobili zagotovilo, da bo stavba fakultete že letos pod streho, februarja 1997 pa tudi že vseljiva. Na V občini Preddvor so letos med zadnjimi opremili računalniško učilnico v tamkajšnji osemletki, za kar so prispevali dva milijona tolarjev. Luka Karničar, ravnatelj Šole, nam je dejal, da razen tega in zamenjave pohištva v nekaterih učilnicah šola ne bo deležna kakih posebnih novosti. V podružnični šoli na Jezerskem pa dobivajo novo športno dvorano ne bo treba Jedilnico. Večji zalogaj se tako dolgo čakati. Letošnje ?u?™$a ™ Pnh(X^ leto šolsko lei dijaki iz bližnje ^pjS^^ denarja zanjo bo zagotovilo ministrstvo za šolstvo, ravna- elektro in strojne šole sicer še ne bodo telovadili v njej maja prihodnje leto pa morebiti že. te'J preddvorske šole dodaja, da imajo v šolstvu že vsa leta Tu nove učilnice, tam le SBn&W?»^ drobna Obnovitvena dela nemen vedno premalo denar V Tržiču pa letos učencem ja. Zlasti težavno pa bo vendarle obetajo nekaj nove- vzdrževanje šolskih stavb in ga, in sicer učencem glasbene vrtcev tam, kjer je šolski šole, ki se iz starih prostorov okoliš preddvorski, občina nad kinom seli v prenovljene pa sosednja, šenčurska. Gre na Šolski ulici. Naložba jih je za šolo v Olševku in za vrtec na Visokem. V Šenčurju so se prav tako med zadnjimi lotili opremljanja računalniških učilnic, menjajo okna (na severni strani so to že opravili), letos °va okna, srpane strehe... ■ Učence, ki bodo 4. septem-ra po dveh mesecih spet rastopili šolski prag, le red-^kje čaka nova podoba Njihove šole. Obrnili smo se ?a nekatere gorenjske občine ^Vseh nam v tem še dopust-^kem času ni uspelo priklici) in jih povprašali, katere £j'hovc Šole so bile pred Imetkom novega šolskega e*a deležne obnove, brago Goričan, tajnik ob- veljala 20 milijonov tolarjev. Intenzivno pa se pripravljajo na adaptacijo šole v Zalem Rovtu, ki naj bi dobila prizidek. Seveda gre tudi tu po znanem obrazcu: razpis za gradbeno dokumentacijo, prošnja šolskemu ministrstvu bo morda prišla na vrsto tudi za sofinanciranje, gradnja... obnova pročelja. V Cerkljah, Ostale šole v občini so de- kjer za prihodnje leto načrtu-ležne drobnih obnovitvenih jejo izdelavo projektne doku-del, urejajo pa tudi šolske mentacije za gradnjo prizidka Tako na šoli Jakoba Aljaža (in vrtčevske) parke, kar ima in telovadnice, so se pred obnavljajo streho. Ko bo poleg estetskega tudi vzgojni jesenjo prav tako lotili oken. vreme primerno, jo bodo namen. Za vsa dela, ki naj bi Na videz majhen lepotni začeli urejati tudi na šoli polepšala šole in okolice, popravek vendarle terja pre-Helene Puhar. V šoli v Pre- oodo potrošili okoli 10 mili- cej denarja, dosljah delajo manjše preži- jonov. dave. Ponekod sanirajo V občini Radovljica za varovalne ograje pri šolah, letos v proračunu za šolstvo drugje menjajo ali obnavljajo niso predvideli kakih poseb-okna. Okna so poleg streh nosti. Kot je povedal predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj, je še največji znesek, namenjen investicijam v izobraževanje, projekt za vrtec v Begunjah. Septembra pa se bo v Radovljici začela še ena velika gradnja. tudi najbolj kritična točka naših šolskih poslopij, zato se bodo tega zalogaja v prihodnje lotili bolj sistematično. Vesna Paljk pravi, da bodo šli v razpis za obnovo oken, potem pa se teh del V šolah na Gorenjskem z novim šolskim letom torej večidel ne bo nič novega. Časi, ko so s samoprispevki šole rasle kot gobe po dežju, ni več in v šolah so lahko veseli, če se jeseni vrnejo v prebeljeno učilnico in če jim okna onbnovijo do te mere, da ob dežju ne zamaka. • D.Z.ŽIebir SREDNJA ŠOLA JESENICE Oddelek za izobraževanje ob delu, C. bratov Rupar 2, Jesenice RAZPISUJE NASLEDNJE OBUKE IZOBRAŽEVANJA za šolsko leto 1995/96 1. IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA diferencialni program (5. stopnja) - STROJNI TEHNIK srednji program (4. stopnja) - OBLIKOVALEC KOVIN - PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN - STROJNI MEHANIK • POSLOVNI TAJNIK 3. stopnja - ZDRAVSTVENO VARSTVO - BOLNIČAR 2. stopnja - PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN 2. STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA 3. SEMINARJI ZA VARILCE 4. SEMINARJI IN PREIZKUSI IZ VARSTVA PRI DELU 5. VOZNIK VILIČARJEV 6. JEZIKOVNI TEČAJI V sodelovanju s Centrom za tuje jezike organizirajo naslednje tečaje: - NEMŠKI JEZIK 1., 2., 3., 4. in 5. stopnje 7. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Organiziramo tečaje za delo na osebnih računalnikih. UVODNI TEČAJ, DBASE, CrUATTRO PRO, WINDOWS, W!NWORD Prijave sprejemamo na naslov: SREDNJA ŠOLA JESENICE, Oddelek za izobraževanje ob delu, C. bratov Rupar 2, Jesenice, tel./fax: 862-510 NAJEM SKLADIŠČNIH PROSTOROV na Kolodvorski c.1 v Kranju, ob železniški postaji. Prostori so primerni za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo in storitveno dejavnost. Skladiščni prostori so visoki 3,5 m in pozimi ogrevani. Opravljamo tudi carinsko posredovanje in transportne storitve, skladiščimo blago v javnih skladiščih ter opravimo nakladanje in razkladanje blaga. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 266-500._ ^j£> pi TOVARNA VIJAKOV amen KROPA hod. RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo stanovanja Na podlagi sklepa Skupščine dndbe PLAMEN Kropa d.0.0. ter na podlagi opravljene cenitve vrednosti stanovanja zaradi prodaje, objavljamo razpis za zbiranje ponudb za prodajo enosobnega stanovanja ŠL 29 v stanovanjskem bloku. Kropa 3b, KROPA, površine 27,40 m/2. 1. Prodajna cena je enaka ocenjeni vrednost stanovanja ter znaša 33.241 DEM. Kupnina v DEM je plačljiva v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Gorenjske banke d.d. Kranj na dan plačila. Davek na promet nepremičnine gre v breme kupca 2 Na razpisu bo izbran ponudnik, ki bo ponudil najugodnejše plačilne pogoje za nakup stanovanja. Izročitev prodanega stanovanja in prenos lastništva, se na kupca prenese sele po vplačilu celotne kupnine. 3 Rok za zbiranje ponudb je 30 dni od te objave. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta fotografska razstava Obraz jeseniškega vsakdana.V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava risb Rudolfa Arha Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem. V bistroju Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVI. planinske slikarske kolonije Vrata '95. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je v avgustu odprta vsak dan razen sobote od 14.30 do 17.30. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava, ki jo The British Council organizira ob tristoletnici smrti skladatelja Henrvja Purcella. BLED - V gostišču Okarina razstavlja akad. slikarka Anka Hribar Košmerl. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava kipov Franca Tavčarja . Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji loškega muzeja je na ogled razstava slik Marjana Belca vse do konca avgusta. Ogled je možen ob istem času kot so odprte zbirke loškega muzeja.V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. TRŽIČ -V galeriji Kumikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič.\ Paviljonu NOB je odprta razstava dela galerije Samorastniki v Trebnjem.V Vili Bistrica je na ogled razstava del akad. kiparja Draga Tršarja. Knjižne novosti: SVETNIKI IN GODOVNI ZAVETNIKI Na 702 straneh velikega formata v trdi vezavi sta avtorja Vera Schauber in Hans Michael Schindler predstavila več kot 2000 svetnikov in godovnih zavetnikov. Posebej za slovensko izdajo je dodan tudi seznam slovenskih svetniških kandidatov. Prevod: Jože Plešej in Ivan Šrekl. Knjiga je bogato ilustrirana enciklopedija, ki v uvodnem, splošnem poglavju govori o svetništvu in pomenu svetnikov, sledi poglavje o cerkvenem letu, ki predstavja vse pomembne datume in obdobja v cerkvenem koledarju, najobsežnejši del pa vsebuje opise svetnikov in godovnih zavetnikov - njihova življenja, zasluge, okoliščine, v katerih jih verniki prosijo za pomoč in zaščito ter mesto, kakršno jim pripada v ljudskem verovanju v zgodovini in danes. Za vsak dan v letu so navedeni tisti, ki jih cerkev na določen dan časti. Pri predstavitvi vsakega svetnika oz. zavetnika je navedena njegova vloga ter datum in kraj rojstva in smrti ter podatek, za čigavega zavetnika velja. Pri svetnikih, ki so večkrat omenjeni, je opisana tudi ikonografija, večina je predstavljena z umetniškimi upodobitvami. Slike prestavljajo tudi simbole, povezane z njimi, tako da je v knjigi več kot 100 barvnih in črnobelih ilustracij in fotografij. Ob življenjepisih in zgodovinskih podatkih so predstavljene tudi zgodbe, verski in ljudski običaji ter čaščenja, povezana s posameznimi svetniki, ki so že od nekdaj veljali za posrednike med ljudmi in bogom. Na koncu knjige je tudi slovar strokovnih izrazov, seznam in oznake redov ter še posebej redov v Sloveniji. Dodan je tudi register imen, s pomočjo katerega je moč hitro najti želeni podatek. Knjiga je izšla pri založbi Mladinjska knjiga. M.A. _V Tržiču spet poletne prireditve_ OD KONCERTOV DO IGER Tržič, 25. avgusta - Po dveh desetletjih premora Tržičani ponovno prirejajo Tržiške poletne prireditve. V naravnem avditoriju na griču pri sv. Jožefu nad Tržičem se bo med 25. in 31. avgustom 1995 zvrstilo sedem raznovrstnih nastopov. Prireditve bodo svečano odprli danes ob 19. uri s koncertom Pihalnega orkestra Tržič. Jutri ob isti uri bodo ljubitelje ljudskih iger razveselili igralci Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane z Jurčičevim delom Deseti brat. V nedeljo zvečer bodo zaplesali folkloristi tržiške skupine Karavanke. V ponedeljek se bo Tržiču predstavil mladi klarinetist Luka kemperle, ki ga bo s klavirjem spremljala profesorica Maja Faganel. Torkov večer je namenjen za nastop cerkvenega pevskega zbora Ignacij Hladnik, kvinteta bratov Zupan, fantovskega kvinteta iz Loma, komornega zbora Rosa iz Kovorja, kvinteta Pueri Cantorum in zbora Društva upokojencev Tržič, ki bodo prepevali tržiške in slovenske narodne Cesmi. Sredin Plesni živžav bo z revijo plesnega studia M iz jubljane in plesne šole Mickev iz Tržiča razvedril predvsem mladino. Za konec bosta nekaj vedrine prinesla v Tržič znana slovenska igralca Iztok Valič in Ivo Ban, ki bosta prihodnji četrtek nastopila v komediji Mira Gavrana Mož moje žene. Obe igri bosta v primeru slabega vremena v dvorani tržiškega kina, druge prireditve pa bodo odpadle. Le recital za klarinet in klavir bodo izvedli v cerkvi sv. Jožefa. Vse druge prireditve bodo v poletnem gledališču pred cerkvijo. Začele se bodo ob 19. uri, le Plesni živžav bo že uro poprej. • S. Saje Kranj v pričakovanju velikih jubilejev slovenske kulture SLIKARJI ZA PREŠERNOVO MESTO Kranj, 25. avgusta - Danes zvečer bo v avli Občine Kranj otvoritev prodajne razstave, katere namen je zbrati del sredstev za prenovo tistih objektov v mestu, ki so kakorkoli povezani s pesnikom Francetom Prešernom. Izkupiček od prodanih del bo najprej namenjen obnovi Prešernovega gaja. Pobudniki akcije so, pod pokroviteljstvom Mestne občine Kranj, kranjski slikarji, ki so se za tovrstno pomoč mestu odzvali najprej v svojih vrstah, nato pa, predvsem na osnovi osebnih stikov, k projektu pritegnili še kolege iz ostale Slovenije. Na razstavi tako sodeluje petindvajset umetnikov s svojimi deli, katerih skupna vrednost je 85.000 nemških mark, cene za posa- mezno pa se gibljejo od 500 do 11.000 DEM. Denar od prodanih umetnin se bo zbiral na posebnem računu občine, avtorji bodo dobili od 30 do 50 odstotkov prodajne vrednosti slike. Razstava bo na ogled od danes, 25. avgusta, do 9. septembra. Kot je na novinarski konferenci pred prireditvijo poudaril dr. Nace Šumi, je vzrok za sorazmerno velik Z zbranim denarjem bo najprej obnovljen Prešernov gaj, kasneje, če bo sredstev dovolj, tudi objekti kot so Prešernovo gledališče, kjer je v načrtu izgradnja posebnega dostopa za invalide. Slikarji za Prešernovo mesto: Nikolaj Beer, Franc Bešter, Irena Brunec, Jure Cekuta, Joie Cvuha, Boni Ceh, Črtomir Frelih, Klementina Golijo, Izidro Jalovec, Ivo MrŠnik, Alenka Kham - Pičman, Nataša Pičman, Janez Pirnat, Dušan Premrl, Zmago Puhar, Janez Ravnik, France Slana, Nejč Slapar, Vida Slivniker - Belantič, Bernarda Šmit, Vinko Tušek, Klavdij Tutta, Franc Vozel, Žarko Vrezec, Cveto Zlate. V Vili Bistrica KIPI DRAGA TRŠARJA Tržič, 25. avgusta - Včeraj popoldne so v Vili Bistrica pri Tržiču odprli razstavo del akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je s tridesetimi skulpturami v bronu oplemenitil parkovni vrt ob vili, poročno sobo pa s svojimi malimi plastikami. Razstavljene plastike obsegajo obdobje od samih začetkov Tršarjevega uveljavljanja pa do najnovejših umetnikovih del. Kot poudarja kritik Marijan Tršar, so razstavljena dela akademskega kiparja in profesorja na Akademiji za likovno umetnost nekakšna mala retrospektiva. Res sicer ne vseh njegovih razvojnih ciklov, temveč le tistih izbranih del, ki naj bi se najbolj primerno in izrazno sugestivno vklapljala v razstavni ambient, v naravno okolje parka. M.A., foto: Lea Jeras KIPARSKA FORMA VIVA Lesce, 25. avgusta - Od danes pa do četrtka prihodnji teden bo pred osnovno šolo Frana Šaleškega Finžgarja potekala kiparska forma viva. Umetniki, ki so se odzvali prošnji organizatorjev, da svojim učencem kot tudi ostalim prebivalcem Lesc polepšajo bivalno okolje, bodo skoraj teden dni ustvarjali skulpture iz hrastovega lesa. Slikarjem, ki so s svojimi podarjenimi umetninami že polepšali prostore osnovne šole, se zdaj pridružujejo tudi kiparji: Peter JovanoviČ, Silvo KretiČ, Drago Rozman, Tjaša Celestina, Renata Bovhan, Dragica Čadež, Jaka Miholič in Radivoj Mulič. • M.A. Na prodajni razstavi je tudi slika Bonija Čeha, odziv umetnikov prav gotovo dejstvo, da je Kranj znano galerijsko in kulturno središče, kar je posledica dela desetletij, zasluge za to pa ima predvsem Gorenjski muzej in njegov dolgoletni ravnatelj dr. Cene Avguštin. Gorenjski muzej sodeluje tudi tokrat s tehnično pomočjo, Damir Globočnik pa je pripravil podatke o slikarjih, ki so ob reprodukcijah razstavljenih slik izšli v posebnem katalogu. Razstava bo sicer zaključena sredi septembra, vendar organizatorji poudarjajo, da bodo ostali odprti v stiku tako s podjetji, zainteresiranimi za nakup slik in s tem za prispe- vek k obnovi Prešernovega mesta, kot tudi z umetnik' Zbrana dela so ves čas na ogled v prostorih Mestne ob* čine Kranj. Akcija pa z razsta* vo im odkupom slik še ne b° končana; kot je dejala predse«' niča kranjskega likovnega društva Klementina Golijajb? projekt potekal do leta 2000' ko bo Kranj praznoval dvesto* letnico Prešernovega rojstva-Do takrat pa bodo vanj poskf' šali pritegniti čimvečje Štev''0 razstavljalcev iz SloveflM6^ morda tudi zunaj nje in p'C" dvsem kar največ tistih, k' bodo z nakupom umetnin pri8' pevali k boljši podobi mesta. M. Ahačič, foto: Lea Jeras V svetu pisane besede S ŠOLSKIM LETOM SE KONČA TUDI BRANJE Kranj, 24. avgusta - Poletje je čas kot nalašč za ljubitelj* , branja in knjig. Kaj je prijetnejšega kot miren počitek v sen1 z dobrim etivom v roki? Pa veliko Gorenjcev misli tako* Sprehodili smo se po gorenjskih knjižnicah, ki imajo v te» dneh še skrajšan, poletni urnik, od L septembra naprej p*, bodo svoja vrata spet odprle na stežaj. Najprej smo se ustava-v Kranju, v pionirskem in splošnem oddelku mestne knjižnice. ^ Pionirski knjižnici, kjer izposojajo poleg knjig tudi kasete >jj revije, so v mesecu juliju izposodili 7897 knjig, 103 revije in 2' kaset. Po besedah vodje oddelka Neli Tomšič pa je izposoja času počitnic bistveno nižja kot med šolskim letom. Kljub tcjw da so rok izposoje podaljšali na en mesec, je zelo upadel ob>$. mladih bralcev. "Veliko otrok ne pride niti po eno knjigo, ko1], več obvezno za šolo. Tako s koncem šolskega leta mnogi učef^ zaključijo tudi z branjem," pravi Tomšičeva. Najbolj priljublje11 knjige med najmlajšimi so slikanice EPTE, zlasti Mavrična ribtf* in Zaljubljeni žabec. Otroci, starejši od deset let, pa so sestav1 seznam njim najljubše literature. Najraje posegajo po knjig^ Matilda, Čarovnice, Pika Nogavička, Dvojne počitnice, Drejč* in trije marsovčki, Brata levjesrčna, Emil in detektivi... W. vsake konkurence pa sta angleški zbirki Pet prijateljev \ Skrivnosti ter slovenska zbirka Zvesti prijatelji. Po mnenj Neli Tomšič pa so te zbirke vprašljive vrednosti in spadajo branje v šoli. V Pionirski knjižnici pravijo, da bi bili zadovoljni, če bi mladi bralci prebirali kakšno drugo, kakovog trivialni literaturi, čeprav jih imajo ponekod celo za °bye^jjj nejšo zvrst. Zvedeli pa smo tudi, da najbolj pridni mladi bralci ^ prihajajo s seznami obveznega branja in se vnaprej pripravljaj na šolske obveznosti. . V splošnem oddelku kranjske knjižnice imajo kar presenetli'^ visok obisk, kar delno pripisujejo le polovičnemu delovnemu ca* knjižnice. V mesecu juliju jih je obiskalo okrog 4500 bralcev, ki i si izposodili skoraj IŠ tisoč knjig. Bojan Pisk, vodja oddelka, pra ^ da so z delom v poletnem času preobremenjeni, saj so v juliji* m dan izposodili tudi blizu tisoč knjig. Med najpogosteje izposoj nimi knjigami pa ni le leposlovja, ampak je tudi zahtevnej** strokovna literatura. Bralci najraje posegajo po knjigah Razkritji Klient in Firma, ki smo jih videli tudi na filmu. Zanimive so Wl knjige iz zbirke Enaindvajseto stoletje, zlasti Ameriški psiho I Čas nedolžnosti. Kranjčane zanimajo tudi okultne vede I astrologija, veliko so izposojena dela Castanede (UmetnO-j sanjanja, Moč tišine) ter knjiga Življenje je tvoje(Hav). M domačih avtorjev je trenutno najbolj bran Janez Janša s svoj'S Okopi. Bojan Pisk meni, da Kranjčani ne berejo le lahkotni literature, ampak jih zanimajo tudi resnejša dela, ki niso le preganjanje prostega časa. • U.Pcternel Petek, 25. avgusta 15*95 ŽREBANJE, OGLASI 9, STRAN • GORENJSKI GLAS Kam gredo nagrade v sejemski naročniški nagradni igri Gorenjskega glasa Postelja za Ivanko in piknik za Borko O tem, kako poln je bil Glasov boben za žrebanje, se lahko prepričate iz fotografije. Naša tajnica Klavdija je tokrat delila srečo, zraven je bila Lea s fotoaparatom in stroga tričlanska komisija, ki je pregledala odgovore in zapisovala. Sreča se je tokrat nasmehnila: N«sa Klavdija je izžrebala ... * prvo nagrado (zakonsko posteljo, izdelek podjetja Tapetništvo Radovljica) bo v spalnico Postavila IVANKA PERC, Podbrezje 213, pošta Duplje * "Moj piknik" v Lovski koči na Taležu je pripadel BORKI SELŠEK, Zgornje Jezersko 57, ki bo na Talež lahko povabila 30 svojih gostov (kajti njena nagrada je "Moj piknik" za 30 povabljenih) * z letalom podjetja Sokolje gnezdo iz ^»dovljice se bo z letališču Lesce v Belo Krajino (in nazaj) popeljal ducat Gorenjk in Gorencev, pri katerih je vsak teden dvakrat družinski gost tudi Gorenjski glas: IVAN ZUPAN, Kupljenik 16, 64263 Boh. Bela; ALOJZ FIŠTER, Pol v Bitnje 59, Kranj; JOŽE REPINC, Stara Fužina 60, Boh. Je-*ero; MINKA ARHAR, Predmost 6, Poljane; •JOŽE STENSAK, Breg ob Savi 81, Mavčiče; ■JULKA GALJOT, Partizanska 46, Skorja L«ka; MARIJA VENTAR, Javorniški Rovt 1, Jesenice; DAVORIN KRANER, J. Platiše 19/ 6> Kranj; HELENA HRUŠEVAR, Frankovo naselje 44, Škofja Loka; IVANKA ZUPAN, ^P- Gorje 167; MARJETA PRIMOŽIČ, Jelenji0' 14, Tržič; LEOPOLDINA LUZNAR, "olenja vas 3, Selca * zlat prstan s smaragdom, unikatni izdelek Ratarstva Goldie Radovljica, prejme PEPCA "OVŽAN, Podljubelj 10, Tržič * deset parov avtomobilskih pnevmatik 'lankook, vključno z montažo (avtopnevma-hke Hankook na slovenskem trgu zastopa in prodaja PANADRIA Ljubljana) je žreb raz-delil naslednjim: MARIJA DEBELAK, Rastje 79, Kranj; JANEZ ROPRET, Gradni-V>va 103, Radovljica; SILVESTER ARH, Jirovnica 57; CIRIL KERSNIK, Brezje 24, Jržič; JOŽE SLUGA, Grad 5, Cerklje; IVAN "ERTONCELJ, Bistriška 13, Domžale; ^ OJZ TREMPUŠ, Smlcdniška 81, Kranj; *RANC RAZINGER, Javorniški Rovt 16, SI. ••avornik; SLAVKO VENGAR, Kopališka 6, Radovljica; ANDREJ SRČIČ, Titova 75, Pšenice - s katamaranom podjetja Kompas PRO bodo v Benetke potovali: JOŽE TAVČAR, Zabrezni-c» 37/c, Žirovnica; FRANC VRHOVNIK, Begunjc 64; MIRKO PAVLIN, Temniška ul. I9, Naklo; ANTONUA PLUT, Zg. Bitnje 193, Zabnica; MILKA ANTOLIN, Pod Rodico 9, JJoh. Bistrica; NANDE FRANK, Orehovlje 17, Kranj; VIKTOR TRŠAN, Tcnetiše 38, Golnik * satelitske antene SAT Trade Cerklje bodo Montirane pri FRICU ROBIČU, Srednji Vrh J7, Gozd Martuljek; TEREZIJI POTOČ-NlK,Koprivnik 30, Sovodenj in MARICI ZUPANC, Selca 14 * vikend pakete za eno osebo v septembru 1995 na morju v Poreču (v hotelskih kapacite-'»h podjetja PLAVA LAGUNA) je žreb Ramenih KAREL ŠTIBEU, Golica 11, Selca; "AM(A ZALOKAR, Gorjuše 12, Boh. »'strica; ALOJZ JERSE, Sp. Duplje 76, duplje; VLADO KOBE, Preddvor 68/b, Preddvor; MIRA KRNC, Mala Hubojnica 8, S»udencc; FLORJAN ČERNE, BI. Dobrava J°8; IDA JELENC, Na Plavžu 29, Železniki; •'RANČ ŠETINA, Zbilje 47 a, Medvode; JOŽICA FON, Tomšičeva 70/b, Jesenice; MILENA ŠKRJANC, Partizanska uL 23/a, Šenčur - vrednostne bone po 2.500 tolarjev za nakup izdelkov QMI v podjetju VERTIGO v Škofji Loki prejmejo: KATI POGAČAR, Sp. Gorje 208, Zg. Gorje; JOŽE DEMŠAR, Žigama vas 12, Duplje; ZOFIJA TRILLER, Župančičeva 8, Kranj; VIKTOR PODGORŠEK, Kovor 3/a, Tržič; MILKA PODAKAR, Golnik 108; MARIJA PINTAR, Praprotno 12, Selca: ANDREJ LAPUH, Zapuže 40, Begunje; JOŽE EKAR, Tupaliče 18, Preddvor, BRONKA BOHINC, Gregorčičeva 24, Radovljica; JANEZ ŠOLAR, Koroška 8, Lesce; FRANCKA PFAJFAR, Prečna ul. 5, Boh. Bistrica; FRANC HVASTI, Drulovka 27, Kranj; ANA PREZELJ, Vincarje 20, Škofja Loka; MARIJAN ŠOLAR, Kropa 102; ANDREJKA BAKAČ-KUR, Kosovelova 4, Jesenice; BORIS ŽEMVA, Zasip-Rebr 32, Bled; IVANKA JARC, Visoko 111, Visoko; VINKO L A RISI, Grabče 27, Zg. Gorje; JANEZ CVENKELJ, Brezje 43; METKA BERCE, Lajše 8, Selca - nakup v vrednosti 2.000 tolarjev v trgovini Bombažne predilnice in tkalnice Tržič: ANTON ŠPRUK, Kokra 18, Zg. Jezersko; P7A FLEIŠER, Štirnova 4, Kranj; IVAN PETRIČ, Trata 1, Cerklje; IVANKA POTOČNIK, Kovorska c. 29, Tržič; ZDRAVKO ZALOKAR, Krnica 27/a, Zg. Gorje; BRANKO GARTNER, Leskovica 25, Gor. vas; JANKO BREJC, Njivica 6, Zg. Besnica; ANDREJ ŽARGAJ, Grad 41, Cerklje; STANKO ERZ-NOŽNIK, M. Sedeja 21, Žiri; MARIJA HAFNAR, Zg. Bitnje 127, Žabnica; PETER KRAJNIK, Hafhar. naselje 75, Škofja Loka; JANEZ STARE, C. Revolucije 6, Jesenice; FRANCKA PAJK, Strahinj 28, Naklo; ADE-LA GOLMAJER, Sebenje 1, Križe; GENO-VEFA ROGELJ, Sitarska pot 6, Kranj; JOŽE BERČIČ, Poljane 17; MARIJA ČRNOGA, Kranjska 32, Šenčur; VILKO DOLENŠEK, BI. Dobrava 97/b, BI. Dobrava; RUDI MIK-LAVČIČ, Podnart 15, Podnart; FRANC KI-SOVEC, Delnice 29, Poljane - velike nakupovalne torbe podjetja ELNA prejmejo: RAFKA TOMC, Begunje 42; ANDREJ LIPAR, Krvavška c. 7, Cerklje; GABRIJEL FER J AN, Partizanska 6, Ribno, Bled; VINKO BOŽNAR, Gorenjesavska 42, Kranj; TOMAŽ IGLIC, Drol. naselje 37, Kranj; ANTON GOLJA, Rodine 75, Žirovnica; IVANKA MARN, Gor. vas 35, Reteče, Škofja Loka; ŠTEFAN POLJANEC, Sp. Senica 16/a, Medvode; JANJA SMEJIC, Kovorska c. 55, Tržič; MARIJA BUKOVNIK, Britof 206, Kranj; AVGUŠTIN KAVČIČ, Tenetiše 5/a, Golnik; VERA OŠTREK, Valjavčeva 14, Kranj;NADA POGAČNIK, Mladinska 10, Jesenice; JULKA KALAN, Virmaše 63, Škofja Loka; Z INK A POLAJNAR, Gor. vas 45; GORAN BRIC, Vojkova 7, Lesce; ANTONI-JA OMAN, Žabnica 18 Skupaj smo v torek izžrebali 102 nagrajenki oz. nagrajenca. Njihovi odgovori na kuponih so bili kaj različni; povsem natančnih (da je bilo v skrivnostnem kupu 1750 Gorenjskih glasov) je bilo le nekaj, ostali pa so bili bolj ali manj natančni. Edini namen tokratnega nagradnega vprašanja je bil, da Vam predstavimo, kakšna gora je 1750 časopisov Gorenjski glas z 32 stranmi - in da bi si lažje predstavljali, kako velika gora bi bila desetkrat toliko časopisov. A toliko in še več jih dvakrat na teden natisnejo v Delu TČR Ljubljana, z rotacijskega stroja jih prepeljemo v Kranj, naslovimo, zvežemo v pakete in ob torkih oz. petkih jih gorenjski pismnošc raznosijo. Zato nam, lepo prosimo, ne zamerite preveč, če se morda kdaj zgodi, da časopis v Vaš nabiralnik pride kasneje (ali, kar je najhuje, da Vašega naslova ne odtisnemo na Gorenjski glas in poštar k Vam pride praznih rok). Tudi to se primeri; zelo se trudimo, da čim manjkrat - takšne reklamacije nam takoj sporočite po telefonu 064/ 223 - 111. TURISTIČNA AGENCIJA KRAJEVNA SKUPNOST TREBUA razpisuje Prav tako včeraj sta Franc Mihelčič in njegov nečak Marko trebala kupone Glasovih sejemskih čepic. Prvih 45 srečnih številk je: 016345, 011223, 007681, 002170, 016034, 008245, 002835, 002783, 018417, 012918, 007796, 008148, 011008, 016505, 011490, 019222, 012201, 008104, 016527, 011729, 007675, 023386, 016413, 002836, 016626, 023422, 008161, 008761, 008133, 008142, 008559, 002500, 023967, 002482, 007343, 002433, 002212, 007438, 016833, 019650, 019740, 015211, 018359, 016857, 012138. Za prevzem nagrade ■ to je poln karton slastnega SLOC1PSA - boste morali imeti s seboj Vašo čepico, na kateri mora biti ena od teh 45 srečnih številk. Karton čipsa boste prevzeli v trgovini KGZ Sloga Kranj na Primskovem, Šuceva 27. • RIM; 4 dnevni avtob. izlet, ODHOD: 13.10. 1995 • POČITNICE; slovensko in hrvaško primorje, tujina • BENETKE; 9.9.1995 • GARDALAND - LENTI_ Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. 1a, tel. 224-132 Rgmantični veleti ob Zbifjsfgtn jezeru 0--*pt> Za ples in razpoloženje vam duo HONEY MOON igra vak večer. od,ičnQ hrQna jzbrana vjna . vrt z bazenom in igrišča za tenis. Družinska nedeljska kosila. Sprejemamo tudi rezervacije {,061/627-011. RADOVLJICA 1995 PETEK. 25. AVGUSTA, OD 18. 02. URE: VESELICA IGRAJO KLINCI SOBOTA, 26. AVGUSTA OD 06. - 16. URE: POHOD VEČNO MLADIH NA STOL OD 17. - 19. URE: SLAVNOSTNI DEL NASTOPAJO PIHALNI ORKESTER MAŽORETKE PEVCI PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI KLUBA SOBOTA. 26. AVGUSTA. OD 19. 02. URE: VESELICA SREČOLOV IGRA POP DESIGN OB 21.30 URI: VELIKI OGNJEMET •iIniuimii.-nvnviiJVtrj NEDELJA. 27. AVGUSTA. OD 18. - 02. URE: VESELICA, IGRAJO GORENJSKI MUZIKANT JE DNEVI VEČNO MLADIH FANTOV v prireditvenem šotoru z gostinsko ponudbo SPONZOR: [GLAS KOOPERACIJSKI PREVOZ NA LINIJI JESENICE - STARA LOKA ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA KRANJ (tel. 714-621) INTEGRAL JESENICE (tel. 862-555) VOZNI RED 6.00 Jesenice bolnišnica 14.51 6.01 Jesenice ZD i 14.50 6.03 Jesenice ŽP J l 14.48 6.05 Jesenice Železarna l I 14.46 6.18 Zabreznica J 1 14.33 6.20 Breznica 1 1 14.31 6.21 Doslovce * 1 14.30 6.23 Smokuč 14.28 6.25 Rodine 14.26 6.27 Poljče 14.24 6.28 I ■ Begunje 14.23 6.43 1 1 Zapuže 14.20 6.54 1 1 Kranj 13.57 7.06 1 [ Virmaše 13.45 7.09 škofja Loka 13.42 7.11 I Stara Loka 13.40 NA AVTOBUSIH OBEH PREVOZNIKOV VELJAJO MESEČNE VOZOVNICE Z OZNAKO KOOPERACIJE IN KUPONSKE VOZOVNICE Nakup vozovnic je možen na prodajnih mestih obeh prevoznikov. JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za obnovo krajevne ceste "R 319 - BOŠTJAN". Dokumentacija razpisnih del je na razpolago pri g. Mihu BIZJAKU, tel. 624-190 ali pri g. Francu GLADKU, tel. 692-756. Orientacijska vrednost del znaša 1.200.000 SIT. Investitor si pridružuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega glede na razpoložljiva finančna sredstva. Plačilni pogoji: Cena fiksna ob nakazilu 50 % pogodbene vrednosti, ko bodo dejansko opravljena, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. Roki izvedbe: september - oktober 1995. Od izvajalca del pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 35 % pogodbene vrednosti za dobo do enega leta. V ponudbi je potrebno navesti pogoje krditiranja in obrestno mero (R+r). Ponudbo za javni razpis predložite na KS Trebija do petka, 8. 9. 1995, do 12. ure, ko bo v pisarni KS odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA OBNOVO CESTE R 319 "BOŠTJAN". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca in rok izvedbe. Biš 064/223-111 glas Loška komunala d.d. Škofja Loka objavlja javni razpis za oddajo javnih naročil JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca gradbenih, instalacijskih, nadzornih in ostalih del gradnje kanalizacije in mestnega plinovoda v Škofji Loki A. Splošni pogoji razpisa: 1. Investitor: Loška komunala d.d., Kidričeva c. 43 a, 64220 škofja Loka 2. Predmet razpisa 2.1. Obnova razbremenilnega kanala z izlivnim objektom ob Sušici na Ljubljanski cesti. 2.2. Izgradnja dela sekundarnega mestnega plinovoda: Novi svet, Podlubnik, Spodnji trg, južni del Hafnerjevega naselja od dvojčkov do kroja; del Fran-kovega naselja; napeljave v blokih do požarnih pip. 3. Nosilec kompletne ponudbe ali posameznih vrst del je lahko le registriran in usposobljen izvajalec: nadzora oz. inženiringa; plinskih montažnih del; gradbenih del v sodelovanju s kooperantom za ostala dela. 4. Orientacijska vrednost razpisanih del znaša ok.: - Izgradnja mestnega plinovoda ok. 5 mio SIT - Obnova razbremenilnega kanala ok. 2.5 mio SIT 5. Rok preureditve etape 1995 je 15. oktober 1995. 6. Merila za izbiro: najugodnejše ponudbe bomo izbrali po kriteriju najugodnejše cene za vsa dela skupaj oz. ločeno za posamezno vrsto del oz. etapo; kompleksne analize cene in plačilnih pogojev ter referenc in opravilne sposobnosti ponudbe. 7. Razpisna dokumentacija: detajlne pogoje razpisa in popis del dobite na Loški komunali d.d., Kidričeva c. 43 a, 64220 Škofja Loka, telefon: 064/634-202, fax: 064/632-783 (pred obiskom telefonska najava). 8. Rok in način oddaje ponudbe: ponudbe sprejemamo v tajništvu Loške komunale d.d. z dospelostjo najkasneje do 11. 9. 1995 do 10. ure. Ponudba mora biti v zaprti ovojnici z oznako: NE ODPIRAJ - PONUDBA in naslov ponudnika. 9. Javno odpiranje ponudb bo isti dan tj. 11.9. 1995 ob 10.15 uri v prostorih Loške komunale. Vse informacije dobite na Loški komunali d.d. LOŠKA KOMUNALA D.D. ŠKOFJA LOKA Vabimo Vas, da sobotno popoldne, 26. avgusta 1995, prijetno preživite v naši družbi. Ob 14.30 uri bo otvoritev turistične agencije v poslovnem prostoru na Kidričevi 6/a v Kranju, (nasproti Petrolove črpalke na Koroški cesti na Zlatem polju). Spoznali boste del naše ponudbe in bili prijetno presenečeni nad zanimivostmi mesta Tržiča, katere bodo predstavljene na stojnici. Ob 15.00 uri bo prve obiskovalce avtobus odpeljal proti Tržiču. Ogledali si bomo to prijazno mesto, ki leži na stiku doline ob Tržiški Bistrici z Ljubljansko kotlino, se sprehodili skozi DolŽahovo sotesko, si ogledali nekdanje posestvo in grobnico barona Borna v Jelendolu ter popoldne zaključili s pogostitvijo v Medvodah. Ob 19.00 uri nas bo avtobus odpeljal proti Kranju. IZLET V NEZNANO DRUŽINSKI IZLETI EKSKURZIJA ZA LJUBITELJE PIVA... DOŽIVETJA, KI BOCJATIJO NAŠE ZNANJE! Kupon za 5% popust ot>otvoritvi velja za naše programe do 31.12.1995 DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure vidoma nimačMajmui E0UČPMA IS.: OH/72 33 SI- mm/Ji 33;/ ■50% Foto xn SAMO 22 SIT Partizanska 10. Tržič. Tal 064/51 -146 AKCIJA V AVGUSTU - PLAČAŠ £NO DOBIŠ DV£ P A NT A PANTA con, do.o. Zavarovalna agencija Dunajska 101, Ljubljana ■ m/fax: 061/16-85-376 Kidričeva 47, Kranj W/fax: 064/217-087 Smo pooblaščena zavarovalna agencija Zavarovalnice Maribor Locirani smo v LJUBLJANI in v KRANJU Postajamo vedno pomembnejši, zato iščemo ZASTOPNIKE za posamezno lokacijo Če ste osebnost, ki se ne more sprijazniti z delom v zaprtem prostoru, ampak si telite razgibanega dela, biti gospodar svojega časa, z motnostjo po napredovanju in imate lasten prevoz, potem se VASE veselje za delo z ljudmi lahko spremeni v poklic. Zaslutek si krojite SAMI. Tudi mi v začetku nismo vedeli kaj vse dela zavarovalniški zastopnik. Če VAS zanima, pošljite prošnjo z življenjepisom (rokopis) v roku osmih dni na naslov: PANTA CON, d. o. t>., Zavarovalna agencija, Staneta Žagarja 29, 64000 Kranj. xvr~Sconp/o Olševek 30/a, Preddvor, Tel.: 43-234, 22-10-75 Zaposlimo PRODAJALCA (-KO) v ZOO trgovini "Scorpio" Od kandidata pričakujemo, da ima končano srednjo veterinarsko šolo ali da je dober poznavalec in ljubitelj malih živali in da ima smisel za trgovino, dober odnos do ljudi in živali ter red in čistočo. ADMINISTRATORKO Od kandidata pričakujemo, da ima končano najmanj 1. stopnjo ekonomske fakultete, aktivno znanje dveh tujih jezikov (angleščine, nemščine), najmanj 3 leta delovnih izkušenj, zunanjetrgovinski izpit in urejene družinske razmere. Vloge z dokazili pošljite na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni. TRŽNICA V NAKLEM KZ Naklo obvešča, da bo v soboto, 26. 8. 95, in vsako naslednjo soboto od 8. -12. ure ZELO UGODNA PRODAJA KROMPIRJA, ZELJA, RDEČE PESE, KORENČKA in DRUGIH VRST ZELENJAVE ter SADJA za sprotno rabo in ozimnico na TRŽNICI KZ NAKLO. Vabljeni! KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 33. MEDNARODNI KMETIJSKO - ŽIVILSKI SEJEM 26. 8 - 3. 9 1995, Gornja Radgona 28. 8. - 2. 9.. sejemski viak Celje - G. Radgona POMURSKI SEJEM . v. ; ■ MMMM Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka, Podlubnik 1 b IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Tel. (064) 623-331 Ali niste bili uspešni pri rednem izobraževanju? Ali bi se želeli prekvalificirati v drug poklic? Ali niste uspešno zaključili izobraževanja v srednji šoli? Ali bi imeli radi še en poklic? Ali ste ostali brez zaposlitve in ste brez poklica? Ali vas zanima poklic: 1. STROJNI TEHNIK (2- oz. 4-letni program) V. st. izobrazbe 2. VOZNIK (1- oz. 3-letni program) IV. st. izobrazbe 3. AVTOMEHANIK (3-letni program) IV. st. izobrazbe 4. OBLIKOVALEC KOVIN za poklic: orodjar, brusilec, frezalec in strugar (3- letni program) IV. st. izobrazbe 5. STROJNI MEHANIK (3-letni program) IV. st. izobrazbe 6. MONTER IN UPRAVUALEC ENERGETSKIH NAPRAV za poklic: monter hladilnih, vodovodnih, ogrevalnih, klimatskih in plinskih naprav (3-letni program) IV. st. izobrazbe 7. OBDELOVALEC KOVIN (? - letni program) II. st. izobrazbe če ste vsaj enkrat na zgornja vprašanja odgovorili z DA, ne smete zamuditi priložnosti! Pokličite nas po telefonu ali pa nas obiščite v drugem nadstropju SREDNJČ KOVINARSKE IN CESTNOPROMETNE ŠOLE škofja Loka, pisarna 235, enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, kjer se bomo pogovorili o vseh možnostih vašega nadaljnega izobraževanja! Uradne ure so vsak dan od 8. do 13. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 15.30 do 18. ure. V I*IS ZA ŠOLSKO LETO I995/9G JE DO G. 9. 1995 v pisarni 235! ZALrAJTE NAM IN DALI VAM BOMO NAŠt> ZNA IN JE! GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Lastninjenje radovljiškega Alpdoma Delnice v javni prodaji, občina oporeka Ker je v podjetju le dvanajst zaposlenih, ni bilo realne možnosti, da bi skupaj z upokojenci in nekdanjimi delavci sami olastninili 60 odstotkov vrednosti družbenega kapitala, ki je v celoti ocenjeno na 47,8 milijona tolarjev, Radovljica ■ V Alpdomu so preučevali različne možnosti lastninskega preoblikovanja podjetja. Ce bi vsi zaposle-n», nekdaj zaposleni in upokojenci prispevali svoj certifikat, bi jih v najboljšem primeru zbrali sedemnajst, kar še vedno ne bi bilo dovolj, da bi v okviru interne razdelitve delnic odkupili 20 odstotkov ocenjenega družbenega premoženja. In ker zaposleni tudi nimajo toliko prihrankov, da bi lahko z notranjim odkupom olastninili še nadaljnjih 40 odstotkov premoženja, je bila edina realna možnost javna prodaja delnic. Po programu, ki ga že uresničujejo, bodo 40 odstotkov premoženja olastninili državni skladi, 60 odstotkov premoženja pa so namenili javni prodaji. Republiška agencija za Prestrukturiranje in privatizacijo je Alpdomu izdala soglasje k programu lastninskega preoblikovanja že 6. marca letos, aprila je bil Program javno objavljen v časopisu Republika in v Uradnem listu, 1. avgusta pa se je že začela javna prodaja delnic. Le Šest dni pred začetkom prodaje je radovljiški župan Vladimir Ćerne naslovil na republiško agencijo predlog, da bi agencija odpravila soglasje, ki ga je k Mpdomovemu programu lastninskega preoblikovanja dala marca. V predlogu na-vaja, da za lastninjenje, kot ga določa program, ni pravne osnove, saj ima del družbenega premoženja Alpdoma že znanega lastnika. To naj bi bile nove občine, ki so nastale na območju nekdanje radovljtškc občine. Glavna dejavnost: zadeve Posebnega pomena Alpdom, ki se je razvil iz nekdanjega stanovanjskega Podjetja Radovljica, je po Zatrjevanju radovljiškega župana vseskozi kot glavno dejavnost opravljal zadeve posebnega družbenega pomena oz. dejavnosti, ki so jih financirali prek sistema samoupravnih interssnih skupnosti ali javne porabe. (Pod okriljem Alpdoma so nekdaj vodili stanovanjsko skupnost, ki je bila po starem zakonu o stanovanjskem gospodarstvu posebnega družbenega pomena. Alpdom je večinoma opravljal naloge "v zvezi z vzdrževanjem, prenovo in nadomeščanjem stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini", kar vse so dejavnosti posebnega družbenega pomena.) Za takšna stanovanjska podjetja je po novem stanovanjskem zakonu predvideno, da postanejo last lokalne skupnosti, kjer imajo sedež, zatrjuje v svojem pisanju republiški agenciji radovljiški župan in se v nadaljevanju sklicuje še na zakon o gospodarskih javnih službah. Po tem zakonu postane družbeni kapital, ki je bil pridobljen s financiranjem prek samoupravnih interesnih skupnosti, lastnina lokalne skupnosti, preostali del pa bi lahko lastninili po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pritožba je prepozna in nerazumljiva V podjetju Alpdom Radovljica Inženiring p.o. odgovarjajo, da je županova pritožba prepozna in nerazumljiva; prepozna zato, ker je rok za pritožbo zoper soglasje agencije že zdavnaj potekel, nerazumljiva pa predvsem zaradi tega. ker je podjetje vseskozi obveščalo občinski izvršni svet o predvidenem lastninskem preoblikovanju in je tedanja občinska uprava za urbanizem glede lastninjenja Alpdoma že iskala nekatera pojasnila na ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora in na Javnem pravobranilstvu Gorenjske.V Alpdomu poudarjajo, da so županove navedbe netočne Javna prodaja še do 30. avgusta V Alpdomu bodo z javno prodajo delnic končali 30. avgusta. Vrednost delnice pri vplačilih s certifikati je L09H tolarjev, pri vplačilih z gotovino pa 1.675 tolarjev. Vrednost se bo, odvisno od uspešnosti prodaje, potlej zvišala ali zniiala največ za 30 odstotkov. Doslej so prodali za skoraj 30 milijonov tolarjev delnic (kupili so jih predvsem zaposleni, njihovi družinski člani, sorodniki in znanci), v naslednjih dneh pa pričakujejo še nakupe pooblaščenih investicijskih družb oz. njihovih skladov. Za prospekt o podjetju je doslej zaprosilo sedem družb. Edino premoženje je poslovna stavba Edino Alpdomovo premoženje je osem let stara poslovna stavbav Cankarjevi ulici v Radovljici. Kot navaja Jože Kapus, direktor Alpdoma, so gradnjo nadomestnega stanovanjskega poslovnega objekta, v katerem ima sedež tudi Alpdom, sofinancirali Alpdom, stanovanjska zadruga Dom Radovljica in občinska samoupravna stanovanjska skupnost. Ta je potlej pripadajoče poslovne prostore s posebnim sporazumom prenesla v neomejeno pravico razpolaganja in uporabe podjetju Alpdom, hkrati pa se je tudi strinjala, da Alpdom to pravico vpiše v zemljiško knjigo. Prenos je bil brezplačen, ker je Alpdom veČino svojih poslovnih prostorov financiral z lastnimi sredstvi in ker je stanovanjska skupnost približno sedemnajst let brezplačno uporabljala poslovne prostore Alpdoma. in neskladne s pravnim in dejanskim položajem podjetja in tudi s predpisi, na katere se v pritožbi sklicuje. Ko je prejšnji (zadnji) občinski izvršni svet pripravljal program uresničevanja zakona o gospodarskih javnih službah, je upošteval Alpdomovo pojasnilo, da podjetje ni opravljalo nalog s posebnim družbenim pomenom kot glavne dejavnosti, in Alpdoma ni vključil v program. Iz registracijske dokumentacije in iz statuta podjetja je razvidno, da Alpdom ni bil nikdar registriran za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena. Kot zatrjujejo v podjetju, so večino posla pridobili drugače oz. na trgu. Tudi navedba, da " se je pod okriljem Alpdoma vodila občinska samoupravna stanovanjska skupnost" je netočna, pravijo v Alpdomu in poudarjajo, da so s stanovanjsko skupnostjo imeli le poslovno razmerje, ki so ga urejali s sporazumi oz. pogodbami. Tudi določilo stanovanjskega zakona, po katerem stanovanjska podjetja postanejo last občine, za Alpdom ne velja. Iz pojasnila, ki ga je ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora že pred tremi leti naslovilo radovljiški upravi za urbanizem, je namreč razvidno, da za stanovanjska podjetja, ki so se že prej preoblikovala skladno z zakonom o podjetjih, ni možnosti za statusno preoblikovanje po novem stanovanjskem zakonu. Enakega mnenja je bila tudi gorenjska javna pravobranilka, ki je tedaj zapisala naravnost: Alpdom ni last občine. Kar pa zadeva družbeni kapital, ki je bil pridobljen v okviru financiranja prek samoupravnih stanovanjskih skupnosti, v Alpdomu navajajo, da je bil vložen v izgradnjo in obnovo stanovanj, ki so z ukinitvijo samoupravnih stanovanjskih skupnosti postala občinska last. • C. Zaplotnik ^red sejmom Slovenski proizvod - Slovenska kakovost Znak SQ spet dviga prah ^ Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje ocenjujejo, daje znak SQ značilni sejemski Znak in da je ocenjevanje izdelkov premalo strokovno. V Združenju SQ očitke zavračajo in Poudarjajo: "Mi skušamo narediti nekaj, kar bi morala država s svojimi ustanovami." *ranj - V poslovno prireditvenem j^ntru Gorenjski sejem se že pripravijo na jubilejno, peto sejemsko prireditev Slovenski proizvod - Slovenska ^ovost, ki bo letos od 12. do 15. j^Pternbra. Združenje SQ (Slovenska *kovost), ki je tesno povezano s Ntaorn, bo na njem tako kot že trikrat °"lej podelilo modre, zlate in zelene jjake Si), ki naj bi kot kolektivna agovna znamka pripomogli k razpoz-avnosti kakovostnega slovenskega bla-p1 na domačih in tujih trgih. Združenje y doslej podelilo skupno 580 makov r^jveč modrih), prejelo pa jih je 161 S?djftij in 39 zasebnikov iz Slovenije. .'ed imetniki znaka so tudi tako znana l^djctjii, kot so Krka, Mercator, Sava, t&denska in Gorenjska banka. , Odkar Združenje SQ podeljuje znake ,ako\osti, je v različnih strokovnih r°gih slišati pomisleke glede tovrstnega Značt-vanja slovenskih izdelkov in stor-j Cv'. ze po tradiciji pa se kritike pojavljajo pred septembrsko sejemsko Prireditvijo Slovenski proizvod - Slovens- ka kakovost. Letošnje leto po tem ni nobena izjema, le kritik je drugi kot lani. Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ), ki ocenjuje, da so znaki, ki jih podeljuje Združenje SQ, značilni sejemski znaki, da ocenjevanje poteka nestrokovno, da bi sejem lahko podeljeval sejemske znake, ne pa znakov, ki se imenujejo "slovenska kakovost", da jih je sejem s svojim znakom SQ prehitel po desni... Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal predsednik Združenja SQ Peter Orehar, jih je v združenju presenetilo, da tako strokovna institucija, kot je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, napada združenje, ki je organizirano kot društvo. Združenje ni konkurenčno inštitutu, ampak je s svojim prizadevanjem in prostovoljnim delom za razpoznavnost in uveljavitev slovenskih izdelkov napravilo le tisto, česar niso storile uradne državne ustanove. In če je združenje pri tem prehitelo celo ustanove, ki dobivajo državno podporo, se tega nc sramujejo, temveč so na to celo ponosni. Andrej Tavčar, predsednik komisije Združenja SQ za ocenjevanje izdelkov, je zavrnil očitke o nestrokovnosti ocenjevanja in poudaril, da ocenjevanje poteka po merilih, ki jih je potrdil tudi državni urad. Tudi od kupcev, ki so najboljši kontrolorji kakovosti izdelkov z znakom SQ, doslej niso prejeli reklamacij, pritožb ali ugovorov. Franc Ekar. direktor Gorenjskega sejma, je povedal, da so znak SQ uvedli po vzoru gospodarsko razvitih držav in da pomeni enako koUv Avstriji A (Kauft osterreichische Qualitat) v ZDA American Quality ali v Nemčiji Made in Germanv. Z znakom, ki je sicer zaščiten, želijo spodbuditi kupce, da bi posegali po domačih izdelkih in da biblago domačega izvora imelo prednost pred cenenim uvozom iz tujih (daljnih) držav. Stanko Klemenčič, direktor trženja v poslovnem sistemu Mercator, je Lkarjevo načelno trditev podkrepil s konkretnim primerom. Znak SQ jih zavezuje pri proizvodnji, opažajo pa tudi, da kupci raje segajo po izdelkih, označenimi z SQ. • C.Ž. Ob sejemskem blišču tudi nekaj (slovenske) bede V ponudbi komaj tretjina domačih izdelkov Ko so se v nedeljo zvečer zaprla vrata 45. Mednarodnega Gorenjskega sejma, so sejemski "analitiki" sedli za mizo in pripravili poročilo, iz katerega je razviden ves blišč (uspeh) največje letošnje sejemske prireditve. Razstavljala so po sejemskih ocenah ustvarili za trideset milijonov mark prometa. Največ obiskovalcev je kupilo prašek pri Kovino-tehni ter sire in mesnine pri Emoni. Dober promet so beležili prodajalci avtomobilov, traktorjev, bele tehnike, koles, pohištva in drobnih obrtniških izdelkov... Največjo gorenjsko "veleblagovnico", kot so nekateri poimenovali sejem, si je v desetih dneh ogledalo devetdeset tisoč obiskovalcev, od tega približno tisoč iz sosedne Avstrije in Italije. Med uglednimi gosti, ki so se mudili na sejmu, so bili avstrijski zvezni minister za kmetijstvo Wilhelm Molterer, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ministri dr. Jože Osterc, Jelko Kacin in Andrej Šter, varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, smučarska trojka Špela Pretnar, Alenka Dovžan in Urška Hrovat, pevec Andrej Šifrer, poslanci in gospodarstveniki... Nekaj svežine v sejemsko dogajanje so vnesle novosti, kot, denimo, brezplačen vstop za nosečnice (86 jih je uveljavljalo to ugodnost) ter za vse Roke in Helene, kozarec piva, sole in ledenega čaja ali jogurt za vsakega dvajsetega oz. desetega obiskovalca... Sejemski blišč je vsaj navidez zastrl tudi nekaj sejemske bede, za katero ni kriv prireditelj, ampak je odsev družbenogospodarskih razmer. Nekakšna ironija je, da je Gorenjski sejem zgradil sejmišče s pomočjo gorenjskega gospodarska, zdaj pa na potrošniških sejmih, kakršni je tudi poletni Gorenjski sejem, prevladuje uvoženo blago. Po oceni Francija Ekarja, direktorja sejma, ga je bilo letos približno sedemdeset odstotkov. (In v takšnih okoliščinah je bilo lažje dobiti gume Michelin in Goodyear kot gume, ki jih delajo le kilometer proč.) Sejem na tem področju lahko stori bolj malo (morda le z nižjimi cenami razstaviščnega prostora za prodajo domačega blaga), sicer pa je sejem realna slika gospodarstva in državne politike, ki je po ocenah nekaterih le malo preveč liberalna in mačehovska do domače proizvodnje in domačih izdelkov. Prav bi bilo, da bi si predstavniki državnih organov, ki krojijo izvozno-uvozno politiko ogledali tudi takšne sejme, smo med drugim slišali na sejmu. In če je sejem ogledalo gospodarstva, je tudi ogledalo razvitosti poslovne morale! Zal je na tem področju še precej balkanskih primesi, je dejal direktor sejma Franci Ekar in navedel imena petih gorenjskih podjetij, ki so zlorabila ime in čas Gorenjskega sejma. Ta podjetja niso prišla razstavljat in ponujat blaga na sejem, ampak so obiskovalce Gorenjskega sejma s časopisnimi in radijskimi oglasi vabila v svoje trgovine, jim nudila v času sejma popust in podobno. • C. Zaplotnik TAB inženiring, d.o.o. Računalniški informacijski sistemi ljubljanska c. 24/a, 64000 KRANJ tel: 064/273-273 fax: 064/273-274 Podjetje TAB inženiring,d.o.o. razpisuje šest prostih delovnih mest in sicer: 1. PRODAJNI INŽENIR (2 mesti) Delo obsega trženje računalniških informacijskih sistemov. Od kandidatov pričakujemo: - da poznajo računalniške informacijske sisteme (HW in SW) - da poznajo poslovno informatiko - da so komunikativni - da imajo vozniški izpit - da imajo najmanj deset let delovnih izkušenj 2. PROGRAMER - razvijalec (2 mesti) Delo obsega razvijanje in programiranje v jeziku C. Od kandidatov pričakujemo: - da obvladajo jezik C - da poznajo poslovno informatiko - da so komunikativni - da imajo vozniški izpit - da imajo predhodne delovne izkušnje 3. SISTEMSKI INŽENIR (1 mesto) Delo obsega postavljanje računalniških mrež LAN in WAN (NovelO sistemov ter postavljanje računalniških komunikacij. Od kandidatov pričakujemo: - da obvladajo OS NOVELL - da obvladajo modemske povezave - da poznajo računalniško strojno opremo - da imajo vozniški izpit - da imajo predhodne delovne izkušnje 4. SERVISER (1 mesto) Delo obsega servisiranje računalniške strojne opreme. Od kandidatov pričakujemo: - da poznajo računalniško strojno opremo - da imajo vozniški izpit - da imajo predhodne delovne izkušnje Pisne prijave z opisom predhodnih delovnih izkušenj sprejemamo na naslovu podjetja, najkasneje v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK &k NA ŠTIRIH KOLESIH Renault megane namesto modela 19 Renault je v javnost poslal prve uradne fotografije naslednika popularnega modela 19, ki ga bodo uradno predstavili na bližajočem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Renault megane in megane coupe sta prva iz serije petih modelov, ki bodo predstavljali Renault v avtomobilskem segmentu Ml. Novinca prihajata na trg sedem let po predstavitvi renaulta 19, po predhodniku pa bo vseh pet modelov povzemalo zanesljivost, dobro in natančno izdelavo, dobro lego na cesti, uporabnost, ekonomičnost m visoko stopnjo vgrajene varnosti, hkrati pa bodo modeli megane izražali tudi duh značilne Renaultove inovativnosti. Pri Renaultu so se torej odločili za družino petih avtomobilov, ki vsi temeljijo na isti osnovi, hkrati pa so si med seboj precej različni. Za meganom v petvratni limuzinski in trivratni kupejevski karoserijski izvedbi, bodo v manj kot dveh letih na trg prišli še enoprostorska limuzina, ki je v tem segmentu pomembna novost, limuzina s štirimi vrati in kabriolet. Na slovenskem avtomobilskem trgu in hkrati tudi v večini evropskih držav bodo prvi megani prišli šele prihodnje leto, predvidoma konec januarja ali v februarju. • M.G. (S) HYunoni * suzuki ŠKOFJA LOKA, GOSTIŠE 8, TEL: 064/632 ■ 286 POOBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL_____ kredit - leasing - staro za novo DELAVSKA UNIVERZA VIKTORJA STR A ŽIŠA RJA JESENICE Titova 86, 64270 Jesenice, Telefon, fax (064) 81 072, Telefon (064) 862 868 Delavska univerza Viktorja Stražišarja Jesenice vpisuje v šolskem letu 1995/% v naslednje izobraževalne oblike * osnovna šola za odrasle in mladostnike - 5., 6., 7. in 8. razed * 4. letnik ekonomske srednje Sole * 1. letnik ekonomske srednje šole * 1 S<) programi: - natakar - kuhar * verificirane tečaje tujih jezikov vseh stopenj za odrasle - nemščino - italijanščino - angleščino * tečaje nemščine za otroke - nižja stopnja 1. do 4. razreda - višja stopnja S do 8 razreda * tečaje šivanja in krojenja - začetni - nadaljevalni * tečaji slovenščine za neslovence • izpit iz aktivnega znanja slovenščine za pridobitev državljanstva Informacije dobite po telefonu 81 072 in 862 868 ali osebno na Delavski univerzi Viktorja Stražišarja Jesenice, Titova 86. Cene so ugodne, plačilo na obroke PESEN POSEL 225-111 G1VAS ŽELITE POSTATI SAMOSTOJNI ? Postanite nas partner pri vzgoji južnoameriških ćinčiI. Dalo lahko opravljate kot redno aH dodatno dejavnost Garantiramo odkup živali I _In cano-1 ĆINČILA INTERNTIONAL MIKLAVŽ 062/692-250 j TRŽIČ 064/50-729 j AVTOHIŠA KADIVEC HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadiuac Pipanova 46, Šenčur TEL. 064/41-573,41-426 inovator "Premišljujem, da bi pobarval Ferrari" Slavko Matičič iz Domžal je za inovacijo tehnologije barvanja impres na sejmu v Pittsburghu prejel najvišje priznanje, zlato medaljo. Domžale, 24. avgusta - Živopisne, mavrično obarvane unikatne ure, telefoni, luči, stikala, vaze, kozarci, očala, pa tudi cokle in klobuki - to je le peščica izdelkov, ki so jih obarvali v domžalskem družinskem podjetju Sima d.o.o., ki ga vodijo oče Slavko Matičič, hči Nataša in zet Marko Aljančič, Tehnologije barvanja, kakršno so razvili, menda ne poznajo v svetu in povsod v tujini zbuja veliko zanimanje, naši proizvajalci pa so še premalo pogumni, da bi svojim izdelkom vdahnili mavrične barve. Za kaj gre pri novi tehnologiji? "Ze leta 1990 smo začeli razvijati, pred dvema letoma pa smo končali razvoj barve, kakršne ne poznajo v svetu. Gre za novo tehnologijo impres, s katero je mogoče obarvali praktično vse materiale, od lesa, kovin, stekla, papirja, plastike, usnja, keramike... Edina materiala, ki sta tu izvzeta, sta tekstil in glazirana keramika. Barvo nanašamo ročno, brez čopi-čev, natančen postopek pa je skrivnost, saj v fazi obdelave surovin v delavnico ne pustimo nikogar." Kakšne so prednosti te tehnologije? "Poleg tega, da omogoča barvanje skoraj vseh materialov, se barve porabi izredno malo. Za obarvanje enega telefona jc zadostuje že 12 kapljic. Poleg tega je čas nanosa le 10 do 15 sekund, barva je do dvakrat bolj elastična in štiri do šestkrat bolj odporna na drgnjenje. Barve se med seboj ne razlivajo, ampak dotikajo. So naravi prijazne in ni nobenega ostanka Zaenkrat smo razvili 42 barvnih kart in 12 kart za vsako znamenje zodiaka." Od kod vaše zanimanje za barve? "Že babica me je naučila pomena barv. Barve so lahko zdravila za ljudi, ali pa strup, lahko zdravijo ali ubijajo... Vsako živo bitje ima svojo barvno kodo - mešanico barv, ki se prilega telesu in duši. In z našo tehniko nanašanja barv lahko vsakodnevne predmete obarvamo mavrično. Potrebno je bilo torej znanje o barvnih koloritih, študiral sem mnoge knjige, zlasti Svet svetlobe in barv Mirka Adlešiča. Kolorit je mladost, čista barva. Čimveč frustracij si doživel v življenju, tem več zaprtih barv zahtevaš. Iz izkušenj vem, da starejši ljudje tudi mlade hočejo posiljevati z zastrtimi, zafrustrirani-mi barvami." Kasen pa je odziv naše industrije na vašo inovacijo? "Naša podjetja so vse premalo pogumna, da bi se odločila za industrijsko proizvodnjo tako pobarvanih izdelkov. Različnim podjetjem smo poslali več kot petsto vzorcev, a nobeno se Še ni odločilo za industrijsko izdelavo. Obarvali smo na primer svetilke Sijaja iz Hrastnika, hladilnike Gorenja, ure in steklenino Rogaške, najbolj znani pa so Iskrim telefoni, ki smo jih v Nemčiji prodali kar sedem tisoč. Smo sorazmerno dragi, ker nočemo razviti tovarne barvanja, vsak naš izdelek pa je unikat, ki mu samo z barvo damo individualnost. Iako se naš vložek preko 60 tisoč mark le počasi vrača. Ker mi ne moremo prodajati samo barv, bi bil potreben skupen nastop s proizvajalci, katerim bi obarvali izdelke. Ker pa za to nipravega odziva, bomo verjetno licenco prodali v tujino." Največje zanimanje za vaše delo je verjetno v tujini. "Tako je. Udeležujemo se vseh sejmov inovacij v tujini, bili smo na splošnem industrijskem sejmu v Hannovru, kjer smo vzbudili veliko pozornost zlasti med Nemci in Američani Bili smo na sejmu v Tokiu, v Pittsburghu pa smo letos spomladi prejeli najvišje priznanje, zlasto medaljo. Imamo še veliko razvojnih načrtov, skupaj z italijansko firmo delamo stroj za nanos barve, poleg tega pa je za vsak izdelek potrebno narediti specifično orodje. Potencialni trg vidim zlasti v mladih, ki jih privlačijo žive, pozitivne barve, zato barvamo tudi čelade za motorje, kitare, televizorje. Premišljujem tudi, da bi mavrično obarval avtomobil Ferrari..." • Urša Peternel Najučinkovitejše sredstvo za zgubljanje telesne teže, preizkušeno na tu jem in domačem tržišču -TABLETE VOLDAFAR. Tel.: 061/571-875 MEŠETAR Kmetje nezadovoljni s prodajo in cenami Če kmete, pridelovalce krompirja, ali zadružne delavce, ki skrbijo med drugim za prodajo krompirja, v teh dneh vprašate, kaj jih najbolj žuli, bodo brez ovinkarjenja priznali, da je njihov največji problem krompir. Pridelek je kar dober, možnosti za prodajo so slabe, odkupne cene nizke. Ob tem, ko je trg še zasičen s ponudbo zgodnjega krompirja, kmetje že izkopavajo poznega-Po "tržnih informacijah" kmetijske svetovalne službe je cena zgodnjega krompirja pn prodaji na debelo od 20 do 2.5 tolarjev, iz tržnega pregleda, ki ga vsak leden objavlja Kmečki glas, jc razvidno, da ga na tržnicah ponujajo po 45 do 60 tolarjev za kilogram, iz nekaterih kmetijskih zadrug pa je že slišati, da s« odkupne cene zgodnjega krompirja spustili na vsega 16 tolarjev za kilogram. Z novim letom nove carinske tarife Državni zbor bo po poletnih počitnicah drugič obravnaval predlog zakona o carinski tarifi, ki naj bi podobno kot ostale carinske spremembe začel veljati v začetku prihodnjega leta Zakon bo določil pravila za uporabo carinske tarife oz. cannskc stopnje, po katerih bo treba ob uvozu plačevati carino. Del zakona )e tudi dolg spisek predmetov z višino predlagane carinske stopnje-na tem spisku pa so tudi vse vrste kmetijskih pridelkov in živils kih izdelkov. Cene gozdnih zemljišč Na območju nekdanje kranjske občine je za kvadratni meter gozdnega zemljišča prvega bonitetnega razreda treba odšteti 135 tolarjev, za kvadratni meter zemljišča drugega razreda 114 tolarje* in za kvadratni meter zemljišča tretjega razreda 93 tolarjev. Gozdno zemljišče Četrtega razreda je po 63 tolarjev za kvadratni meter, petega razreda po 51 tolarjev, šestega po 34, zemljišče sedmega in osmega razreda pa po 17 tolarjev za kvadratni meter Cene, ki nam jih posreduje cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, so informativne, sicer pa so odvisne tudi od ekonomskih vplivov, ki to ceno lahko zvišajo ali znižajo. Cene veljajo samo za zemljišče, posebej pa je treba oceniti vrednost lesa. Poletna šola podjetništva Podjetništvo za štipendiste Iskratela Ribčev Laz - Podjetniško izobraževalni center Gea Culleg^ |z Ljubljane že četrto leto zapored pripravlja v času šolskih počitnic poletno podjetniško usposabljanje srednješolcev, študentov ir> mladih podjetnikov, ki že imajo nekaj podjetniških izkušenj * letošnjem poletju je pripravil dve šoli, 10-dnevno za srednješolce v Rakovem Škocjanu in 15-dnevno na podjetniški visoki Šoli Babson College v Bostonu v ZDA, ki se jo je udeležilo dvaj**J mladih iz vse Slovenije Tretja tovrstna šola poteka v teh dneh 17. do 26. avgusta) v hotelu Bohinj v Bohinju. Udeležujejo se \° Študentje oz. Stipendisti podjetja Iskralel. ki bodo jutu, v sohntOi dopoldne tudi javno predstavili svoje podjetniške poslovne načrte. Udeleženci šole se spoznavajo s podjetniškimi in managerskimi znanji (organizacija, marketing, promocija, ekonomika, finance, javno nastopanje, poslovna nemščina in angleščina itd ) in 1 izdelavo poslovnega načrta, ki je osnovni dokument za zag°n novega podjetja ah za razširitev dejavnosti v podjetju ter za pridobitev finančnih sredstev pri poslovnih bankah, skladih ,n vlagateljih. Vsak udeleženec šole izdela pod mentorskim vod*1' vom predavateljev ali svetovalcev podjetništva poslovni načrt z* svoje podjetniške zamisli. • CZ. PLAKATI 70*11M> I U 50_ I _ 100_ ! 150 200 6500st 11500sit; 11500 21500 dZS& 12000 t 21 OOOsr 21 OOOsit 3*000 it-'-og 17500s 30500, 30500 56500 iti ^ 23000s 40000 57000 74000 itljgi STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tal.: 634 - 800 gorenje ELEKTRONIKA ROHR-BLITZ .d o.o. kanm rvmiaiiM acaANja in CitCaNja pod vodnim .miii.OM '.•af.ri.jr amrmiii.n o, inih IN MAACOONIM l OVI1 CUV in vaa OOTALI iSPi I nomunai nc uai uoc mmJL i ili—T^, i.l.'NM Wk SBHBBE9BH BBHBBbV TEL/FAX:061 451 586 . WA 906 x ► 22 PROGRAMOV ► NOVI DESIGN ► IN0X BOBEN TV VOYAGER 064/22-11-33 • • SAVNA • S0LARIJ • ■ TA % 0/. DODATNI ZA WALE B^LiKTO TEDEN O /0 POPUST GOSPODINJSKE APARATE 51 cm TTX 1 55 cm TTX 1 RADOVLJICA IINHARTOV TRG 20 DU'»\^l(*AS 10-1»hin IM»h SOBOTA 10 ! 486 0X2/66 4860X2/80 486DX4,t00 4860X4/120 PENTIUM 60 KOMPUt MTAURAN. aAiMMNI 515TfAA ■ M0NIAŽA IN OBROČNAOUPlAfJlA DO 12 WfSl< FV (t.8* TCL 064 712 353 FAX. 064 /18 096 ^iiih1-- 105.900. SIT i08.90o.-srr 1t1.900.-SfT i20.900.-srr 134.900.-SIT NAV00IUU »0 Ot^Crl , v-IOI 0 NAJV68 ■ V/DRZtVANIf • POMIVALNI STRO J 61.812 PHILCO 18 MESECEV GARANCIJE M ZA GOTOVINO POPUSTI C MOŽNOST PLAČILA DO S C mmJ^ *4M%t.'j(# .2» 1 'KUJ* larf kovin Otimna )D 5 • 15% RAZEN AKCIJE EKOV- DOSTAVA NA DON^ NEMOGOČE JE MOGOČE!!! VREME Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne in zvečer bodo krajevne plohe in nevihte. Jutri bo večinoma sončno, prav tako v nedeljo, le da se bodo popoldne pojavile posamezne nevihte. LUNINE SPREMEMBE Jutri, v soboto, 26. avgusta, bo ob 6.31 nastopil mlaj, zato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu vreme spremenljivo. Naj živi vesela družba Tudi trio Milana Resnika Veselo srečanje na Andreju nad Škofjo Loko 10. septembra. Andrej nad Skorjo Loko, Milan Resnik je povedal, 24. avgusta - Boij podrobno bomo srečanje škofjeloških ansamblov na Andreju nad Škofjo Loko 10. septembra popoldne opisali v Gorenjskem glasu prihodnji teden. Tokrat vam s sodelovanjem organizatorja srečanja - Ivana Ruparja predstavljamo Trio Milana Resnika. da je trio večkrat povabil tudi Ivan Rupar v svoje gostišče nad Škofjo Loko. Dela ima ansambel dovolj, fantje pa so tudi vsi zaposleni. Milanu Resniku, ki dela v Papirnici Količevo pri Domžalan, ostane malo prostega časa. Vendar pa imajo domače viže radi, zato igrajo, igrajo... Igor E. Bergant Na velikem predvolilnem plesu je za ples in zabavo igral Košir rap team. Mlada dama je dejala svojemu plesalcu: "Na tem plesu je cvet našega naroda: inteligenca, šarm, lepota in nekaj zoprnih športnikov." "Kateri šport pa vi trenirate?" jo je vprašal. V odaji Glasba je življenje bomo gostii Igorja E. Berganta, *' k v televizijsko športno redakcijo vnesel obilico vedrine. Pravi, da ima zelo rad glasbo, ne igra nobenega inštrumenta, *ar pa bo popravil v zrelejših letih, ko se bo naučil igrati na klavir. Ves pa je predan športu. Med športniki ga tudi kot glasbenik najbolj navdušuje Jure Košir, ki menda razmišlja o novi smučarski himni. Igor po televiziji najraje spremlja športne oddaje. Na sPoredu je bilo smučanje. Njegova izvoljenka pravi: "Na drugem programu je komedija." "Če ne pustiš televizorja pri miru, bo tragedija," odvrne Igor. Glasbeniki z dodatki.' (alla Tof) Georg Friderick - Handel \ Wolfgang Amadeus • Mozart Nikolaj Rimski - Korsakov Jakob Petelin - Gallus Lucijan Marija - Škerjanc Zlatko Dobrič - Sraka Znano je, da je Milan Resnik eden najboljših slovenskih harmonikarjev. Pred dobrim letom in pol je sestavil trio, v katerem sta še Milan Peternel (bas kitara) in Milan Kontarček (ritem kitara). Vsi trije Milani tudi prepevajo. Obsežen program bodo kmalu kronali tudi s kaseto in CD. To bo Resnikova druga kaseta in prva s triom. Pokrovitelji srečanja na Andreju nad Škofjo Loko bodo letos poleg Gorenjskega glasa in Radia Žiri še To-Po Poljanec Tone Puštal, Orodjar sivo Bergant Sv. Barbara, Fortuna Dom Gorenja vas, Mizarstvo in montaža Dolenc Jože Sv. Barbara ter Prodaja in servis avtomobilov Lušina Franc Gosteče. • A. Žalar /a+y =ŠKODA Vol.ksvvdKt'M Group planinskO DRUŠTVO IZ SOVOOMJA V POL JAMSKI OOLIMI VAS VABI HA SREČANJE HARMONIKARJEV V NEDELJO. 27. AVGUSTA, OB 15. URI OB PLANINSKEM DOMU NA ERMANOVCU Je le tako, da si vsak drlavl-jan samostojne Slovenije ne Zmore privoščiti lastnega jeklenega konjička, zato smo nekateri na milost in nemilost prepuščeni rQZnim prevozniškim podjetjem "> eno od njih so tudi Slovenske železnice, ki pa bi bile lahko tudi "epal-transport ali pa India Railway. Prepričan sem, da je zdajle koga pognalo do stropa, češ, le kako si drznem primerjati nas s takimi zaostalimi drtavami. Trenutek, pa bom obrazlolil: 1. Kaj je to točnost, se nikomur pri tem podjetju niti ne sanja. Vsak, čisto vsak vlak, ki dnevno vozi med Jesenicami in Ljubljano, tja prispe z minimalno 15-minutno zamudo. Izjeme so edino ICE in mednarodni vlaki, ki vozijo preko meje v Avstrijo, pa še ti niso vedno točni. Neznansko prijetno je hoditi na vlak ob 5.38 samo Zato, ker nikoli ne veš, ali bo tisti ob 6.22 v Ljubljani res ob 7.26 ali pa, kar je bolj verjetno, nekje med 7.40 in 7.50. To avtomatsko pomeni zamudo slutbe, kako na to gledajo predpostavljeni, pa ni potrebno razlagati. Mislim, da je prava katastrofa, da v današnjem času voinja od Jesenic do Ljubljane traja okroglo dve uri in pol. če bi si omislil kočijo, bi menda celo z njo prispel v Ljubjano precej prej, predvsem pa ■ v to sem 105 % Prepričan - mnogo udobneje. 2. Voinja s predpotopnimi vagoni poljske izdelave, je res Pustolovščina, ki bi lahko slutila tudi :a pripravo na "Nič nas ne sme presenetiti". Če tisto o Premetavanju iz leve na desno in od naprej nazaj izpustimo, so tu na voljo še čisto posebne storitve: parjenje z vročim zrakom iz kurjave, ki ima samo dve stopnji (dela ali pa ne), ohlajanje s prepihom, ki izjaja ob vseh oknih in vratih, ob de lju se lahko čisto zastonj stuširaŠ, op-ereš čevlje, bundo in če poslovni kovček ni nepremočljiv, lahko navlališ tudi dokumente. Ob (alisprevodnica), ki ima sicer zelo čedno obleko, samo skomigne z rameni, češ "pa kaj ti jaz morem"! 3. Ob prilolnosti slulbenega potovanja iz Ljubljane v Maribor sem se poslutil tako zelo opevanega zelenega vlaka. Ker sem jutranjo pošto odpiral šele na vlaku, sem ugotovil, da nujno potrebujem telefon. Naivnei, Saj ni res... 0 popotovanju od Jesenic do Ljubljane s Slovenskimi železnicami Anton KLINAR tem se marsikatero okno ne da odpreti, tistih, ki se odpirajo, pa se marsikdaj ne da zapreti. Vstopna vrata vagonov so izgleda delana za samomorilce, saj sem te večkrat zasledil napol odprta (ali zaprta) vrata. Da ob detju skačemo čez lule v vagonih in se nam ob kombinaciji snega in sonca cedi za vrat in v naročje, to je le stara pesem. Ob takih opozorilih sprevodnik kakršen sem, sem pomislil, da v tej poplavi mobitelov in podobnih naprav zagotovo ne bo problem telefonirati z vlaka. Ko sem to omenil sicer zelo prijazni sprevodnici, me je gledala tako trapasto, kot da od nje zahte-vamnajmanj čudel In to naj bi bil vlak za poslovnele. 4. Zanima me, v katero podvrsto spadamo potniki z Gorenjskega, da se moramo prevalati na tak način? Mar si ob ceni, ki jo plačamo za vozovnico, in to je 422,- SIT v eno smer, ne zaslutimo človeškega prevoza v suhih vagonih, v katerih ne bi pihalo od čisto vsake špranje in v katerih se okna odpirajo In zapirajo? Zanima me tudi, čemu obstajata dva policista na vlaku, če pa se udobno zabubita v službeni vagon, in ju vse dogajanje na vlaku niti najmanj ne gane? Mnogokrat se zgodi, da moramo potniki prenašati pokanje petard, prediranje in podobno razkazovanje moči vrle mladine, ki vstopa v škofji Loki Njihova objestnost je včasih vse prej kot "otroška nagajivost", v kar bi jo kdo rad prekvalificiral A mol postave takrat ni nikjer in od nikoder. Ne pričakujem odgovora na to svoje pismo, ker vem, da me bodo okvalificirali kot samo še enega godmjavega Slovenca. A način, kako se prevažam v službo in iz nje, mi gre že pošteno na bruhanje. Vsakič, ko se spomnim na to, da bo spet treba na vlak, najprej poslušam vremensko napoved, nato pri vseh strankah napo vem morebitno zamudo, se na debelo oborožim s sveto potrpelljivostjo, globoko zadiham - in se podam v to pustolovščino. In vsakič sproti se zaklinjam, da moram letos na vsak način priti do avtomobila, pa naj stane kar hoče. Za zaključek pa samo tole: če bo naše prevalanje zaradi tega pisma samo za eno promilo bolj kulturno, so se moji stroški za poštnino 10-kratno obrestovali. GREMO V GAULOISSES RADIO KRANJ 97,3 sreda, 30. avgusta, ob 17. uri Oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER. DOMAČA LESTVICA 1. Monroe: Spomini 2. Avia bend: Vsaj se trenutek 3. Victory: Phjeendhjee 4. Kingston: Greva na morje 5. R. M. Project: Hočem tvojo pi... TUJA LESTVICA 1. Fun Facton/ - i Wanna B with U 2. Bon Yovi - This aint a love song 3. Annie Lennox - A whiter shade of pale 4. Dog Eat Dog - No fronts 5. East 17 - Stav another day Tudi v naši zadnji avgustovski oddaji bomo v sredo, 30. avgusta, med 17. in 18. uro na RADIU KRANJ izžrebali nekaj lepih nagrad - glavne so še vedno KAVBOJKE BLUE MOON JEANS CLUBA PETRIC IZ KRANJA. Pišite, glasujte, poslušajte nas! KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj. VEČNO MLADI Pripravlja in vodi Stojan Lavtar. Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure. VEČNA LESTVICA - jutri, v soboto, 26. avgusta 1. it's Now Or Never (Elvis Preslev) (5) 2. Are You Lonesome Tonight (Elvis Presley) (5) 3. Yesterday (Beatles) 4. Help (Beatles) 5. (I Can't Get No) Satisfaction (Roiling Stones) 6. Love Is A Manv - Splendored Thing (Four Aces) 7. The Man From Laramie (Jimmy Young) 8. Cherrv Pink And Appie Blossom VVhite (Eddie Calvert) NAGRADE: 1. Večerja za dve osebi v Vili Bella: Miha Kokaij, Zg. Jezersko 102 b, 64206 Zg. Jezersko 2. Mesni izdelki Mesarstva čadež v vrednosti 3.000 SIT: Tatjana Jovanović, Tenetiše 38, 64204 Golnik 3. Boni za 3.000 SIT, darilo trg. podjetja Primož d.o.o. iz Ljubljane: Janez Porenta, Hafnarjevo naselje 53, 64220 Škofja Loka Lep pozdrav vsem skupaj! Upam, da ste lepo preživeli počitnice in da se mi boste jutri pridružili pri obujanju spominov - tokrat na leto 1979. V oddaji bomo spet pozdavili dva gosta: Andeja Štremflja, ki je leta 79 osvojil vrh najvišje gore sveta, ter Danila Kocjančiča, ki je s skupino Prizma takrat osvajal vrhove slovenskih glasbenih lestvic. Dopisnice s kuponi pošljite na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 64000 Kranj s pripisom VEČNO MLADI. Z lestvico odhaja kralj Elvis Preslev, z njim pa tudi 1. in 2. skladba, zato zanju ne glasujte več. Naša naslednja oddaja bo na programu spet 23. septembra. KUPON • VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: TRŽAŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.30 Lep pozdrav! Z željo, da bi se glasbena lestvica, ki je sestavljena Izključno po vašem okusu, še naprej razvijala v zdravega otroka vašega glasbenega okusa, se vam zopet oglašamo. Spet je pred vami na mizi možnost, da glasujete za skladbe, ki so vam všeč. S tem si zagotovite dvoje: prvič, da boste svojo glasbo res tudi poslušali, in drugič, imate možnost dobiti privlačno nagrado našega pokrovitelja. Tako, uvod smo naredili, sedaj pa - na delo! Izrežite kupon, ga izpolnite in pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, vključno do ponedeljka, 28. avgusta. Tokrat smo imeli v naši oddaji kar dva sponzorja in s tem tudi dve nagradi. Srečneža sta Ivanka Hvalica iz Tržiča in Franc Mihelčič iz Kranja. Tudi tokrat iskrene čestitke! Vesna in Dušan Lestvica: 1. TAK A PIECE OF YOUR HEART - Matrix 2. PUT YOUR VVHITE SOMBRERO - Abba 3. POTEPUH - Pop Design 4. ODPRI OČI - Anja Rupel 5. BE MY LOVER - La Bouche 6. A VVHITER SHADE OF PALE - Annie Lennox /2ŽSx 7. HOČEM TVOJO PI... - R. M. Project 'flSS& 8. ITS MY LIFE - Gigabvte Predlogi: A KRALJICA NOČI - 4 Fun B. SCATMAN'S VVORLD - John Scatman C. fTS YOUR DAY - O.K. KUPON Glasujem za: 1 2 Za vnaprej predlagam: Moj naslov: ABC "KO ZABOLI UHO" Boom! Poslušalke in poslušalci RADIA ŽIRI ste v oddaji BOOM in preko dopisnic izoblikovali in izglasovali lestvico KO ZABOLI UHO. Boom! Pesmi različnih rangov in zvrs ki vam kravžljajo živčke, ste tokrat postopničkali takole 1. ALI EN: LEVA SCENA 2. POP DESIGN: SKDM 3. ALFI NIPIČ: OSTAL BOM MUZIKANT (TECHNO) 4. OBZORJE: PEPEL 5. POP DESIGN: POTEPUH 6. ČUKI: HUGO Boom! Cenzurko pričakuje dopisnice z vašimi naslednjimi predlogi za lestvico NAJSLABŠIH na naslovu: RADIO ŽIRI, Poljanska 2, 64220 škofja Loka. Boom! Na račun smrdeče lestvice se bo nekdo izmed vas "do sitega" nadišavil v PARFUMERIJI HELENA. Tokratna nagrajenka pa je TISA SITAR, MOSTE 11/1. 64274 ŽIROVNICA! Čestitamo! Booooooom! BOMPONČEK Pesem: Izvajalec: Kratka obrazložitev: Lestvica smrdi na Radiu Žiri vsakih 14 dni. Boom! TVS1 9.25 Radovedni taček: Lestev 9.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.00 Štiri deklice v Trevisu 10.20 Na smrt prestrašen, angleška nadaljevanka 10.45 Zgodbe iz školjke 11.15 Brevvster McCloud, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Intervju, ponovitev 15.50 Malo angleščine, prosim 16.15 Aretacija grizlija Adamsa, ameriški film 18.00 TV dnevnik 18.05 Odprava zelenega zmaja, 1. epizoda 18.35 Kate in Allie. angleška serija 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Utrip 20.10 VVildbach. nemška nadaljevanka 21.00 Ognjena moč, ameriška dokumentarna nadaljevanka 21.30 Preganjani na svoji zemlji, dokumentarna oddaja 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 šport 22.40 Sova 22.40 Trd oreh, angleška nanizanka 23.30 Ecce Bombo, italijanski film TVS2 8.00 Euronews 9.20 VVildbach, nemška nadaljevanka 10.15 Turistična oddaja 10.30 SP v veslanju, finale, prenos 11.55 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, spust, C 1 (m) posamezno, prenos 13.25 Sova, ponovitev 14.45 športna sobota - nadaljevanje: GP v atletiki, posnetek iz Bruslja 16.25 EP v plavanju, finale, prenos 17.45 SP v kajakih in kanujihna divjih vodah, spust, C 1 (m) posamezno, posnetek 18.35 Širjave, evropski magazin o varovanju okolja 19.30 TV Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Angelika in kralj, francoski film 21.50 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; VVood-stock '94, 4. del; angleška glasbena lestvica HTV 1 8.40 TV koledar 8.50 Poročila 8.55 Božji oklep, ameriški film 10.30 Program za mlade 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 TV razstava 12.55 Živa resnica, dokumentarna oddaja 14.05 Podganica, švedska risanka 15.30 Poročila 15.40 Bev-erlv Hills 16.25 Poirot, angleška nanizanka 17.15 Umetnine iz svetovnih muzejev 17.25 Izziv hrvaškega turizma 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.20 Podoba, ameriški film 21.55 Naj zvenijo tamburice, posnetek 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Kronika dubrovniškega festivala HRT 2 12.05 TV koledar 12.15 Slika na sliko 13.00 Atletika, posnetek mitinga 14.00 SP v veslanju, posnetek 15.00 Tenis, prenos turnirja 15.55 EP v plavanju, posnetek 17.30 Ekran brez okvirja, ponovitev 18.30 Podmornice -jekleni morski psi,dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.20 Korak za korakom, humoristična serija 20.50 Latinica 22.30 športna sobota 22.45 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; čemi gad, humoristična serija, vldeodrom, kanadski film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Don Kihot 9.00 Kaličopko, ponovitev 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 10.45 Drakula 11.15 Spot tedna 17.40 Klasična videoglava 18.30 Pomoč v hiši 19.00 Generacija transformerjev II 19.30 Dance sesion 20.05 Vreme 20.10 Živeti danes - Duhovnost duševnosti, dokumentarna oddaja 20.40 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.35 Vesoljski "slamer", ameriški film 23.05 Vreme 23.10 Sibil, ameriški film 0.45 Umazanke, erotični film AVSTRIJA 1 6.05 Evening Shade, Hollywood kliče 8.00 Otroški program 13.15 Formula 1 za VN Belgije, trening 14.05 Blossom 14.30 Parker Le-wis 14.55 Baywatch 15.45 EP v plavanju 17.15 Beverlv Hills 90210 18.00 Šport 19.00 Mr. Bean 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00Pogledi s strani 20.15 Ko se moj dragi razjezi, nemška komedija 22.40 čas v sliki 22.45 Pardon, najboljše iz Skrite kamere 23.20 Hale in Pace, skeči z angleškima komikoma 23.45 Kako poročiš milijonarja, ameriška komedija 1.15 Berlin - Alexanderplatz, nemški film 2.40 Beverly Hills 90210 3.25 Vražje spletke 5.10 Doktor Trap-per John AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Strike Force, ameriška kriminalka 10.15 James Bond - Ognjena krogla 12.30 Hello Austna, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Pred sončnim zahodom, nemški film 14.50 Kor-bijevo pozno očetovstvo, komedija 16.00 Zemlja in ljudje 16.15 Dežela dolin 17.00 čas v sliki 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Harald in Eddie 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Beg v smrtno past, kriminalka 21.45 Čas v sliki 21.50 Nightkill, ameriška kriminalka 23.25 Lov na zlatega škorpijona, italijanski pustolovski film 0.50 šport 1.50 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MINI PET (otroška lestvica) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED. 78. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 21.40 Iz narodnozabavnih logov: Ansambel Brodniki 21.45 EPP blok - 3 21.50 Film: Korenine zla, ameriški film 23.20 Montreoux '95 23.30 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri 19.00 Letna šola v naravi '94 OŠ Železniki (1. del) 20.00 Antonov obzornik 20.30 Serijski film LOKA TV ... Videostrani non stop M MTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 in 15.30 TV SHOP, televizijska prodaja 15.40 Povabilo k umoru, drama 17.10 Detektiva, angleška nanizanka, ponovitev 6. dela 17.40 Med prijatelji, narodno-zabavna glasba, ponovitev 18.15 MMTV šport, ponovitev 19.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Edvvard in gospa Simpson, serija, 6. del 20.50 Spot tedna žive scene 20.55 Nedolžni pregon, film 22.30 Izdano zaupanje, film 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP 18.18Samotne sledi 18.56 Risanke 19.15 Satelitski program DVV 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 KINO Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program: Večno mladi - Stojan Lavtar R TRŽIČ Gostja sobotnega programa bo, če bo šlo vse po sreči, zopet Aleksandra, ki vam bo pomagala na poti do zdravja, pa še kakšno zanimivost vam bo pripravila. To bo seveda kontaktna oddaja z vami, poslušalci. Osrednje, aktualne in servisne informaicje bomo združili v oddaji ob 15.30, kmalu zatem pa se bomo ozrli tudi v zvezde in vam ponudili horoskop. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pa se bomo vključili v prenos poročil radia Deutsche VVelle. Ob 17.30 bomo za pol ure odprli največjo trgovino na tržiškem koncu Gorenjske. V tem času namreč na radiu Tržič potekajo brezplačni mali oglas*. Pokliite nas in v eter oddajte svoje sporočilo! Najmlajšim je ob 18.30 namenjena pravljica izpod peresa Zlate Volane, z dežurno ekipo pa boste lahko sodelovali tudi pri oblikovanju glasbene vsebine programa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.15 Ponovitev 17. lekcije ONE TO ONE 10.00 Tema: Mednarodna gorskohitrost-na dirka GOLICA 95 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje, 14. melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Portret: Janez Duhovnik - doktor znanosti18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Idrijski čipkarski festival 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 športni utrinki 17.00 Študentska tribuna 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščien: BBC -one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 24.00 Camera obscure - Zlato Kreč 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radiovatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program lolo bobnar CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ predprem. amer.ljub. drame NAJINI MOSTOVI ob 21. uri, amer. vvest. HITRI IN MRTVI ob 17. in 19. uri ŽELEZAR amer. akcij, spekt. BATMAN ZA VSE ČASE ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. ZLOBA ob 18.30 in 20.30 uri NEDELJA, 27. AVGUSTA TVS 1 8.20 Živ, žav, ponovitev 9.55 Arabela se vrača, ponovitev češke nadaljevanke 10.25 Odprava zelenega zmaja, ponovitev 10.55 Pesmice za Barbaro 11.30 Svet divjih živali, angleška serija 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, ponovitev 15.35 Čigav bo otrok, ameriški film 17.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 19.05 Po domače 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zakladi sveta: Mont st. Michel, francoski pustolovski kviz 21.35 Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Šport 22.50 Sova; Ločeni toda enakopravni, ameriška nadaljevanka 5.40 Cirque du soleil, kanadski cirkus TVS 2 8.00 Euronevvs 9.05 Tedenski izbor: Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, posnetek predstave 11.10 Majski cvetovi, angleška nanizanka 12.05 VVildbach nemška nadaljevanka 13.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.70 Bat man, ameriški film 22.10 Kar-aoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 23.10 Športni pregled 23.55 Speedway -srednjeevropski pokal, reportaža iz Ljubljane HTV 1 9.15 TV koledar 9.25 Poročila 9.30 Biblijske zgodbe 11.00 Sezamova ulica, otroška nanizanka 11.05 Beli klovn, ameriški film 12.00 Festivla folklore 13.00 Folklora 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 16.00 Sinjska alka 16.35 Beverly Hills 90210 17.20 Poročila 18.50 Kremenčk-ovi 19.00 Risanka 19.15 TV for-tuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Razdvojeno mesto, ameriški film 22.05 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja HTV 2 10.45 Tv koledar 10.55 Slika na sliko, ponovitev 11.40 Cro pop ročk, ponovitev 12.40 SP v veslanju posnetek 12.25 ATP magazin 13.55 Formula 1, prenos dirke 14.55 EP v plavanju 17.00 Tenis 17.25 EP v vaterpolu, prenos finala 20.20Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka; Dva filma za en groš, ameriški film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Črna puščica 9.00 Kaličopko 10.00 Burleska 10.30 Male živali 11.00 Splošna praksa, ponovitev 11.55 Ekipur-ejske zgodbe 12.10 Žametne vrnice 12.55 Spot tedna 17.15 tarah Vaughan, ponovitev 18.15 ametne vrtnice, ponovitev 19.00 Generacija transormerjev 19.30 Živeti danes, ponovitev 20.05 Beverlv Hills 90210, ponovitev 20.55 Beverly Hills 90210, 27. del ameriške nanizanke 21.45 Kino, kino, kino 22.20 Vesoljski slam-mer, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Black Beauty 6.30 Otroški program 8.35 Pustolovščina v kamniti dolini, lutkovna igrica 9.05 Duck Tales 9.40Benjamin Rožca 10.30 Speedy Gonzales, risanke 10.55 Duck Tales 11.45 Na obisku pri Kljukcu 12.10 Klic na pomoč Kalifornija 13.20 Športno popoldne 16.35 Tarzan na Mangattnu, ameriški film 18.05 Polna hiša 18.30 Vozovnica za dva 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki/Kult ura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Dr. Marcus Merthin, 11. del 21.00 Pravi Dunajčan se ne da 22.30 čas v sliki 22.40 Novo v kinu 22.45 Vizije 23.10 VValkabout. avstralski film 0.40 Nightkill 2.15 Lov na zlatega škorpijona 3.40 Vroči ritmi v Chicagu, ameriški film AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Orli zakona 11.00 Dežela planin 12.00 Pogledi od strani 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 14.05 Doktor na morju, angleška komedija 15.35 Dva Bavarca, nemška komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v siiki 19.48 Vreme 19.54 Šport 20.15 Samo dvakrat živiš, angleški akcijski film 22.25 Čas v sliki/Šport 22.15 Columbo: Pozabljena žrtev, ameriški film 23.45 EP v plavanju 0.05 Moj nemški vojak, ameriški film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLI HA (ponovitev otroške oddaje) 9.55 Svet živali: Riči 10.55 EPP blok -2 11.00 Petkov tedenski pregled, 78. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Nočni smučarski skoki na Gorenji Savi 12.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 52. jubilejna oddaja 14.1.3 Videostrani TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Antonov obzronik 18.20 Serijski film 20.00 33. čipkarski dan v Železnikih (tekmovanje klekljaric - zadnji del) LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Policija svetuje - Varno v šolo 20.20 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.50 EPP blok 20.55 Film, pod-naslovljen ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani - panorama 10.00 Skrinjica želja, otroška oddaja 10.30 Risanke 11.00 GOVORICA ŽIVALI: Pot k boljšemu razumevanju, dokumentarna oddaja 11.30 Cirkuške točke, 9. del 12.00 Bad influence, računalniške igre, 6. del 12.30 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom 13.30 Zabavajmo se s fiziko, 9. del 14.00 Capital Citv, ponovitev 6. dela serije 15.00 Vesela ne-dle'a, glasbeno-razvedrilna oddaja 18.00 Avtodrom MMTV, ponovitev 19.00 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja.ponovitev 1. dela 19.30 Glasbeni spoti 20.00 St. Else-where, serija 6. del 20.50 Spot tedna žive scene 20.55 Seznam za ubijanje, romantični triler 22.25 Sedmi kovanec, pustolovski film 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP 18.18 Kronika tedna 18.44 Slovenski oktet 19.05 Risanka 19.15 DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Mojstri kuhanja na radiu Kranj 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli mod praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 19.30 do 24.00 Večerni program - glasba po izboru Gregorja Grašica R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, iz Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na U«V 88.9 Mhz. Tokrat bodo tudi v nedeljo naše radijske frekvence precej vroče. Isto se bo dogajalo s telefonskimi zvezami. V kontaktni oddaji borno namreč ob 10.00 gostili dva aktualna gosta, tržiškega župana Pavla Ruparja in predsednika stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana. Govorili bomo o perečem vprašanju stanovanjske gradnje v Tržiču. Tedenski mozaik bo na sporedu opoldne, nedeljski duhovni misli pa bodo sledile podrobnosti iz našega vsakdanjika, kjer se bomo pogovarjali zlasti o problematiki cestoprometne varnosti na začetku novega šolskega leta. V studiu bomo gostili tri ravnatelje tržiških osnovnih jk* Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 redna nedeljska oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje, spored pa bomo sklenili s Kolovratom domačih. Presenečenje pripravlja tudi pokrovitelj oddaje-Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jo* tranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 7.5° Nočna kronika (OKC) 8.00 Miril vrtiljak 10.00 Trgovina Trigla)( 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice, Voščila 13.00 Nedeljska tema 14.00 Voščila 15.00 Poročila 16.00 Voščila 17.00 Pokliči, poklepetaj, poslušaj 18.3° Minute za ljubitelje resne glasbe RŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Na* zgodovinski spomin 9.00 Aktu*'"; tema 10.00 Kmetijska odda\a 10.15 Vključujemo se v prograrf Radia Cerkno 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 14.*' Prenos čipkarskega festivala J? Idrije 16.00 Lestvica: 10 pole""" komarjev 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,$ MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHZ 7.00 Calimero in otroci 9.00 Naj. naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10-00 Horoskop 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi Koncil'!3 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Slovenska glaS' bena lestvica za MTV-teletekst 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 16.45 Vreme 17.15 Holly' wood - oddaja o filmu 18.1' Novice 19.00 Rick Dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Jaz* galerija 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.<*j Duhovna misel, svetnik dnev» 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 PrenO-j svete maše 10.00 Reportaž* 12.15 čestitke in pozdravi naši"1 poslušalcev 17.45 Slovencem P° svetu indomovini oz. misijonska oddaja 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokain^ postaj 20.15 Radio Vatikan 20.4" Naši svetniški kandidati 21-2JJ Sakralna glasba 22.00 - 5.3° Nočni glasbeni program radio trigla^ 96 MHZ KINO STORŽIČ amer. "odštekana" kom. TOMAŽEK ob 17. uri, amer. vvest. HITRI IN MRTVI ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij-spekt. BATMAN ZA VSE ČASE ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. KRI NA SONCU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. ZLOBA ob 18.30 in 20.30 uri Odprte strani- C Nanosu snemajo celovečerni slovensko-Pancoski film Felvt "Kje pa je Felvc?« tpledate gor proti nebu, gledate helikopterje?" razlaga režiser Božo Spraje igralcem Mileni Zupančič, Jerneju Šugmanu in: "Rifle, kje si?" "Pri telefonu," v hecu odgovori Rifle in prisluhne režiserju: "Če so helikopterji glasni, morate tudi vi biti glasni... Vse v redu! Tišina! Kamera, ton, akcija!" STRAN 16 Franci Kveder, scenograf STRAN 17 Domačija iz stiropora, lesa in plastike Božo Šprajc, režiser Film ne bo učbenik slovenske zgodovine Milena Zupančič, igralka Po dolgem času spet s starimi prijatelji Z one strani barikade POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Naj vas ne odvrne nenavadni začetek TOB pisanja. Navedel bom namreč izrek, 1 ]e bil v avstrijskih časih eden najbolj z*anih, danes pa je povsem pozabljen: **efo Austria, nube!" Ali v celoti: "Bella ^erant alii! tu felix Austria, nube! / Nam Wtte Mars al i is, dat tibi, regna Venus!" °slovenjeno: Naj se vojskujejo drugi. Ti, SreČna Avstrija, se raduj (oženi)! Kajti kar !c drugim Mars, je tebi gospostvo Venere!" Te besede pripisujejo Matiji Kurvinu, °grsko-hrvatskemu kralju (1440-1490), *lgar junaštvo je bilo zasnutek, iz kater-eSa so pozneje spletli slovito legendo o *ralju Matjažu. To je povzelo tudi naše ludstvo, čeprav je bil kralj Matija 1. nekaj ^a nasprotnik "našega", avstrijsko-slo-**skega cesarja Friderika lil. Kraljev *jyljenjski smisel je bil izgnati Turke iz yvrope. V zmagovitem pohodu je leta osvojil del današnje Bosne in na njem osnoval tisto, kar je P°Zneje postalo Vojna krajina - in tako vsaj za nekaj časa odvrnil UrŠke vpade v slovenske dežele... Ta Zgodovinska dejstva so mi prišla na misel, ko sem razmišljal, kako naj se vključim v razna obrekovanja in prave razprave, spodbujene ob snemanju novega slovenskega celovečernega filma, Poimenovanega Felix. K obravnavi sem bil povabljen v trenutku, ko bilo odločeno, da se bo po svoje odvila tudi na Glasovih Odprtih s*rQneh; na slednjih zato, ker je med ustvarjalci filma nekaj vidnih ^°renjcev. No in? Kaj naj bi imelo ime tega nesrečnega filmskega ^ečkota skupnega s pridevnikom "srečen", ki ga je legendarni kralj ^a'jaž pridel rajnki Avstriji? Nekaj že; kaj, povem pozneje. Najprej P° si dovolim eno načelno pripombo. Tilm Felix se šele snema. Pridržujem si pravico, da bom sodbo o ^Jem izrekel takrat, ko ga bom videl. Če ga bom. In Če bo slab ali Nesramno protislovenski, ga bom za takega tudi označil. Dokler si £° ne ogledam, ga ne morem in ne smem obsoditi. Načelno se 0(lrekam možnosti, da v tisti stari in Še kako slovenski dušebrižniški ^aniri, črni alt rdeči, značilni tako za toge klerikalce kot za trde komuniste, gledam umetnikom čez rame, jim diham za ovratnik in ij Že vnaprej obsojam, če ne smrdijo po česnu in kranjskih klobasah. Ko to prebere, se dušebrižnik, ki stoji in sope tudi nad menoj (iz ostne izkušnje vem, kako se to nevidno sliši), prikaže pred mano in Felix Slovenia, nube! me zavrne s tole "načelno" pripombo: naj kar snemajo, kar hočejo, v demokratični državi se je pač mogoče rogati tudi njej sami, samo ne za državni denar! Naj se kar "afnajo" za svoj denar; s tistim, ki je od nas, davkoplačevalcev, se pa že ne bodo! V tem trenutku sem dejansko postavljen pred zid. Izgovorim se na izbrance, ki upravljajo filmski sklad pri Ministrstvu za kulturo RS. To so vendar odgovorni posamezniki, ki se na te reči spoznajo in najbrž ne valijo državnega denarja komurkoli... Počakajmo tedaj, da bo film v kinodvoranah. Tedaj se bomo o njem tudi izrekli. Največje priznanje zanj pa bo, če ga bomo šli - slovenski film! -sploh gledat. Kot smo šli gledat celovečerni film HalgatoAndreja Mlakarja, kije po dolgem času spet kolikor toliko napolnil naše dvorane. "Felix Austria, nube!" mi je torej prišla na misel, ko sem načelno odklonil vnaprejšnjo obsodbo filma Felix. Spomnil sem se na "film", posnet v desetih dneh, konec junija in v začetku julija 1991, katerega scenarij je nastajal stoletja in bi ga lahko naknadno poimenovali "Felix Slovenia, nube!" (V prvem od tistih desetih dni se menda zgodi tudi Felix.) Ste kdaj pomislili, kakšno srečo smo tedaj imeli. Že res, da so v glavnih vlogah nastopili naši najboljši igralci in da smo statirali tako rekoč vsi, vsak po svojih močeh. A se mi vseeno zdi, da vse to ne bi zadostovalo, če ne bi bil scenarij že napisan, in če ne bi bila režija v rokah tistega, ki je avtor znamenitega načrta božje previdnosti. Tistega, čemur nekateri pravijo tudi usoda in/ali sreča, fortuna. Ko se jugovzhodno od nas vojskujejo, vsi v znamenju Marsa, se mi veselimo življenja in ženimo z Evropo, vlada nam Venus. Felix gor ali dol, mi smo res eni Srečkoti! Se tega zavedamo? Bomo znali to srečo ceniti in ohraniti? Rimljan, German, Ober in Turek - vsi so še tu naokoli, kralj Matjaž pa nemara spet spi? Ali pa pomaga Hrvatom izganjati Srbe iz Krajin, v katere jih je svoj čas pripustil? Naj bo tako ali drugače, previdnost ne bo odveč. A naj se ne izživlja v navznoter obrnjenem dušebrižništvu. Bolj na mestu je drugje. Na obzorjih, na primer. ■» Srečno Kekec ali kdo bo ukanil Felixa Slovenski filmi, pa to so sama Jajca, kdo jih sploh gleda. Vesna, Ne joči Peter, Tistega lepega dne, pa vsi Kekci... to so bili filmi. Ne pa Babice ali pa tisti cigani v Halgatu... Draga bralka oziroma bralec, za trenutek pomisli, koliko je tvoje razmišljanje o slovenskem filmu oddaljeno od gornjih trditev? H m mm... ali sploh je oddaljeno? Slovenski film je že, naj uporabim nevtralni izraz "dolgo" v nekakšnem krču, da nima svoje identitete, piše v komentarjih. Pa denarja ni. Država ne da, kopro-ducenti in sponzorji so ponavadi vprašaj. Če se je z ustanovitvijo Filmskega sklada Republike Slovenije in delom programske komisije pri skladu začelo premikati na bolje, bomo v konkretnem primeru najbrž videli pomladi, ko naj bi najnovejši slovenski film Felix osrečil prvih (bog pomagaj ne tudi zadnjih) nekaj sto gledalcev v enem izmed ljubljanskih kinematografov. Pravi Slovenci si bodo pa vendar ogledali prvi igrani film o slovenski osamosvojitveni vojni. In tu, pazljivo še enkrat preberite zadnji stavek od besedice film naprej, tu se konča slovenski film in se začne slovenska demokracija. Najbrž vse od snemanja filma o DražgoŠki bitki (saj se spomnite, da film ni bil nikoli posnet do konca) mediji (khmmm..., je kdo omenil politične stranke) niso toliko "rofka-ti" okrogfilmarjev. Scenarij, kije mimogrede dobil dve nagradi, slovensko in francosko, slednjo podkrepljeno tudi s franki, da ni vreden veličine slovenske osamosvojitvene vojne, da je naperjen proti Sloveniji, da ne omenjam besed o "posegih v okolje in črnih gradnjah". Režiser filma se pač sklicuje na umetniško svobodo, predvsem pa na dejstvo, da Felix ni film o slovenski vojni ampak o usodah ljudi, ki se naključno znajdejo pred barikado in s tem nenačrtovano sodelujejo v vojni. Na kaj se bomo takrat, ko si bomo oziroma ne bomo ogledali Fetbca, sklicevali mi, gledalci? Na to, da je slovenski film tako ali tako jajc*, ali pa si bomo v spomin priklicali dve bosanski (?) reki, Sutjesko in Neretvo. Srečno Kekec, pardon, Felix Igor K. Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 25. avgusta 1995 R O R T A Ž A Fotografije: Gorazđ Kavčič Na Nanosu snemajo celovečerni slovensko-francoski film Felix "Kje pa je Felix?" "Gledate gor proti nebu, gledate helikopterje," razlaga režiser Božo Šprajc igralcem Mileni Zupančič, Jerneju Šugmanu in: "Rifle, kje si?" "Pri telefonu," v hecu odgovori Rifle in prisluhne režiserju: "Če so helikopterji glasni, morate tudi vi biti glasni... Vse v redu! Tišina! Kamera, ton, akcija!" Nanos - Potem, ko so pretaknili celo Slovenijo, so se filmarji z režiserjem Božom Šprajcem na čelu odločili, da bodo večji del najnovejšega slovensko-francoskega filma posneli na Nanosu. "Surova" kraška pokrajina, tik pod vrhom Nanosa, brez vode in elektrike, kjer je doma burja, ki v vetrovnih dnevih v sunkih dosega hitrost tudi več kot J 00 km/h, je bila najbolj primeren prostor za filmsko zgodbo. Okvir filma je namreč drugi dan vojne v Sloveniji, sama zgodba pa govori o usodi ljudi, ki se povsem slučajno znajdejo sredi vojne vihre, v koloni vozil pred cestno barikado. Na eni strani teritorialci na drugi strani JLA. Filmarji, ki so na Nanosu že od sredine julija, ko so tam začeli pripravljati sceno, prav te dni snemajo zadnje kadre, nekaj pa jih bodo posneli še na Dunaju, v Trstu, v Kopru, v Postojnski jami in v Ljubljani. Oblak, sonce, oblak... in burja do kosti Nanoška idila. Pa začnimo v dolini. Po kakih desetih kilometrih nekoliko zdelanega makadama se zaustavim pri lovski koči. "Filmsko ekipo iščem," se pozanimam, pa mi ena od maskerk razloži, da naj grem kar naravnost še kakih pet kilometrov, pri leseni tabli "Kvedrov dom", o planinskem domu kasneje sicer ne duha ne sluha, pa naj zavijem desno, tam da bom že videl filmsko kolono vozil. V lovski koči je sicer nastanjen le del filmske ekipe, garderoberji in maskerji ter otroci in nekateri statisti, ki sodelujejo pri snemanju. Večji, predvsem pa organizacijski del ekipe pa prebiva v Adriinih prikolicah v za to priložnost postavljenem "baznem taboru" nedaleč od kraja snemanja. Igralci na Nanos prihajajo iz Ajdovščine, nastanjeni so namreč v tamkajšnjem hotelu. Središče filmskega dogajanja je pravzaprav kolona vozil, ki se je "zaustavila" na za snemanje prirejenem in nekoliko razširjenem delu bolj kamnite kot makadamske ceste, ki sicer vodi k pred časom obnovljeni cerkvici sv. Jeronim. Del zgodbe pa se odvija tudi na kraški kmetiji, ki so jo posebej za snemanje postavili na hribčku nad "Kaj prav'te, a bo vojna': privezan na tla, da ga ne odnese burja. Ko sem s prstom povrtal v zid je bil vsak dvom odveč. Hišica je zares bolj "lahka". Prav burja, kljub temu, da je večino snemalnih dni spremljalo lepo vreme, "skisalo" se je šele v zadnjem tednu, filmski ekipi dela največje težave. Tako v tehničnem smislu kot sicer. Filmska zgodba se namreč dogaja v lepem sončnem dnevu in temu primerno, v kratkih hlačah, kratkih rokavih, v poletni obutvi... so oblečeni tudi igralci, kadar so seveda "v filmu".Ko čakajo na svoj nastop, so tu bunde, puloverji in topla oblačila, odeje..., sicer te premrazi prav do kosti. Ja, na dan našega obiska je na Nanosu manjkal le še kakšen sneg, pa bi koledar mirne duše lahko premaknili na november ali december. Bazni tabor filmske ekipe. snemalni knjigi. Vse skupaj ponovijo trikrat, štirikrat... venomer pa izkoristijo tistih nekaj trenutkov ko izza drvečih oblakov posije sonce. "Zakaj ni kostumov za teritorialca, hočem teritorialca," vidno nervozen, s snemanjem na omenjeni dan vsaj dve uri zaostajajo, kriči režiser in eden od asistentov režije že po vvalkie-talkie aparatu sporoča v bazo, naj pošljejo teritorialca. "Kaj se dere, rajši naj prinesejo malico," negoduje tehnični del ekipe, od pomočnikov glavnega snemalca, do garderoberjev, maskerjev, takšnih in drugačnih asistentov... Prinesejo sendviče, kratek odmor in na vrsti je naslednja sekvenca pri... Kmetija, oziroma "Kvedrov dom", kot so provizorično hišico, ki jo obkroža tipično kraško dvorišče z drvarnico, kurnikom in povsod razmetanim poljedelskim orodjem, poimenovali po scenografu Francu Kvedru, od daleč izgleda kot čisto prava iz trdnega kamna. Šele, ko se ji približaš na nekaj metrov lahko opaziš žice, s katerimi je ves objekt Snemanje pred avtobusom. Otroci pred avtobusom od mraza Šklepetajo z zobmi. Izza oblaka pogleda sonce. "Evo ga, sonce. Dajmo hitro. Tišina. Goran, kamera. Ton. Akcija, snemamo," se zadere režiser in otroci stečejo v avtobus, šofer (Jernej Šugman) sprašuje, če bo vojna, možakar iz Maribora (Rifle) ugotavlja, da je že, učiteljica Jasna (Milena Zupančič) pa opazi, da manjka Felix. Tako, kot piše v kolono. "Ono hišico na hribčku pa so vam najbrž posodili domačini?" vprašam, pa mi odgovorijo: "Ne, hišo smo sezidali mi. Iz stiropora je. Ob koncu bo zletela v zrak." Celovečerni igrani film Felix nastaja v slovensko-francoski koprodukciji, sodelujeta pa še Jadran film iz Zagreba in Vardar film iz Skopja. Poleg slovenskih igralcev v filmu nastopajo še znana igralska imena Makedonije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije... režija: Božo Šprajc scenarij: Dušan fovanovtč in Božo šprajc fotografija: Goran Trbuljak scenografija: Franci Kveder kostum ograji j a: Irena Felician maska: Zoran Lemajič igrajo: Feliks Znidarčič, Milena Zupančič, Janez Hočevar -Rifle, Ivo Ban, Jernej Šugman, Judita Zidar, Faruk Begoli, Mustafa Nadarevič... Prevrnjena cisterna "turškega tovornjaka* ... cirkuški prikolici Kolona vozil, ki stoji pred cestno barikado, je pestra. Avtobus, cirkuške prikolice, marcedez z mariborsko registracijo, francoski kombi, tovornjak s prevrnjeno cisterno... Vojna je pravzaprav le okvir za filmsko zgodbo, ki sicer pripoveduje o ljudeh in njihovih usodah, o ljudeh, katerih poti so se po spletu okoliščin prekrižale pred cestno barikado, v vrtincu vojne. Madžarska cirkuška skupina, neka francoska družina, ki je pri nas na dopustu, mariborska družina, ki gre v Italijo kupovat poročno obleko za hčero, ki je po vrhu še noseča, turška kamionarja... in poln avtobus otrok, ki se vračajo s šolske ekskurzije v Postojnsko jamo. Med otroci je tudi desetletni Felix, na nek način glavna oseba v filmu, ki se močno naveže na cirkuškega dreserja Mileta, njuno kratko prijateljstvo pa pretrga smrt slednjega. V filmu gre za splet različnih pogledov na vojno, za ljudi, ki v svojem čustvenem svetu različno reagirajo v nastalih razmerah, med njimi pa se kljub vsemu stkejo neke vezi. Mednarodna igralska zasedba Režiser Božo Šprajc je za film Felix usnel zbrati mednarodno 48, sekvenca Pri zadnjih vratih avtobusa stojijo šofer, učiteljica Jasna in gospod iz avtomobila z mariborsko registracijo ter gledajo v nebo. Helikopterji preletov jo kolono avtomobilov. Še zadnji otroci gredo v avtobus. Fclbca ni. šofer (Jernej Šugman): "Kaj prav'te, a bo vojna?" oče mariborske družine (Janez Hočevar Rifle): "Zgleda, da je že." učiteljica Jasna (Milena Zupančič): "Kje pa je Felix?" Šugman: "Sej pravim, jest nebi čakal. Nebi. Usekat', počistit', pa gremo naprej." Zupančičeva: "Pa mrtve pokopat, a ne. Pa gremo naprej." Rifle: "Vnuka mam posranega, hčerki je slabo, ko pa tole gledam, pa še mene srat prime," Zupančičeva: "Poiskati moramo Felixa." igralsko zasedbo, saj poleg števil' nih slovenskih igralcev v film*1 nastopajo tudi mnogi znani igrale* iz Makedonije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Avstrije..., stari ma; ček Faruk Begoli, pa odličn* Mustafa Nadarevič in Meto Jova-novski (igTal v makedonskem filmu Pred dežjem, dobitniku lanskega Zlatega leva v Benetkah)... Felix je Šprajčev peti celovečerni filrn-scenarij zanj pa je napisal skupaj t-Dušanom Jovanovičem, s kateriro že precej let sodelujeta. Scenarij je bil napisan pred dvema letoma H je prejel prvo nagrado na natečaja RTV Slovenija, med prve štirj scenarije pa se je Felix uvrstil tud' na mednarodnem natečaju francoS' kega Centra za kinematografijo. sta Šprajc in Jovanovič prejela tud* producentsko nagrado, tako da jc francoski delež v Felixu približn0 30 odstotkov, ostala sredstva pa j6 preko Filmskega sklada republike Slovenije zagotovilo naše kulturno ministrstvo. Tu kot koproducenta nastopata tudi Vardar film jI Skopja in Jadran film iz Zagreba, ki sodeluje predvsem s tehnični opremo, kamermansko ekipo-' nekaj pa je seveda tudi sponzor«-kih podjetij. Programska komisija-pri Filmskem skladu RS je i* realizacijo v obdobju do leta 199' na podlagi predhodnega natečaja izbrala šest scenarijev, od katerih naj bi v letošnjem letu v celo1' realizirali le film Felix. Snemanje na Nanosu, ki naj H predvidoma trajalo trideset snemalnih dni, gre sicer h koncu, v prvi polovici septembra pa naj H na lokacijah v Trstu, Kopru, v Postojnski jami, v Ljubljani in n3 Dunaju po šestih dneh snemanj6 tudi zaključili. Kot je zapisano ^ koproducentski pogodbi, naj II film Felix marca prihodnje leto l6 predstavili gledalcem. I N T E R V J U fotografije: Gorazd Kavčič Rožo Šprafc režiser Milena Zupančič, Igralka film ne bo učbenik slovenske zgodovine Po dolgem času spet s starimi prijatelji Filmski režiser Božo Šprajc je te dni petič v svoji karieri sedel na režiserski stolček celovečernega igranega filma. Tokrat gre za film "Felix", ki ga v slovensko-francoski koprodukciji te dni snemajo na Nanosu. "Felix" je prvi igrani film, katerega okvir je slovenska osamosvojitvena vojna. Stop. Na tem mestu so se oglasili nekateri mediji, v ZQdnjem času pa tudi konkretne politične stranke, ki menijo, da je film naperjen proti Sloveniji in da avtorji z njim želijo razvrednotiti slovensko osamosvojitveno vojno. Režiserja Boža Šprajc a sem za nekaj minut "snel" s prizorišča snemanja. izmed štirih novih filmov, ki naj bi Utiposneli do leta 1997, je programska Sotnisija izbrala le enega, ki naj bi bil v celoti dokončan v letošnjem oziroma v ^SČetku prihodnjega leta. To je film Jelix"^ za katerega scenarij ste napisali skupaj z Dušanom Jovanovičem. Kaj je bilo odločilno: koprodukcija, {gre/ tudi francoski denar, to, da gre za ■lUlh, ki se dotika zadnje vojne v §!oyenijir mogoče kaj tretjega...? . "Čisto preprosto. Gre za dober scenarij, ki Je leta 1993 prejel prvo nagrado na natečaju *yV Slovenije, lani pa je prišel med prve »tiri scenarije na natečaju francoskega centra kinematografijo. Programska komisija b»mskega sklada RS pa je najbrž tudi uPoštevala, da ima film dobro koprodukciji s Francozi, sodelujeta pa tudi Jadran film q Zagreba in Vardar film iz Skopja. menjena programska komisija je pač cenila, da si scenarij zasluži realizacijo, Izglede na mnenje njenega predsednika, ki j® podal negativno mnenje (predsednik Komisije dr. Goran Schmidt je medtem oastopil, op. I.K.). Odločalo se je po ernokratičnem načelu in en glas ni mogel Prevagati." Gre v filmu za konkreten dogodek v slovenski osamosvojitveni vojni? "Film ne bo učbenik slovenske zgodovine, Jtrna ambicij, da bi govoril zgolj o slovenski ***iovini, o vojni leta 1991 in dogodkih, ki :°Se zgodili pozneje. Njegova edina ambicija da pokaže, kakšni so ljudje in kako se °°našajo, kako ravnajo, če se znajdejo v v°jni, ne glede na to, kje se ta dogaja. Vojna ?f ni zgodila le v Sloveniji ampak tudi v tvropi. Otro§ka usoda, usoda desetletnega fantiča enxa je sicer v prvem planu, vendar zgodba oj. ie Pogled skozi otroške oči. Vojna je Kvirna razpostava, zunanji okvir zgodbe, v ..ateri spremljamo usodo civilistov, usodo Judi, ki so se iznenada, zoper svojo voljo Zna§li pred barikado." Fibn je, še preden je posnet, močno O^burkal medije, oglašajo pa se tudi ^litične stranke. V enem izmed inter--JMjev ste izjavili, da določena stanja £J£og nas govorijo, da bi bilo nemara ^S^J>oljše, da slovenski prostor tega ^fejg ne bi dobil... "Po zadnji vojni v Sloveniji je to pri nas Prva resna koprodukcija, kjer nismo le ^ vajalci, ampak imamo večinski delež. To, ■ ar spremljamo v medijih, pa je podobno Geološkim preprekam, zaporam, katerim 2J0 bili priča vprejšnjem enopartijskem 'sternu. Z edino razliko, da je sedaj na ceni več partij, ki preko svojih medijev jJPrizarjajo gonjo zoper projekt. Nisem ^Pričan, da gre to v korist filmu. Očitno pa je, da te partije niso zrele, da bi sprejele, da kdo misli tudi nekoliko drugače. Zahteva po enakem načinu mišljenja, enakem načinu reagiranja na določene zadeve..., to ima ogromno skupnega s prejšnjo partijo. Če kdo hoče imeti kultni film o svoji zemlji, naj da razpis za scenarij, pa ga bo kdo napisal po njegovi meri..." Kar naenkrat postaja jasno, da bo za dokončanje "Feluca" potrebno imeti še precej poguma in živcev? "Minilo bo pet let od vojne v Sloveniji, pa nimamo Se nobenega filma o tem. Sam sem mnenja, da je to zelo pomembno obdobje in je dobro, če o tem naredimo nekaj filmov. Res pa je, da sam ne morem in ne želim narediti slovenskega zgodovinskega učbenika. Žal pa je pri nas demokracije manj, kot se je deklarira. Samo pomislite, da se že vnaprej govori in misli, da bo to en film, ki bo podobo slovenske osamosvojitvene vojne kazal drugače, kot jo le-ta zasluži. V primeru "Felbca" gre za produkcijski poskus, ki je evropsko naravnan... Neevropsko naravnana pa so polena, ki nam jih nekateri mečejo pod noge, kar je skrajno pritlehno in značilno podalpsko... Vsa ta medijska gonja se mi zdi kot mnogi klici na pomoč, češ, kaj nam strašnega prihaja iz Kraških globeli..." Kako sicer poteka snemanje filma? "Prepričan sem, da snemamo še en dober slovenski film, gledljiv, bogat in po filmski artikulaciji zgodbe je to bržkone eden najzahtevnejših filmskih projektov pri nas v zadnjih desetih, petnajstih letih. Posnetega je okrog šestdeset do petinšestdeset odstotkov filma, snemanje gre po načrtu in če bo še kakšen teden lepo vreme, bom ta film zagotovo posnel. O njem bodo gledalci pač imeli svoje mnenje, zato ne bom trdil, da bo film vsem všeč, zagotavljam pa, da bo film kot avtorski izredno komunikativen." Eno večjih vlog v filmu ima tudi odlična slovenska igralka Milena Zupančič, ki v "Felixu" igra učiteljico Jasno, ki se s polnim avtobusom otrok vrača s šolske ekskurzije v Postojnsko jamo. Med njimi je seveda tudi glavni filmski junak, desetletni Felix. O scenariju? "Še vedno trdim, da je scenarij sijajen. Vse, kar mimo tega uprizarjajo nekateri mediji, je skonstruirano. Seveda pa ne morem govoriti v filmu kot celoti, saj bo leta lahko precej drugačen od scenarija. V filmski zgodbi gre za dečka, ki je občutljiv in zelo čuten ter se zaljubi v cirkus, tisti cirkus, ki je poln fantazije, magičnega sveta... Sama vojna je v filmu le okvir in nič drugega, zagotovo pa niti v najmanjšem detajlu ne nasprotuje pravilnosti slovenskega ravnanja v tistem trenutku. Roko na srce, razni negativni komentarji so našo filmsko ekipo močno razočarali in in pa negativno presenetili." Igralska zasedba tule na Nanosu je kar pestra, saj nastopate igralci iz šestih držav? "Prav prijetno je, da smo po dolgem času spet skupaj stari prijatelji. Tu so Meto Jovanovski, Faruk Begoli, Mustafa Nadarevič... Mednarodna igralska udeležba in različnosti med posameznimi igralci pa seveda vplivajo tudi na to, da je naše delo tukaj bogatejše." Franci Kveder, scenograf Domačija iz stiropora, lesa in plastike "Hej, hej, kaj za ena hiša pa je sedaj to," bi dejal domačin, ki ima Nanos v malem prstu. Nekoliko nižje od nanoškega vrha so scenski delavci pod vodstvom scenografa Francija Kvedra za potrebe filma postavili kar celo kraško domačijo. Le-ta izgleda kot prava, a le do zaključka snemanja, saj jo na koncu čaka "filmska eksplozija". "Z Nanosa ne bom odšel prej, preden ne bomo vsega vrnili v prvotno stanje," pravi Franci Kveder. bila Gradnja kraške domačije je zagotovo zahteven projekt? "Tik pred zdajci, preden naj bi na Nanosu začeli snemati prve kadre, smo še vedno iskali rezervne lokacije. Tako smo šele 15. julija istočasno z bazičnim kampom začeli širiti cesto, hkrati pa smo postavljali tudi kmetijo. Za slednjo smo sicer veliko pripravili že v Ljubljani, to pomeni, da smo predvsem formalizirali posamezne "dele" kmetije. Sam objekt pa smo na Nanosu postavili v rekordnem času desetih dni." Šele od blizu sem opazil, daje hiša na zemljo pritrjena z žicami, po dvorišču je kup poljedeljskega orodja, celo kokoši v kurniku ne manjkajo. Kje ste jih dobili? "Orodje smo nabrali tu pod Nanosom pri okoliških kmetih, kure pa so s farme in so se fantastično vživele v novo okolje, saj dnevno skupaj znesejo tudi po deset jajc. Vsa hiša je na žicah prav zaradi burje, sicer bi nam jo zagotovo že odneslo. Danes je burja naprimer pihala z 80 km/h, včasih pa je hitrost tudi do 100, 120 km/h. Ja, burja je problem. Zadeva je namreč narejena iz stiropora in lesa, streha pa je iz plastike. V tako kratkem času z drugimi materiali pač ne bi prišli skozi. Je pa res, da smo prvič delali na ta način, v bistvu je šlo za inovativen štos..." Naravovarstveniki se pritožujejo, da gre za črne gradnje, da ste posegali v prostor. "Hišo bomo na koncu delno porušili, tako pač zahteva filmska zgodba. Vsekakor pa bomo vse skupaj spravili v prvotno stanje. Te govorice so pretirane, to lahko rečem in za tem stojim kot scenograf in človek, ki ima odnos do okolja. Z Nanosa ne bom odšel prej, preden ne bomo vsega vrnili v prvotno stanje." /1F ACHT/A CmT?TriXI T^LTCA Tf ATTGUTAJ/A Kdo pravi, da ne gledamo slovenskih filmov? V torek in predvčerajšnjim, v sredo, smo zavrteli 141 naključno izbranih telefonskih Naročnikov po Gorenjskem. Tokrat smo Gorenjke in Gorenjce spraševali o odnosu do fdma (predvsem slovenskega filma). Tokratna vprašanja in odgovori nanja so v Preglednici. V telefonski anketi smo ponudili možnost izbirati med že oblikovanimi °dgovori, sodelovanje v anketi je zavrnilo 15 naključno poklicanih. Seveda smo številčne Podatke o odgovorih preračunani tudi v odstotke, zaradi boljše preglednosti izidov ankete. Anketiranih je bilo 126 Gorenjk in Gorenjcev, katerih odgovore upoštevamo v preglednici, Po spolu, (samoocenjeni) izobrazbi, starosti in alokaciji kot vzorec ustreza statističnim Podatkom. Med 126 Gorenjkami in Gorenjci, vključenimi v rezultate ankete, se večina rajši odloča Za ameriški film, Če je npr. na TV sporedu hkrati s slovenskim. Ob javni polemiki, ki jo je sprožilo nastajanje filma Felix, so Gorenjke in Gorenjci v Glasovi anketi večidel °dgovorili, da filmov o slovenski osamosvojitveni vojni ne potrebujemo; prav tako veČinsko mnenje pa je, da je filmski scenarij predvsem stvar avtorjeve umetniške svobode, "e more pa biti scenarij za film (četudi o osamosvojitveni vojni) stvar političnega odločanja v parlamentu. Kako bi se odločili, če bi imeli v slovenskem TV sporedu na izbiro najnovejši slovenski film na prvem programu in na drugem programu 0% ameriški film, zadnjo uspešnico svetovno znanega režiserja? 33,4% ogledal/a/bi si slovenski film 42 ogledal/a/ bi si ameriški film 54 TV filmski program me ne zanima 0 ne vem 30 V najnovejšem slovensko-francoskem 82y4% filmu je zunanji okvir zgodbe slovenska osamosvojitvena vojna. Ali odobravate, da se ob sicer skromni 30,9% slovenski filmski proizvodnji ift „, posname tudi film o nedavni vojni? filmov o osamosvojitveni vojni v fiC Sloveniji nepotebujemo 66 prav je, da imamo tudi film o slovenski osamosvojitveni vojni 39 ne vem, ne želim odgovoriti 21 Se vam zdi potrebno, da bi o 61,9% primernosti filmskega scenarija o slovenski osamosvojitveni vojni j | razpravljali tudi poslanci v državnem parlamentu? 26,2% 78 filmski scenarij je predvsem stvar avtorjeve umetniške svobode, četudi okvir zgodbe zadeva vojne dogodke in osamosvoiitev Slovenije o taki zadevi bi morali odločati v pariametu 15 ne vem, ne želim odgovoriti 33 IT* T.O Jk ZA GORENJKE, O GORENJCIH MlitJ \JT nas lov: UREDNIŠTVO GORENJSKEGA GLASA, 64 000 Kranj. Med glasovala vsak teden izžrebamo peterico za nagrade v vrednosti p° 1.000 tolarjev in peterico Z*1 ekskluzivno Glasovo majico- PONEDELJEK, 28. AVGUSTA TVS 1 9-25 Malo angleščine, prosim »•50 Otroški program •9.40 Tedenski izbor: Znanje za znanje, učite se z nami •1.20 Angelika in kralj, francoski film i?00 £orocila '3.05 športni pregled, ponovitev 16.30 Umetniški večer, ponovitev 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik "8.05 Otroški program: Radovedni taček: Žebelj 18.20 Tinina izbira 18.40 Kate in Allie. angleška serija 19.05 Risanka 19-18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, Vreme J9-50 Šport 20.00 Stranski učinki, kanadska (janizanka *0.45 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik, Vreme 22-15 Šport 22.20 Sova 22.20 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.45 Trd oreh, angleška nanizan- TVS 2 14-30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Zakladi sveta: Mont St. Mchel, francoski pustolovski kviz 16.25 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Regionalni studio Maribor 18.45 Svetovni poslovni gnp 19.30 TV Dnevnik 2, vreme 19.55 33. Mednarodni kmetijsko-2|vilski sejem Gornja Radgona, 1. oddaja 20.00 Svet na zaslonu 20.50 33. Mednarodni kmetijsko-^'Iski sejemGornja Radgona 20.55 Moja zgodba: Izsiljevanje, francoska nanizanka 21.45 Vojna B pogajanja, ponovitev 2. dela 22.45 Brane Rončel izza odra: Jean-Paul Bourelly & The blue Way Bandits, 2. del HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski pro-Vam 11.30 Bettina družba, na--«jevanka 12.00 Poročila 12.15 Mubezen 12.45 Ko se srca vnamejo, ameriška humoristična nanizanka 13.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 14.00 Srečanje s prihodnostjo, dokumentarna serija 14.25 Žametna šapa, dokumentarna serija 14.50 Družica na preizkušnji, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumen-arna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 J2 dramskega albuma: Pravičnež. nrvaška drama 21.20 Hrvaška in JW, dokumentarna oddaja 22.30 dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.20 ^agrebški poletni festival 0.10 r^je brez meja HTV 2 16.45 TV koledar 16.55 Slika na s,IKo, ponovitev 17.40 Svet v SSPNi dokumentarna serija 18.30 Quinn, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Brovvn, ameriška ^moristiČna nanizanka 20.45 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.40 Lovejov, angleška nanizanka22.30 Svet v vojni, dokumentarna serija KANALA JO-00 Spot tedna 10.05 A shop 10- 20 Luč svetlobe, ponovitev 11- 10 Žametne vrtnice 11.55 °enny Hill 12.15 A shop 12.40 *Pot tedna 12.45 Video strani 17.35 Spot tedna 17.40 A shop 17.55 Klasična videoglava 18.45 £ shop 19.00 Vreme 19.05 Risan-Ka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Alica v 9lasbeni deželi, glasbena oddali 20.30 Dežurna lekarna 21.00 v|eme 21.05 To so gadi, slovenski Hm 22.40 Obalna straža, ponovi- 20. dela ameriške nanizanke 23-50 Spot tedna 23.35 A shop AVSTRIJA 1 »•05 Korak za korakom 6.30 broški program 9.00 Umor je haPisala, ponovitev 9.45 Bay-^atch 10.35 Vesoljska ladja En-,6rPrise, ponovitev 11.25 Tarzan Ja Manhattnu, ponovitev filma 13.00 Otroški program 15.35 •Poljska ladja Enterprise 16.20 °aywatch 17.10 Strašno prijazna ^užina 17.35 Zlata dekleta 18.05 '-'ara mačka 19.00 Pri Huxtablo-V|h 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani20.15 Harrv in Sally, ameriška komedija 21.50 Letališče '77 - Pogrešani v Bermuds-kem trikotniku, ameriški film 23.40 čas v sliki 23.45 V slabi družbi, ameriški vestem 1.15 Strašno prijazna družina 1.40 Schiejok 2.40 Dobrodošli v Avstriji 4.30 Moj nemški vojak AVSTRIJA 2 6.00 Vreme 8.00 šport 9.00 čas v sliki 9.05 Bavarca v haremu, nemška komedija 10.30 Pred sončnim zatonom, ponovitev nemškega filma 12.10 Drugačna vprašanja 13.00 Čas v sliki 13.10V senci Fudžijame 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Doktor Traper John 15.10 Umor je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Izpit, nemška komedija 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih, kultura 23.05 Vstop prost, operna predstava 23.40 Trotta - kapucinska grobnica, nemški film 1.15 Pogledi od strani 1.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 24 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Ultramaratonec Dušan Mravlje po zmagi v ZDA 20.30 Alešev memorial - Preddvor 95 20.50 EPP blok - 2 20.55 Ligaško tekmovanje Teniške zveze Slovenije - Play off 1. liga: Mobitel pokal 95 - izbor najzanimivejših tekem finala v Kranju 22.50 Poročila: Objektiv Gorenjske 23 23.10 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Dav- ča - dokumentarni film M. Oblaka LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Policija svetuje - Varno v šolo 20.20 Športni pregled dogodkov 21.00 EPP blok 21.05 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.35 Film ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.00 TV SHOP, televizijska prodaja 14.25 Santa Barbara, ponovitev 1071, dela 15.15 GEO, ponovitev 12. dela 15.45 GEO, ponovitev 12. dela 15.45 St. Elsevvhere, ponovitev 6. dela serije 16.35 Seznam za ubijanje, romantični triler 18.10 Domači zdravnik, zdravstveni nasveti 18.40 Santa Barbara, 1072. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00Capital City, serija, 7. del 20.50 Živa scena, glasbena oddaja 22.35 Romper Stomper, avstralski akcijski film 0.05 Video strani 1.00 Deutsche Welle ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP 18.18 Lepa je tudi jesen življenja 19.09 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio - Šenčur 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program - Z Robertom Baumanom 22.00 Glasbena oddaja: Old timer shop, ki jo pripravlja in vodi Zvone Tomac R TRŽIČ Hej, ljudje, storite nekaj zase! Tako vam svetujemo na našem radiu v oddaji ob 14.30. Eno uro kasneje, natančneje ob 15.30, bodo na vrsti nekakšna tržiška osrednja poročila, oddaja Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič. Takrat bomo pogledali še vremenske in cestne razmere. Ob 16.10 sledijo obvestila, ob 17-ih bomo govorili o novostih na številki 92. Tu pokrivamo dve območji, ožji tržiški konec in Gorenjsko. No, pa da ne pozabimo. Glavna teža ponedeljkovega programa je prav gotovo na ramenih ekipe, ki vodi odajo Tržiški hit. Tam vam predstavljamo lestvico najpopularnejše zabavne glasbe, sestavljena pa je, kot vedno, samo po vaših željah. Ob 17.25 se torej slišimo vsi ljubitelji glasbe. Za konec bomo pokukali še v najnovejšo številko Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.00 Prometna varnost 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL zaštudente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna mislel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz KINO STORŽIČ amer. west. HITRI IN MRTVI ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, spekt. BATMAN ZA VSE ČASE ob 17.45 in 20. uri TOREK, 29. AVGUSTA TVS 1 9.25 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.25 Batman, amenški film 12.25 Svetovni poslovni utrip, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 15.10 Sobotna noč, ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 18.45 Kate in Allie, angleška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Šport 20.00 VVildbach, nemška nadaljevanka 20.50 Zgodbe iz oper: Mrzlica džungle, angleška glasbena serija 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Kytv, angleška nanizanka 23.15 Trd oreh, angleška nanizanka TVS 2 12.50 Videostrani 13.00 Euronews 14.20 Malo angleščine, prosim 14.45 Velika potovanja z vlakom, dokumentarna nadaljeanka 15.40 Karaoke, razvedrilna oddaja 16.40 Sova, ponovitev 17.05 Majski cvetovi, angleška nanizanka 18.00 TV Dnevnik 18.05 Regionalni studioKoper 18.45 Iz življenja za življenje 19.30 TV Dnevnik 19.55 33. mednarodni kmetijsko-živitski sejem Gor naj Radgona, 2. odaja 20.00 Vesoljsko plovilo Discoverv, ameriška dokumentarna oddaja 20.50 33. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona 20.55 Češnjev vrt, ruska drama 22.15 Roka ročka - MTV unplugged: ELvis Costello in Crosby, Stills & Nash 23.05 Videošpon 23.50 Svet poroča HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se srca vnamejo, ameriška humoristična serija 13.10 Severna obzorja, nadaljevanka 14.00 Srečanje s prihodnostjo 14.50 Oddaljeno sorodstvo, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Cena denarja 19.30 Dnevnik 20.20 Dokumentarna oddaja 21.05 TV parlament 22.35 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Sanje brez meja HTV 2 14.30 TV koledar 17.40 Slika na sliko, ponovitev 18.25 Sever in jug. ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.20 Videosmešnice 20.50 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.45Življenje v zamrzovalniku, dokumentarna serija 22.20 Rešilni čoln, nanizanka KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Alica v glasbeni deželi, ponovitev 11.40 A shop 11.55 Spot tedna 12.00 Videostrani 16.20 Spot tedna 16.25 A shop 16.40 To so gadi, ponovitev filma 18.15 Generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 Marušini kristali, oddaja o vedeževanju 22.25 Računalniška kronika 22.55 Dežurna lekarna, španska nanizanka 23.25 Spot tedna 21.05Komisar Rex 21.50 Pustolovca z Rio Verda, film 23.20 Čas v sliki 23.25 Brezobzirni lovec, ameriška kriminalka 0.55 Strašno prijazna družina 1.20 Schiejok 2.20 Dobrodošli v Avstriji 4.20 Razbitine ladje Mar/ Deare. ameriški film AVSTRIJA 2 6.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok 10.05 Doktor na morju, angleška komedija 11.35 Mačke 12.05 Vreme 12.15 Klub za seniorje 13.00 čas v sliki 13.10 Tema 14.00 Slika Avstrije 14.45 Doktor Trapper John 15.10 Umor je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Akti X 21.05 Poročila 22.10 čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 Večer kratkega filma 1.20 Tisoč mojstrovin 1.30 Pogledi od strnai 1.35 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroški program: Rdeča Kapica 2 20.05 Danes na videostraneh 20.08 EPP blok - 2 20.15 Utrip Kranja 20.30 Irske noči nad Slovenijo 21.25 EPP blok - 3 21.30 Film: Korenine zla, ameriški film 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja - odrska predstava OŠ Železniki 20.00 Športna oddaja - tekmovanje za zlato čipko na 33. čipkarskem dnevu AVSTRIJA 1 6.00 Evening Shade, Teta Ava 6.30 Otroški program 8.55 Ulice San Francisca 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Letališče '75, ameriški film 13.00 Otroški program 15.30 Vesoljska ladaj Enterprise 16.15 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara mačka 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Obrežni volk - boj za obstanek na oblai Skeletov, dokumentarec LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Policija svetuje - varno v šolo 20.20 Škofjeloški kulturni utrip 20.50 EPP blok 20.55 Športni pregled dogodkov, ponovitev 21.35 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00 in 9.30 Video strani - panorama 8.30 in 12.00 TV SHOP, televizijska prodaja 12.50 Santa Barbara, ponovitev 1072. dela 13.40 Romper Stomper, avstralski akcijski film 15.10 Vesela ne-del'a, ponovitev 18.10 Vrtnarjenje za vsakogar, nasveti 18.40 Santa Barbara, 1073. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Max Headroom, serija 7. del 20.30 To je ljubezen, serija 2. del 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Raznašalec časopisov, ameriški triler 22.45 Edvvard in gospa Simpson, ponovitev 6. dela serije 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP 18.18 Prireditev spoznajmo Slovenijo 18.56 Risanke 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40lnformacije o zaposlovanju 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Tudi tokrat vam za oddajo S'm Tržičan obljublja zanimivega gosta. Seveda ne bodo manjkale informacije iz sedanjosti, tako za vse, ki so radi na tekočem z aktualnimi informacijami, kot tudi za ljubitelje novosti s področja avtomobilizma. Za prve ob 15.30 pripravljamo odajo Spremljamo in komentiramo, za druge pa oddajo Na štirih kolesih ob 14.30. Obvestilom ob 16.10 sledijo poročila radia Deutsche VVelle, nato pa glasbena lestvica Air play Slovenja. Ko se bo odvrtela, bomo ob 17.40 prisluhnili še 20. lekciji tečaja angleškega jezika English One to one. Program se bo končal z oddajo o športu, ki jo povezuje dobra glasba. Vabljeni torej pred radijske sprejemnike, naravnane na naše frekvence. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna (Popoldan z Bracom Korenom) 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 8.00 Napoved programa Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 18.00 V živo: Kakšne so možnosti za kanal A na Škofjeloškem 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Vsak torek nas Miro Vrhovnik najprej popelje v lepo preteklost. KINO R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CELOVEC Handl Bahnhofstr20 IJrt 0043-463 511566 PISARNIŠKA TCHNIKA IllIKOMUNIKAtlJI VASA STROKOVNA ItCOVIN* 1 OSI INIM SVI TOVA NJI M I 94 S I P V I S (> M STORŽIČ amer. west. HITRI IN MRTVI ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, spekt. BATMAN ZA VSE ČASE ob 17.45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BRADYJEVA KLAPA ob 20.30 uri Škofjeloški dvodnevni festival zabave Tokrat smo nagradno križanko pripravili v sodelovanju s TURISTIČNIM DRUŠTVOM ŠKOFJA LOKA, ki prihodnji konec tedna (prvo septembrsko soboto in nedeljo) organizira dvodnevni festival zabave v Škofji Loki na prireditvenem prostoru Kamnitnik (bivša vojašnica). Sproščene zabave bo dovolj za vse okuse in za najbolj izbirčne: otroški živ-žav + Plesna šola Bolero + Plesna skupina vročica; modna revija; nastop popularnega ansambla Plava trava zaborava; koncerti Pihalnega orkestra Škofja Loka, ansambla Glas Slovenije in kranjskega Dixiland banda. In prvi Škofjeloški ognjemet s Kamnitnika, super srečelov in žrebanje vstopnic. Pa še veliko več zabave - delček ponudbe skrivajo karikature Iztoka Sitarja v nagradni križanki in nagradno geslo, ki pomeni tudi naslov prireditve. Vaše rešitve nagradne križanke Master Trade (na kuponu iz križanke, poslanem na dopisnici) sprejemamo tokrat v skrajšanem roku - le do vključno petka, 1. septembra. Žrebanje bo namreč na sami prireditvi v Škofji Loki!. Rešitev je sestavljena iz črk z oštevilčenih polj. Dopisnice pošljite na GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj ali kupon z rešitvijo nalepite na primeren karton in ga brez znamke oddajte v turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Glasov nabiralnik v avli Zoisova 1 v Kranju. Rešitev lahko po pošti pošljete tudi na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 10, 64 220 Šk. Loka. Turistično društvo Škofja Loka in Gorenjski glas sta za reševalce nagradne križanke pripravila deset (10) imenitnih nagrad- 1. nagrada: unikatna loška čipka; 2. nagrada: mala grafika Škofje Loke; 3. nagrada: karta "Škofjeloško pogorje"; 4. • 6. nagrada: škofjeloški kruhek; 7. -10. nagrada: vrednostni bon bon za 1.000 SIT. Veliko sreče pri reševanju križanke in pri žrebu Vam želi Turistično društvo Škofja Loka. Nagrajenci nagradne križanke SLOČIPS /. nagrado - tri kartone SLOČIPSA prejme Polona Mayr, Gogalova 6, Kranj 2. nagrado - dva kartona SLOČIPSA prejme Jože Mravlje, Tomšičeva 41, Jesenice 3. nagrado - karton SLOČIPSA prejme Tomaž Koželj, Zalog 60, Cerklje 4. nagrado - majico GORENJSKEGA GLASA prejme Marjan Horvat, Gosposvetska 15/15, Kranj 5. nagrado - majico GORENJSKEGA GLASA prejme Vera Jug, Jamova 14, Bled 6. nagrado - majico GORENJSKEGA GLASA prejme Milan Nastran, Srednje Bitnje 111, Žabnica Prvi trije nagrajenci prejmejo obvestilo o nagradi, majice bomo nagrajencem post (ali po poŠti. Vsem izžrebancem iskreno Čestitamo! POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Uspešen podjetnik Konkurenco obvladamo s celovito ponudbo Cerklje, 25. avgusta - Ivan Preša, lastnik Servisno-prodajnega centra Renault Preša v Cerkljah je primer uspešnega podjetni-**• Pred tremi desetletji je bil le eden od obrtnikov v majhni *vtomehanični delavnici, danes je lastnik uveljavljenega podjetji v^ zaposlenimi. Pri prodaji avtomobilov sicer na našem tržištu vlada precejšnja konkurenca, toda ob celoviti ponudbi prodaje, servisa, ponudbe rezervnih delov ter kleparskih in "carskih del se je Ivan Preša ne boji. obrtne delavnice ste v l*dnjih letih razvili uspešno Podjetje. Kateri od dejavnosti v njem dajete prednost? Vsa dejavnost je povezana ^•ota, od prodaje Renaultovih 0sebnih in tovornih avtomobi-'ov, servisa teh vozil, prodaje °['ginalnih rezrevnih delov do JleParskih in ličarskih del. Prednost je v tem, da je vsa Ponudba na enem mestu in franki ni treba hoditi od vrat do vrat. Z avtomobili se ukvarjam trideset let, dejavnost pa sem v večji meri razširil po Jjovcnski osamosvojitvi, ko je Renault omogočil prodajo vozil tudi zasebnikom. Tudi možnosti Zaposlovanja pri zasebnikih so se tedaj povečale, tako da zdaj v mojem servisno prodajnem centru dela skupaj 15 ljudi." Pri prodaji avtomobilov na s'°venskem tržišču vlada prejšnja konkurenca. Kako ste ji kos? "Ob celovito povezani dejavnosti, ki poleg prodaje vozil obsega še servis in druge storitve, je konkurenca laže obvladljiva. Kdor namreč kupi avto, tudi rad vidi, da ga mu na istem mestu servisirajo, da tam zanj lahko dobi rezervne dele, da ga mu bodo tam tudi popravili, če bo potrebno. V takšnih centrih, kakršen je naš, veljajo tudi določene norme in garancije. Tako denimo zagotavljamo, da ima vsak vgrajeni rezervni del garancijo eno leto, vse se gradi na originalnih rezervnih delih. Sem eden od Štirih koncesionariev Renaulta na Gorenjskem, ki smo pooblaščeni za prodajo in servis osebnih vozil in edini, ki se na tem območju ukvarja s prodajo Renaultovih tovornih vozil. Pokrivamo SirSe Gorenjsko, tja do Mengša, Kamnika, Motnika, sežemo tudi do Ljubljane. Pri prodaji so nemara uspešnejši tisti koncesionarji, ki laže obv- ladujejo plačilni promet in imajo večje možnosti pri bankah, vendar je tudi naš center brez težav kos letnemu planu prodaje. Poslujemo tudi z rabljeni-mi avtomobili, poleg Renaultovih jemljemo tudi druge." Kako uspešni ste pri prodaji vozil? "V letnem planu imamo predvideno prodajo 255 osebnih vozil, vendar bomo plan v kratkem presegli. Šele spomladi sem začel tudi s prodajo tovornih vozil, zato je še težko reči, kako uspešna bo prodaja. Je pa tudi za ta program veliko zanimanja, kar se je pokazalo tudi na nedavnem Gorenjskem sejmu, kjer je naš center sodeloval s svojo ponudbo. Re-naultovi tovorni avtomobili se pri nas doslej niso v toliki meri uveljavljali, vendar vse kaže. da se šebodo, saj so že na zunaj močni." Nekaj let se ob avtomobilih ukvarjate tudi z gostinstvom. Kako sta združljivi ti dve dejavnosti? "Penzion Zaplata pri Preddvoru dela štiri leta in doslej ni bil zaprt niti eno samo uro. Delo z avtomobili in gostinstvo sta sicer različni dejavnosti, a pri obeh je treba krepko delati, da so rezultati. Preseneča pa me, da je za dejavnost, kakršna sta turizem in gostinstvo, tako malo spodbude. Davčne obremenitve so visoke, država pa ne upošteva, da se mora gostinec, ki ponuja tudi hrano, držati določenih norm, da zaposluje precej delavcev, da morebiti odplačuje kredite, da vlaga... Niti od države niti ob gospodarske in obrtne zbornice doslej nisem bil deležen kake pomoči, vso pomoč sem iskal čez severno mejo." Do Članstva v zbornicah ste zelo kritični, zaradi česar ste bili tudi med pobudniki za ustanovitev samostojne obrtne zbornice v Cerkljah. Kako daleč ste pri tem prizadevanju? "Doslej z lastno obrtno zbornico še nismo prišli kam naprej. Snovali pa smo jo zato, ker s članstvom v dosedanjih nismo bili zadovoljni. Od nas so nenehno zahtevali nekakšne podatke za evidenco, namesto da bi bili deležni tudi sredstev, ki smo jih mi ali naši delavci vlagali v različne sklade. Tako denimo nismo nikoli dobili ničesar za izobraževanje naših zaposlenih (pri meni se je poklica izučilo okoli sto delavcev, tako da sem imel ves čas svoj kader) ali posojil iz stanovanjskega sklada za delavce." • D.Z. Žlebir KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA N«tWM*0C'.VM I KjjUgMjgftMM ! SAJCUTNl/BOOATO 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA {tartjjittć} 82,75 83.25 11.63 AVAL Sled 83,10 83.30 11.75 AVAL Kranjska gori 82,60 63.15 11,68 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 82,60 83.50 11.75 ERO&Start Mayn. Kranj 83,15 83,35 11.75 GEOSS Medvode 83.25 83,45 11,70 GORENJSKA BANKA (vse enote) 82.00 63.50 11.43 HRANILNICA LON, d.d.Kmnj 83.00 83,39 11,69 HlDA-tržnha Ljubijan« 83,20 83,30 11.78 HRAM ROŽICE Mengei 83.10 83,40 11,79 IUR1KA Jesenice 82,80 83.30 11,65 INVEST Škofja Loka 83,10 83.25 11.78 LEMA Kranj 83,00 83,30 11,72 MIKEL Straiiiee 83,10 83.40 11,72 PBS d.d. (na vseh poštah) 60.75 63,10 10.65 ROBSON Menge* 83,20 83.40 11.80 SHFSIov. hran. !n poa. Kran) 83.20 83.35 11,76 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 81,35 81.84 11.65 SLOVENtJATURJST Boh. Bistrica 82,00 • 11,43 SLOVB0JATURIST Jesenice 82.80 83.25 11,65 SZKB Blag. mesto Žiri g? 30 53 39 ^ 45 SUM Kranj 83.25 83.45 11,79 TALON Žel, postaja Trata, Sk. Loka 83,25 83,55 11,78 TALON Zg. Bitnje 83,25 83.55 11.78 TENTOURS Domžale 83,00 83,50 11,70 TROP1CAL Kamnlk-Bakovnlk 83,20 83,35 11,75 UBKd.d.Šk.Loka 82!85 83^5 11 !m VVILFAN Kran| «3,25 83,40 11,77 WILFAN Radovljica, Grajski rjvo' (325 83 40 11 77 MFANTrUČ 83.20 8M0 1176 POVPREČNI TEČAJ 62.63 83,34 11.67 11.83 11,84 11,82 11,90 11.85 11,83 11,87 11.79 11,83 11,85 11.82 11 84 11.80 11.81 11,80 11,90 11.82 11,63 11,82 11.85 11.83 11.85 11.85 11,85 11,82 11,85 11.84 11,84 11.84 11.83 7,27 7,40 7S30 7,30 7,40 7,60 7,21 7,50 7,60 7,55 7,40 7.50 7,40 7,45 6,50 7,50 7,40 7,45 7.21 7,30 7,30 7.60 7,55 7,55 7,45 7,60 7.35 7,60 7,55 7.60 7.42 7,64 7.70 7,70 7,85 7,70 7.75 796 7,65 7,70 7.69 7 80 7.75 7,70 7,70 7,70 7.65 7.60 7,50 7.80 7,93 7,75 7,85 7,85 7.70 7,75 7,85 7,75 7,70 7.70 7.75 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,61 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočalo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Abanka sodeluje pri lastninjenju Ljubljana - Abanka sodeluje pri lastninskem preoblikovanju podjetij, pri tem pa je njena udeležba dokaj raznolika. Nacionalni finančni družbi, v kateri ima Abanka 20-odstotni lastniški delež, je bila odobrena dodatna kvota za vpis certifikatov. Abanka vpisuje crertifikate v Prvi investicijski sklad NFD-ja v svojih enotah v regijskih centrih po državi. V javni prodaji delnic turističnega podjetja Marina Portorož sodeluje z vpisovanjem delnic serije G za gotovino, in sicer v svoji enoti Lucija Portorož V začetku septembra bo Abanka pričela v svojih enotah po Sloveniji z vpisovanjem certifikatov in sprejemanjem gotovinskih vpiačil za javno prodajo delnic KRKA - tovarna zdravil Novo Mesto, v zaključni fazi pa je izplačilo dividend za 46000 imetnikov LEK-a. kjer je Abanka nastopila kot plačilni agent Leka za delničarje, ki so fizične osebe mmu mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Radovljica objavlja na podlagi 71. člena Zakona o davkih občanov (Ur. I. RS, št. 8/91-p.b.) OKLIC o javni dražbi » Ponedeljek, 11.9. 1995, ob 9. un se bo v prostoru RUJP Izpostava Radovljica začela javna dražba j^anjbljenih oz. odvzetih predmetov javni dražbi se bodo prodajali zarubljeni oz. odvzeti predmeti, in sicer. 5 garnitur visoko kvalitetne nerjaveče posode SOLINGEN, cenilna vrednost ene SIT 34.000,00 2 garnituri visoko kvalitetne nerjaveče posode OFEN BERG, cenilna vrednost ene SIT 32.000,00 9 garnitur visoko kvalitetne nerjaveče posode ZEPTORI, cenilna vrednost ene SIT 38.000,00 1 garnitura visoko kvalitetne nerjaveče posode ELEGANT, cenilna vrednost ene SIT 28.000,00 4 garniture jedilnega pribora z aktovko model JASMIN, cenilna vrednost ene SIT 24.600,00 6-6 garnitur jedilnega pnbora z aktovko model 4507, cenilna vrednost ene SIT 23.200,00 * - 1 garnitura jedilnega pribora z aktovko model MILANO, cenilna vrednost ene SIT 25.000,00 zarubljeni predmeti se bodo prodali za največjo ponujeno ceno, vendar ne za manjšo, kot je Polovična cena začetne cene. Kupec bo moral položiti znesek kupnine in prevzeti stvari takoj po končani dražbi oziroma prodaji in °d dosežene cene plačati 20 % prometnega davka. m prva dražba ne bo uspešna, se bo ob isti uri vršila v ponedeljek, dne 18. 9. 1995, ^higa dražba. Na drugi dražbi se bodo predmeti prodajali ne glede na doseženo ceno. Vse dodatne informacije po telefonu (064) 714-222, int. 83. EROTIČNI IN SEJtUALNl TELEFON 090/31-20 -t SAMO ZA OORASLE -V156SHVIN -¥ KtSSUNE -►24 UR V ŽIVO Pod|«t|» za trzanj« in p-e rvodrio obutvv p.o objavlja LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: 1. Šivalni stroji PFAFF kom. 32 2. čevljarski stroji kom. 24 3 Mlin Belišče MG 200 kom. 1 7. Viličar INDUS VAE 4-5 Sx3.3 kom. 1 5. Rezkalni stroj Prvomajska ALG-100 C kom. Licitacija bo v sredo, 30. 8. 1995, ob 11. uri v prostorih Planike Kranj Savska loka 21, Kranj. Ogled je mogoče opraviti uro pred licitacijo. Osnovna sredstva so naprodaj po načelu plačano-odpeljano. Kupnina se plača v tolarjih po srednjem tečaju banke Slovenije na dan licitacije. Prometni davek plača kupec Informacije o prodaji dobite pri ga. Mirni Golba - Miheiič tel (064)222-721, int. 582. AL. DfiDTT. po. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 ALPETOUR REMONT KRANJ, ASP Primožič Jesenice in tromeja Rateče vabijo na prijetno srečanje ob vznožju planiške velikanke. Ogledali in preizkusili boste vozila iz programa Renault in Volvo. Prijetna glasba, dobra hrana in pijača pa bodo še bolj popestrile prijeten dan. V soboto med 11. in 17. uro se torej dobimo pod plemiško velikanko. " • OKNA • SENČILA • VRATA • STANOVA • POSLOVNEMU • STENE • PRENOVA OKEN in VRAT gg jjpj jamica a tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261 KONKURENČNE CENE na KŽS v Gornji Radgoni /hala HZ/ od 26.8.- 3.9. in na prodajnih mestih: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.:064/61-30, faks:064/632-761 KRANJ, Partizanska c. 25, tel.,faks:064/211-232 MURKA Lesce, tel.:064/718-110, METALKA Kamnik, tel.:061/813-326 CtCsTC* stavbno pohištvo I POPUSTI: 10% KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK TEHNOLOŠKI INZiNIRINC Dobitnik sejemskega priznamo vos vabi na predstavitev Program "POLJE" m pod Storžičem vabi vse rekreativce, ljubitelje gorskega teka na tradicionalni, že VIII. gorski tek na Javornik. Prireditev bodo pripravili v nedeljo, 27. avgusta, z začetkom ob 10. uri. Start bo v Grahovšah na kmetiji Pavšelj, cilj pa pri planšarksi koči na planini Javornik. Proga je dolga 9700 metrov in ima 500 metrov višinske razlike. Tekmovalci bodi) razdeljeni v štiri moške starostne kategorije in dve ženski. Prijave bodo zbirali na startu uro pred začetkom teka, startnina pa znaša 400,00 SIT. Za najbojše so pripravili častna priznanja, posebna pokala bosta prejela najhitrejša moški in ženska, med vse pa bodo z. žrebom razdelili tudi številne praktične nagrade. - J. K. ]©30MET Zanimiv nogometni konec tedna NAKLO V MARIBOR, V KRANJU GORENJSKI DERBI Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa bodo igrali doma, v območni mladinski ligi pa startajo tudi mladinci Živil Nakla. Kranj, 25. avgusta - V prvi slovenski nogometni ligi bo v nedeljo Mura igrala z Izolo, Olimpija z Novo Opremo, Rudar Velenje z Mariborom in Hit Gorica z Beltinci, že jutri pa Primorje z Biostartom Publikumom. V drugi državni ligi odhaja Naklo v nedeljo na gostovanje k Železničarju v Maribor. Po uvodnem porazu s Črnučami, ki so po visoki zmagi nad Zagorjem v zadnjem kolu očitni favorit lige, je nedeljska zmaga s Trbovljami velika spodbuda pred nedeljskim gostovanjem v Mariboru. Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa igrajo v slovenski ligi doma že jutri z Grafiko Gracen kadeti ob pol treh in mladinci ob pol petih.Po dvojnem uspehu pretekli teden v Murski Soboti je tudi tokrat mogoče računati na dvojno zmago. V tretji nogometni ligi zahod bo v nedeljo ob 16.30 na kranjskem stadionu gorenjski derbi med Triglavom Creino in Visokim.Vstop na tekmo bo brezplačen. Tekma bo nedvomno zanimiva. Kranjčani so v prvem kolu visoko porazili Bilje in napovedali, da so resen favorit lige in kandidat za napredovanje v drugo ligo, Visočani, močno pomlajeni, pa so v prvem kolu iztržili točko in v bistvu presenetili, v igri proti Triglavu pa bodo imeli Še poseben motiv. V zahodni skupini območne mladinske lige pa bodo mladinci Živil Nakla (Živila so še pokrovitelj mladih naklanskih nogometašev) v nedeljo gostovali v Komendi (tekma bo ob 10. uri), Sava Zarica pa bo jutri gostovala v Tolminu. Naklanskim mladincem je v zadnji sezoni za las ušla uvrstitev v prvo mladinsko ligo. Kaj napovedujejo trenerji Nakla, Triglava Creine in Visokega pred nedeljskimi tekmami? Trener Nakla Peter Lazarevič pravi: "Moštva Železničarja ne poznam. Tudi nedeljski poraz tega mariborskega moštva mi ne pove veliko. Za nas je važno, da pokažemo v Mariboru maksimalno igro in da igramo na zmago. V moštvu ne bo Kečana, ki je za to tekmo še kaznovan, v nedeljo poškodovani Koprivec pa bo najverjetneje igral. Nedeljska zmaga je bila načrtovana in tudi dosežena, zato je za nas spodbuda, čeprav sem pričakoval trši boj." Trener Triglava Creine Janez Titan je pred nedeljskim gorenjskim derbijem povedal: "To bo lokalni derbi in za tako tekmo se nikdar ne ve, kaj se bo zgodilo. O izidu ne bo toliko odločala kakovost posameznega moštva, ampak bodo odločilni borbenost, srčnost, prizadevnost in pripadnost klubu. Z nedeljsko tekmo sem na splošnozadovoljen, čeprav se je mojemu moštvu še vedno poznala utrujenost s trdih priprav na Češkem. Igra mora biti še hitrejša, igralci pa se morajo še uigrati." Trener Visokega Stojan Humar pravi pred nedeljskim derbijem: "Z nedeljskim derbijem se posebej ne obremenjujemo. V nedeljo smo gledali Triglav Creino. To je dobro moštvo. Tekma bo težka in veseli bomo vsakega ugodnega izida, tudi minimalnega poraza. Kranjčani so se dolgo in dobro pripravljali in so upravičeno favoriti lige. Sem zmerni optimist. V Moštvu še ne bo Blatnika in Naglica, ki je kaznovan, Z nami je začel trenirati tudi Orlic iz Triglava, vendar se moramo še dogovoriti o njegovem igranju za nas." • J.Košnjek ;g}@KTif@ PLEZANJE ume ANZE IN KATARINA ODLIČNO V NARAVNIH PLEZALIŠČIH Anže in Katarina Štremfelj, mlada plezalca, člana plezalnega kluba iz Škofje Loke, sta ob koncu letošnje poletne sezone opravila nekaj odličnih vzponov. Katarina je pravkar dopolnila petnajst let, Anže pa bo čez mesec dni star šele dvanajst let Med in po tekmi v L'Argentiere La Besse, kjer je odlično plezal Anže, je vsa družina Štremfelj plezala v plezališčih v okolici Brancona. Plezali so izključno na pogled. Najbolje se je odrezal Anže, saj je opravil kar 13, vzponov v smereh ocenjenih s 6c in 6c+, 2 z oceno 7 a in tri 7a+. Poleg tega je preplezal smeri "5 Colounes" v plezališču Les Vignettes in "Bossa nova" v Mount Dauphin fort obe ocenjeni s 7b ter smer, ki v vodniku še nima imena v plezališču Les Vignettes ocenjeno s 7b+. Katarina je preplezala 10 smeri z oceno 6c in 6c+, ter dve ocenjeni 7a+. Ze pred odhodom v Francijo sta bila oba zelo blizu uspeha v smen Ekosistem v Bohinjski Beli in jima je uspeh v bistvu preprečilo zelo vroče in vlažno vreme zadnje dni. Takoj po vrnitvi iz Francije sa zopet poskusila. Anže je uspel takoj v prvem poskusu v ponedeljek, 14. avgusta, Katarini pa je koncentracija nekajkrat popustila že po preplezanih največjih težavah, tako da je smer preplezala v petek, 18. avgusta. Ekosistem je ocenjen z 8a. Oba sta verjetno najmlajša, ki sta pri nas uspela preplezati smer take težavnosti. Da je v zares dobri formi, je Anže dokazal takoj naslednjega dne. Lotil se je smeri Fat Man (7c+) prav tako v Bohinjski Beli. Lani je v smeri poskusil trikrat. V torek, 15. avgusta, je v prvem poskusu smer preplezal varovan od zgoraj in že v naslednjem opravil uspešen vzpon z rdečo piko. A. Š. mCarski skoki planica 9. in 10. decembra V Hinterzartnu v Nemčiji je bil osrednji FIS seminar za smučarske sodnike v skokih in letni sestanek predsednikov FIS sodnikov. Na tem seminarju je 13 sodnikov, oziroma kandidatov la mednarodne sodnike v smučarskih skokih iz raznih držav opravljalo pisni del izpita, med njimi sta bila tudi in uspešno opravila izpit Kranjčan Janez Bešter in Ljubljančan Vladimir Bras. Hkrati so opravili delegiranje sodnikov in tehničnih delegatov na vseh mednarodnih tekmovanjih v sezoni 1995/96. Na svetovnem prvenstvu v Italiji za mladince bo sodil Janez Bukovnik, Kranjčan Vinko Janša bo kot sodnik sodil na svetovnem prvenstvu v Kanadi in na finalu svetovnega pokala v Holmenkolmu, kjer bodo tekmovali v skokih in nordijski kombinaciji. Dokončno so določili tudi datume za tekmovanje v naši Planici. 9. in 10. decembra bo tekma za svetovni pokal, 10. in 11. marca 96 bo finale Alpskega pokala, ki ga organizira kranjski Triglav in 17. marca tekma za interkontinentalni pokal v organizaciji ljubljanske Ilirije. Nenad Antonič gorenjski glas • 24. stran KOMENTARJI, ODMEVI, PODLISTEK Petek, 25. avgusta 1995 KOMENTAR PREJELI SMO Gremo naprej v preteklost? JVlarJco Jenšterle, zunanji sodelavec Stališče Slovenske ljudske stranke, da nikakor ne želi sodelovati v vladi, v kateri je tudi Združena lista, je vsekakor mogoče gledati v luči zdaj le kar dolgotrajnih govoric in namigovanj, da se liberalni demokrati (oziroma njihov predsednik) s to stranko pogajajo o vstopu v vlado. Pri tem je bilo doslej največkrat nejasno le to, koga naj bi SLS nadomestila. Teh ugibanj je zdaj nekako konec. Če je vstop SLS v vlado sprejemljiv za LDS, potem je še toliko bolj v interesu SKD, saj bi s tem slovenska desnica na oblasti vsekakor ogromno pridobila. Pri izjavi SLS je zelo pomembna njena obrazložitev. Dr. Janez Podobnik je dobesedno izjavil naslednje: "Nikakor ne želimo sodelovati v vladi, v kateri je tudi Združena lista. Nekateri pre-stavniki te stranke so politični nasledniki tistih, ki so zakrivili povojne poboje in tudi ščitijo njihova imena, neposredno odgovorna za povojne poboje." SLS z Združeno listo pač noče sodelovati, ker v Sloveniji resnično nikoli nismo bili pripravljeni potegniti črte pod našo najbližjo zgodovino. Nekaj podobnega, kar je na primer uspelo Cehom, ki pa so potem vendarle začeli politično normalno živeti naprej. Pri nas zato povojna zgodovina ostaja kolektivna travma, takšna, kakršno dobro poznajo tudi Urugvajci, kjer prav tako niso razčistili odnosa do gverile in vojaške diktature, zato pač, ker vsak od njih v sebi nosi del krivde in čisti računi niso v niko-garšnem interesu. Najbrž je to tudi eden glavnih vzrokov, da se naša parlamentarna komisija za povojne poboje vrti v začaranem krogu, iz katerega verjetno ne bo našla rešitve. Poleg tega je takšna nerazčiščena zgodovina idealen poligon za politične manevre vseh slovenskih strank, ki lahko neskončno špekulirajo z nedokazanimi in nepojasnjenimi stvarmi. Toda SLS ob pogajanjih za vstop na oblast pozablja, da so prav nekdanji komunisti v zadnjem času, navkljub zgodovinski odgovornosti, naredili velik preskok v miselnosti in so se iz nekoč zadrte ideološke stranke prelevili v sodobne socialdemokrate. Povsem drugačen proces pa je mogoče opazovati pri ljudski stranki sorodnejši in za sodelovanje prikladnejši SKD, ki je predvsem s svojo izjavo ob snemanju filma Felix pokazala, kako se politično vrača v čas pred drugo svetovno vojno, če ne celo še bolj nazaj. SKD s še nepos-netim Felixom ravna huje, kot so nekoč z umetnostjo počeli komunisti, saj zoper film javnost ščuva že na osnovi nepreverjenih govoric, da o vmešavanju politike v umetniško svobodo sploh ne govorimo. V politiki je vračanje v preteklost najboj delikatna stvar. O tem nas navsezadnje uči primer Srbije, ki svojo agresijo utemeljuje ravno z zgodovinskimi krivicami in sindromom stalno žrtvovane-ga naroda. Kam pelje takšna mentaliteta, ob dogajanjih v naši bližini ni treba dodatno pojasnjevati. Posebno vprašljiva ostaja vloga in pozicija liberalnih demokratov. Ti bi se na eni strani z odcepitvijo od ZLSD radi rešili bremena zgodovinske odgovornosti, vendar pozabljajo, da imajo tudi sami v svojih vrstah veliko-nekdanjih politikov. Očitno je Slovence mogoče zavesti že s simbolično odcepitvijo od preteklosti. Ob vse očitnejši klerikalizaicji SKD pa se bodo morali liberalni demokrati odločiti tudi, ali so pripravljeni Slovenijo popeljati sodobnim evopskim državam naproti, ali pa so se za ceno obstanka na oblasti tudi oni pripravljeni vrniti Štirideset let nazaj. V takšnem primeru bo seveda v Sloveniji formalno na oblasti zgledna sredinska vlada (z dvema odtenkoma v vsako stran), Slovenija kot država pa bo obstala v nekem obdobju, ki je v Evropi te zdavnaj izginilo. Zmotna ocena neke knjige Nedavno je izšla knjiga, velika, zajetna knjiga. Knjiga, za katero bi bilo bolje, da je ne bi bilo treba nikoli izdati. Da je ne bi bilo treba nikoli napisati, nikoli brati! Da bi nikoli ne bilo treba brati vsebine, kakor jo ponuja ta knjiga. Brati o zverstvih, kakršna se v družbi civiliziranih ljudi ne bi smela nikoli pojavljati. Še zlasti ne v zgodovini slovenskega naroda. Zal, pa nam ravno o tem govori pričujoča knjiga. Gre za knjigo diplomiranega ekonomista, nekdanjega partizana, Silva Grgiča: Zločini okupatorjevih sodelavcev, ki je nedavno izšla v založbi Društa piscev zgodovine NOB Slovenije - Partizanski knjižni klub. Knjiga je verodostojen dokument, ki odkriva zločinsko dejavnost tako imenovane kolaboracije v času boja slovenskega naroda za osvoboditev. (Mimogrede, naziv kolaboracije so si privzeli tisti, ki bi s to tujko hoteli prikriti svoje in narodno izdajstvo.) Nad knjigo oziroma njenega avtorja se je spravil v svoji recenziji, objavljeni v časopisu Gorenjski glas Jože Dežman. Že v uvodu navaja, da "nekaterim očitno še ni dovoj žrtev" iz druge svetovne vojne. "Podobna mentaliteta nenasitne krvoželjnosti in grabežljivega štacunarstva je značilna za slovensko tržišče Z žrtvami druge svetovne vojne še danes..." To se da razumeti, da je Grgičeva knjiga, po Detmanu pač, produkt neke nenasitne krvo- željnosti in grabežljivega štacunarstva... Dežman pravi, da partizani dolgo niso govorili o državljanski vojni. Vsak razsoden človek ve, da pri nas v letih 1941- 45 ni bilo državljanske vojne. Partizani so v vsem tem obdobju vodili osvobodilni boj, proti okupatorju in proti tistim, ki so mu pomagali pri izvajanju nameravanega uničenja slovenskega naroda. Tu ne mislim Dežmanu razlagati, kaj je državljanska vojna, to mora vedeti, če noče biti nek kvazi zgodovinar! Če se v času študija ni o tem poučil, potem mu pač Bog pomagaj! Vsa knjiga je velik, obširen dokument o neki dobi. O nekem obdobju slovenskega naroda, ki se je globoko, krvavo zarezal v njegovo zgodovino. To ni pisanje, kakor so številne pisarije kakih Leljakov o Teharjih, Ivana Korošca o Štajerskem bataljonu, ali dr. Stresa o od partizanov pobitih žrtvah (ker da je zaradi tega morala nastati bela garda s poznejšim domobranstvom), pa pisanje Žajdele in njemu podobnih. Ta knjiga, o kateri govorim, ni bila napisana kot rezultat mrhovinarskega brskanja po Zgodovinskih dejstvih in v njih prevračanju resnice zaradi nekih političnih ciljev ali česa drugega. Skratka, Grgičeva knjiga je dokument zgodovinske vrednosti. Je dokument o grozotnih posledicah narodnega izdajstva! Dežman očita Grgiču, da prikazuje nasprotnike partizanov v čimbolj črni luči. Toda Grgič navaja samo dejstva. Nič ne manevrira z njimi. Sicer pa: ali ne bi smel Nadaljevanje na 25. strani objaviti podatka, na primer, kako so 21. marca 1945 domobranci ujeli partizanko Tončko Zupan, domačinko iz Krope, jo posiljevali, nato Živiodrezali prsi in še napol Živi odrezali glavo. Pri tem pa so se smejali in govorili, da so uničili "nevarno banditinjo"-Pa to ni bil samo en samcat primer. Ali, kako so 8. aprila 1945 domobranci iz Škofje Loke privedli v gozdič nad vasjo Pevno osem ujetih partizanov, jih obesili na drevesa z glavo navzdol, tako, da so umirali celo noč, da se je njihovo ječanje slišalo v vas. Samo dva primera sem izluščil iz množice drugih-Kaj pa pobijanje ranjencev v partizanskih bolnišnicah? Domobranci so odkrili vrsto partizanskih bolnišnic v raznih krajih Slovenije. Celo v Logarski dolini. Vse, kar je bilo živega v njih, so pobili, bili pa so tudi primeri, ko so žive ranjence zmetali v ogenj, povsod so namreč tudi stavbe požgali. Bi bilo tudi o teh pokolih treba pisati tako, da ne bi izgledalo tako črno za belogardiste oziroma domobrance? Dvomim, da so bili pripadniki domobranskih enot vsi od prvega do zadnjega takoj od začetka prepričani klavci in morilci. Saj so bili med njimi tako kmečki fanje in meščani, preprosti in študirani. Vprašati se moramo, kdo so bili tisti, ki so vsem tem ljudem vcepili toliko sovraštva do partizanov?! Sovraštva, na posledicah katerega je bilo pobitih, umorjenih in zaklanih, pa v taborišča poslanih in tam umrlih toliko ljudi. Če hočeš še kdaj govoriti, moraš biti 6 mesecev popolnoma tiho USODE PIŠE: MILENA M1KLAVČIČ * 4.. ,< Če o vam o MILANU SELJAKU ne bi povedala nič drugega kot to, da je človek z odprtim srcem, ki sprejme vsakega, potem bi vam povedala že skoraj vse. Lahko bi dodala Še to, da je njegov dom v Sovri odprt vsakemu obiskovalcu, ki si zaželi posedeti v njegovi družbi. Mogoče pa bi vam raje zaupala besedo, dve o njegovi dobri kuhi, o vrtu, ki ga neguje z vso ljubeznijo, ali pa o O t i, ki mu dela družbo. Toda vse to pravzaprav ne bi imelo na videz nič skupnega s stavkom, ki mu je pred desetletji korenito spremenil življenje: "Če hočeš še kdaj govorit, potem moraš biti 6 mesecev popolnoma tiho..." Sovra je prijetna vasica blizu Žirov. Sredi idilične pokrajine stoji preurejena kmečka hiša. Za hišo teče potok, povsod diši po pokošeni travi, gozdovi, ki se razprostirajo, kamor seže pogled, vabijo na dolge sprehode. V hiši se čuti preteklost. Številni predmeti so ponovno našli svoje pravo mesto in če bi znali, bi pripovedovali na tisoče zgodb, ki so jih doliveli Milanovi predniki. Slike, kipci, nabožni predmeti, pisalna miza, nič ni bilo prepuščenega času, da bi izbrisal sledi, ki so tako dragocene, če jih le znamo vtkati v svoj vsakdan. "V Sovro sem se vrnil šele pred leti, ko sem odšel v pokoj," je začel s svojim pripovedovanjem Milan Seljak. Bilo mi je hudo, ko sem zapuščal Glasbeno akademijo in študente, s katerimi sem preživel 35 let. Med glasbeniki sem se počutil kot doma, razumel sem njihovo občutljivo in nežno dušo, rad sem prisluhnil težavam, s katerimi so se spopadali, še raje pa sem jim potem priskočil na pomoč." Medtem ko sva klepetala, se je od nekje prikazala Ota. Prijazna nemška ovčarka, ki jo ima Milan nadvse rad. Seveda zahteva tudi vso njegovo pozornost in ko sem ji vrgla Žogo, jo je sicer stekla iskat, toda potem se je spet začela motoviliti okrog naju, kot bi Želela povedati, da ju motim sredi tišine in miru, ko se lahko posvečata drug drugemu. "1946 sem se moral odločiti, ali ostanem doma, ali pa odidem po svetu. Imel sem to srečo, da je bi moj stric Kos ta Seljak duhovnik in še velik glasbenik povrhu. Povabil me je k sebi, ker je hotel videti, če sem res tako nadarjen za glasbo, kot so pripovedovali. Živel je v Dalmaciji, na Peljašcu in potovanje tja je trajalo ves teden. Spominjam se, kako so ga obiskovali znani hrvaški umetniki tako Zinka Kune, pa Tonica Neralić in drugi, saj je bil odličen orglaš in pianist. V župnišču je vladalo neko posebno vzdušje. Vse njegovo delo je prevevala glasba in zato ni čudno, če sem v takem okolju tudi sam dobil krila." V začetku je Milan vadil klavir 4 ure na dan, potem pa se je za nekaj ur posvetil še violini. Obiskoval je tudi gimnazijo in glasbeno šolo. Stric mu ni dal samo znanja iz glasbe. Pri njem je spoznaval, kolikšen pomen ima lahko umetnost za človekovo dušo. Čas, ki ga je preživel v Dalmaciji, jeostal za zmeraj zapisan v njegovem srcu. "Potem sem se moral odločiti, kje bom nadaljeval študij: v Ljubljani ali v Zagrebu. Odločitev ni bila pretežka, saj mi misel na dom ni več dala miru. Priznam, da je bilo potem v Ljublani v začetku malce težko. Bil sem navajen toplega, dalmatinskega podnebja, drugačnih ljudi in skok v hladno Ljubljano je pustil v moji duši kar nekaj sledi. Toda človek se vsemu privadi. Imel sem tudi nekaj težav z jezikom in tako mi je nekoč profesorica Kosovelova med smehom rekla, da govorim v takšnem dialektu, da ne ve, kaj sem hotel povedati! V toplem spominu imam tudi direktorico Glasbene akademije Jeraje-vo, ki je bila gospa in mama vsem študentom. Zmeraj nam je želela pomagati! Sam sem bil Z denarjem bolj na tesnem in zato sem postal, poleg študija, še glasbeni vodja za javne prireditve. Veliko sem delal, še več študiral, res, bilo je zelo naporno, dokler... Milan ni želel, da bi si zapisala ime profesorja. "Saj ni več važno," mi ie rekel po kratkem razmisleku. Tik pred zaključkom študija so Milanu odpovedale glasilke. To je moral biti zanj grozen šok. Prelomnica. Kot bi mu nekdo poradiral že zdavnaj prehojeno pot in bi se ponovno znašel na samem začetku. Šel je k zdravniku in ta mu je, nič kaj olepšano, vrgel resnico v obraz: Če hočeš še kdaj govoriti, moraš biti 6 mesecev popolnoma tiho! In to se je potem tudi zgodilo. Toda Milanova kariera je bila s tem stavkom zaključena. V trenutku je moral pozabiti na sanje, ki jih je tkal o svoji prihodnosti. Ničesar mi ni rekel o bolečini, ki jo je nosil v sebi, niti o razočaranju, ki mu je za vedno zaprlo vrata pred mislijo, da bi lahko kdaj stal na odru in pel. Začela pa se je trnova pot okoli zdravnikov. Tudi na Golniku je tedaj postal reden "gost". "Toda moram priznati, da se je potem vse dobro končalo. K sebi me je poklical rektor in mi rekel: "Mi smo ti glas vzeli, ti bomo pa dali vsaj službo." In tako se je začel drugi del mojega življenja. Ni bilo tisto, o čemer sem nekoč sanjal, toda ostal sem na Akademiji, med mladimi in počasi sem se vživel. Konec koncev lahko v vsakem delu najdemo zadovoljstvo in srečo, če ga le z veseljem opravljamo! Prevzel sem organizacijo najrazličnejših prireditev ter tekmovanja doma in v tujini." Mladi glasbeniki so ga vzeli za svojega. Vedeli so, da Milan razume njihovo občutljivo in ranljivo dušo in da jim je pripravljen kadarkoli priskočiti na pomoč. V letih, ki jih je preživel med njimi, je postal del njihovega Življenja in zato ni čudno, da se ob vrnitvi v domovino tako Irena Grafenauer kot tudi Marjana Lipovšek spomnita nanj. Milan pa se dobro spominja tudi neke študentke, ki je bila jehovske vere.O tem na Akademiji ni govorila, toda tik pred zelo pomembnim koncertom je z vaj enostavno izginila. Vedel je, da to ni njej podobno in da morajo biti v ozadju drugi, globlji vzroki. Enostavno jo je poklical in povprašal. Povedala mu je, da slabila dneva, ko je manjkala, posvečena verskim obredom, in to je bil za Milana zadosten razlog, da jo je pri njenem mentorju branil in opravičil. Danes, ko je za njim že 60. rojstni dan, se je v njegovem srcu nabralo na stotine spominov. Nekdanji študentje pogosto trkajo na njegova vrata, saj ga radi obiskujejo in prinašajo s seboj kopico novic iz. sveta, v katerem so postali znani in priznani glasbeniki. Milan jih sprejema z odprtimi rokami in med njimi se počuti tako kot nekoč: vesel in zmeraj dobre volje ter pripravljen prisluhniti njihovim problemom. Potem, ko pade noč, ko odidejo še zadnji obiskovalci, mu za družbo ostane edinole Ota. Ne, ni res. Tu je še pav in muca Ondina. In seveda hiša. Z vsemi starimi predmeti, ki ga razveseljujejo. Vse to ima rad in kdo ve kolikokrat ga ob vsem tem prešine misel, da bi bilo lahko drugače, če... Če ga nekoč, pred davnimi leti ne bi pustil glas na cedilu... KOMENTAR Služabniki oblasti Jože Novak, zunanji sodelavec Slovenci 'smo bili v zgodovini pravzaprav "nezgodovinski" narod, *er nismo imeli svoje države. Zato so intelektualci, pisatelji, umetniki in razumniki imeli veliko vlogo v slovenski zgodovini. Intelektualci so bili na vrhuncu moči v času slovenske pomladi, ko so bili skorajda zvezdniki, ker so trneli pogum, da so povedali listo, kar mnogi niso znali ali upali povedati. . Po petih letih demokracije in strankarskega sistema se je vloga vseh intelektualcev v Javnosti precej zmanjšala, Ker javnost bolj zanimajo Politiki in seveda predvsem ministri, ki imajo moč, da odločajo. Danes imamo v Sloveniji pet skupin intelektualcev. Najmanj ugleda im-aJo nekdanji partijski mtelektualci, ki so skoraj do Konca podpirali komunistični r*iim in ki so bili za Jugoslavijo. Drugo skupino tvorijo Konvertiti, ki so sicer bili za osamosvojitev Slovenije in spremembe, toda takšne, da °i vse ostalo po starem. Tipični predstavniki te skupine so dr. Veljko Rus in Zakonca Hribar, ki so danes tudi Kučanovi svetovalci. Spomenka Hribar ponavadi medijsko pripravlja teren za Kučanove javne nastope. Naslednjo skupino tvorijo "liberalni", mlajši intelektualci (dr. Žižek, dr. Štrajn itd.), ki so se diskreditirali z naspro-l°vanjem osamosvojitvi Slovenije. Vse tri skupine druži Popolna nekritičnost do sedanje vladajoče koalicije in še Posebej do Združene liste in Liberalne demokracije, zato M lahko označimo za režimske intelektualce. Drugi, opozicijski pol slovenskega intelektualnega spektra predstavljajo razumniki (Rudi Šeligo, Niko Gra-fenauer, dr. Ivo Urbančič, dr. Jera Starič - Vodušek, Edo Ravnikar itd.), ki simpatizir-ajo ali sodelujejo z opozicijs-k i m a strankama, Socialdemokratsko stranko in Ljudsko stranko. Posebna skupina so katoliški intelektualci. Nekateri med njimi podpirajo krščanske demokrate, drugi pa z velikimi dvomi, ker menijo, da krščanskim demokratom škoduje sodelovanje v vladi s silami bivškega sistema. Če nekoliko poenostavimo in zanemarimo razlike, potem lahko rečemo, da so slovenski intelektualci razdeljeni, zaradi odnosa do preteklosti in zaradi ocene sedanjih razmer v Sloveniji, v dva tabora. Režimski intelektualci skušajo prikazati NOB kot antifa-šizem. Zato je Spomenka Hribar kar pozabila, da je pred desetimi leti dokazovala, da je med drugo svetovno vojno v Sloveniji potekala državljanska vojna in revolucija. Danes Spomenka Hribar poudarja samo boj proti fašizmu, pri čemer zvito pozablja, da so leta 1945 anfifašisti v Zahodni Evropi, po zmagi nad fašizmom, obnovili demokracijo in pluralizem, medtem ko je pri nas fašistično strahovlado zamenjala komunistična diktatura. Mnogim se zdi razpravljanje o preteklosti nepotrebno, toda George Orvvell je zapisal, da kdor vlada preteklosti, ta vlada tudi sedanjosti in prihodnosti. Opozicijski intelektualci dokazujejo, da nam danes pravzaprav vladata Organizacija in udbomafija. Režimski intelektualci trdijo, da to sploh ni mogoče in da pri nas ni Organizacije in udboma-fije. Dr. Tine Hribar pravi,da se po shemi udbomafije razlaga afere v Sloveniji in da ni udbomafije, ampak da imamo samo kriminal. Toda, kdor je prebral knjigo Eda Ravnikarja z naslovom Udbomafija, ta je lahko ugotovil, da Ravnikar raziskuje vsako afero posebej. Če bi bil pri nas samo kriminal, potem bi policija že zdavnaj ugotovila, kam v tujino je izginilo naprimer 300 milijonov DEM iz Elana in kapital številnih drugih "stečenih" podjetij. Če ne bi bilo Organizacije ali udbomafije, potem bi poslanci Združene liste in Liberalne demokracije dali bivši SDK več pristojnosti, da bi lahko raziskovala tudi v tujini, ne pa da jo skušajo ukiniti. Bivšo SDK bodo jeseni razkosali, ker je ugotovila, da je oškodovanj družbene lastnine za milijardo mark, pri čemer SDK nima pristojnosti, da bi pregledala poslovanje vseh podjetij, ki so se olastninila. Toje režim zvito prenesel na novonastalo Računsko sodišče, ki nima kadrov, zato ne bo nič ugotovilo. Kdor trdi, da ni udbomafije ali Organizacije, ta bi moral tudi pojasniti, zakaj sta mafija in z njo povezana politika vladali Italiji skoraj petdeset let, čeprav je bila Italija ves čas demokratična država, in ji ni vladala samo Komunistična partija, kot v Sloveniji. O tem režimski ideologi raje molčijo. Če natančo opazujemo slovensko intelektualno sceno, potem lahko rečemo, da imamo v Sloveniji že skoraj dvostrankarski sistem. Režim predstavlja Milan Kučan, opozicijo pa Janez Janša. Nadaljevanje s 24. strani Po grobih izračunih ima °ela garda in domobranstvo "a vesti smrt nad 25.000 Slovencev! Pa dokažite, če to ni res! In še povejte, kakšna razlika, če sploh je, je med Pokoli, ki so jih med vojno lZVajali četniki po Srbiji, Bosni, ustaši na Hrvaškem, in med temi, ki so jih uprizarjali domobranci pri nas? Živimo v demokraciji, kot Pravimo. Pa me vseeno čudi, kako da Gorenjski glas, ki je resen časopis, objavi tak članek, kot je ta Dežmanova fecenzija Grgičeve knjige, po skrajnosti neobjektivna In kar nič ne skriva avtorjevega cinizma ter njegovega nastrojenja napram osvobodilnemu boju. Kar je bilo, je bilo, je bilo Pač storjeno. Lahko si samo Iskreno želimo, da kaj takega ne bi nikoli več bilo! Rado Zakonjšek - Cankar Jogurtna revolucija v letalski zvezi Slovenije -fe enkrat! Dne 1. 8. 1995 je bil v Časopisu Gorenjski glas objavljen članek g. Sreča Med-Vena z naslovom Jogurtna Evolucija v Letalski zvezi Slovenije. V članku je bilo Kritizersko omenjeno delovanje nekaterih športnih delavnosti in posameznikov. Slednji so se prizadeto odzva- li na navedbe pisca pri predsedstvu Letalske zveze Slovenije. Predsedstvo je na seji dne 22. 7. 1995 obravnavalo vsebino članka ter zahtevalo, da se gospod Medven, ki je bil na seji prisoten, opraviči predstavnikom prizadetih športnih panog in posameznikom, kar je gospod Medven tudi storil, opravičil pa se ni gospodu Zlatu Vaniču in gospodu Pavlu Burju. Predsedstvo Letalske zveze Slovenije pa ob tem povzema, da se ograjuje od podobne medijske obravnave razprtij, ki se dogajajo v posameznih klubih in med posamezniki, takšni problemi naj se rešujejo tam, kjer se pojavljajo. Letalska zveza Slovenije je že v preteklosti dokazala, da je solidno organizirana, in je sposobna rešiti probleme, ki se pojavljajo, vendar le na nivoju, za katerega je pristojna. Za predsedstvo LZB Predsednik Danijel Nardin Odprto pismo dr. Janezu Drnovšku, vladi RS in državnemu zboru RS Spoštovani politiki! S pristankom in zahtevami državnih politikov ste nam z ukrepom prepovedi izpusta odpadnih voda v Soro za vedno zaprli proizvodnjo celuloze in s tem povrzočili izgubo 300 delovnih mest od 512 zaposlenih. Preko Sklada RS za razvoj ste nam ukradli 75 odstotkov lastništva s pretvezo, da bodo GORIČANE sanirane. Pod Vašo vlado, g. Drnovšek, sigurno NE! Zakaj? 1. Sklad RS za razvoj ni vložil v GORIČANE nepovratno niti tolarja, ampak samo kredite, ki pa jih zaposleni z oderuškimi obrestmi plačujemo sami. Od države bi pričakovali, da bo za "skladova" podjetja zagotovila kredite pod ugodnejšimi pogoji, kot pa sicer veljajo na trgu. Ko smo prešli v lastništvo Sklada, nam je bila s tem zagotovljena sanacija, pri čemer ne moremo mimo dejstva, da so bila pri vseh razpisih za pridobitev sredstev pod ugodnejšimi pogoji "skladova" podjetja izvzeta. Zakaj??! 2. Lastninjenja nočejo ali nočete končati, ker bi se z dokapitalizacijo precej zaprla pipa za pretok zdravega in trdnega kapitala. 3. Izvensodna poravnava z ministrstvom za okolje in ministrstvom za energetiko ni uspela, ker ministrstvo za finance ni dalo potrebnega soglasja. To pa verjetno zato, ker nihče od politikov ali poslancev nima svoje pijavke v GORIC AN AH. Kajti, če bi jo imeli, bi verjetno vse terjatve od ministrstev odpisali, kot ste jih mnogim podjetjem, ki po poslovnosti in samoodrekanju zaposlenih v GORIČANA H ne sežejo nit do kolen. 4. Ministrstvo za delo že več mesecev ne izpolnuje svojih obveznosti do GORI-ČAN oz- zavlačuje postopek za odobritev sredstev. Presežni in prizadeti delavci čakajo na odpravnine že več mesecev, med tem pa administracija gospe Klinarjeve prejema visoke plače od davkov istih delavcev in si lahko privošči zelo aroganten in nekulturen odnos do tega problema. In na koncu, g. predsednik, spoštovana Vlada in Državni Zbor RS: Pričakovali ste od GORT ČAN, da naj ne bi tožile države zaradi zaustavitve celuloze, čeprav je bila le-ta izvedena nestrokovno oz- je šlo v tem primeru za povsem politično odločitev, saj podjetja z mnogo večjimi kapacitetami ob mnogo večjem onesnaževanju še vedno spuščajo svoje odplake v vodotoke. Velja enak meter za vse??? Zaradi zaprtja celuloze je bilo podjetje prisiljeno uvažati dosti več celuloze in ostalih surovin, za kar pa ni v zakonskem roku pravno formalno razdolžilo teh obvez Z izvozom, čeprav, v kolikor so moji podatki točni, podjetje je izvozilo potrebne količine za pokrivanje uvoza. Čeprav se ne zavzemam za to, da se ne izpolnijo sprejete obveze, menim, da je nesmiselno, da država na eni strani poskuša podjetje sanirati, po drugi strani pa joistočasno terja za poravnavo obveznosti iz obdobja leta 1992 in 1993 iz naslova carin, kar lahko povzroči težave pri poslovanju podjetja. Predsednik sindikata PERGAM-GORIČANE Andrej Krajne Javno vprašanje Zoranu Thalerju Dne 13. junija 1995 smo na Ministrstvo za zunanje zadeve RS naslovili dopis z naslednjo vsebino: "Občina Jesenice je leta 1959 od istrske občine Novigrad v trajno nepovratno last dobila 3 na veliko zemljišče, ki ga je dala v upravljanje Zvezi prijateljev mladine Jesenice. ZPM Jesenice je v počitniških hišicah vsako leto organizirala letovanje za jeseniške otroke. Letovišče je bilo vsa leta polno zasedeno. Zadnjič so v njem letovali jeseniški otroci leta 1993. Oktobra 1993 leta so se v letovišču Pineta naselili begunci, v soglasju s hrvaško in slovensko vlado. ZPM Jesenice ie letovišče ponovno prevzela v drugi polovici avgusta 1994, takrat je bilo ob sodelovanju hrvaških predstavnikov ugotovljeno, da je v letovišču nastalo za 124.000 DEM materialne škode. Dodatno je bilo priznano še 90.000 DEM škode, ker ZPM v letu 1994 ni mogla organizirati letovanja. Do junija 1995 ni bil poravnan niti tolar zapisniško ugotovljene škode. V mesecu maju 1995 je ZPM Jesenice na Občinski svet Jesenice naslovila pobudo, naj le-ta iz občinskega proračuna pokrije ok. 6.600.000 SIT za ponovno odprtje letovišča (priloga: dopis ZPM). Menimo, da je povrnitev škode stvar dogovora med Slovenijo in Hrvaško, zato Vas vljudno prosimo, da nam odgovorite, kako potekajo razgovori okrog navedene problematike ter k da i oškodovani lastniki v Pineti lahko pričakujejo povrnitev nastale škode. Dopis je bil poslan v vednost tudi Vladi RS in Uradu za begunce RS. Spoštovani minister Thaler, jeseniškim otrokom je letovanje v Pineti onemogočeno, Vaše ministrstvo na dopise oz-vprašanja ne odgovarja, zato od Vas osebno pričakujemo javni pisni odgovor na naslednje vprašanje: Kdaj oškodovani lastniki v Pineti lahko pričakujejo povrnitev nastale, zapisniško ugotovljene Škode? Milena Koselj Šmit ODMEV DOGODKOV NA RADIU KRANJ Alije kaj trden most? F*eter Čolnar, direktor radia JCranj Vprašanje velja za novi most čez Kokro. Očitno je, da bo vprašanj vse več in da bo tisto o trdem mostu morda za nekatere najbolj neprijetno. Ob gradnji in obnavljanju cest na obeh straneh mosta praktično dokazujemo, da smo še vedno globoko na Balkanu. Mislimo na delovno ne-vnemo, na mirovanje gradbenih del ob popoldnevih in sobotah. Kot bi šlo za gradnjo osamljene ceste sredi gozda! Ze sama odločitev o modernizaciji te ceste je bila sporna. Takoj v začetku so nekateri opozarjali, da mesto s to investicijo praktično ne bo veliko pridobilo. Bolje bi bilo razmisliti o gradnji obvozne cese za športnim parkom- Z velikansko investicijo Kranj ne bo rešil navala na svoji najbolj prometni cesti, Še vedno bodo ostali, posebno za starejše ljudi, problemi prečkanja. Drži, da so gradbeni delavci med tistimi, katerih delo je najbolj na očeh. To velja še posebno za delo na cesti Kljub vsemu pri tej gradnji ne more biti razu- mevanja, saj ge na eni strani že za enoletno zamudo pri gradnji mostu, na drugi pa gre tudi na cesti za tako slabokrvnost dela, da obeta še dodatne zamude. Osnovno pri vsem pa je razumljivo vprašanje, ali je kaj trden most? Že kmalu na začetku gradnje se je pokazalo, da ni bilo vseh potrebnih raziskav terena. Je sedaj vse v redu? Dvomimo. Upajmo, da se motimo, da ne bo nekoga še zelo, zelo bolela glava. Ne želimo biti črnogledi in trditi nekaj na osnovi izjav gradbenih de-lavcev> ki ne želijo nastopati v javnosti z imeni. Ker tega ne želimo, predlagamo Kranjčanom in vsem, ki se želijo prepričati, da si sami ogledajo in presodijo, koliko je trden novi most čez Kokro. Ogledajo si naj obe strani pločnikov. Na levi, v smeri Primskovega je stvar normalna, desna stran pa že pred uradnim tehničnim prevzemom slovi po razpo-kanih betonskih ploščah. Se most nagiba, pogreza ali pa naj verjamemo, da je to normalno? Oglejte si in se sami odločite: Ali je kaj trden most? Gorenjska*^ Banka Banka l»l* Na Mrzlo goro Domžale - Planinsko društvo Domžale organizira v soboto, 26. avgusta, izlet na Mrzlo goro. Zbor pri Vele v Domžalah ob 6. uri. Prijave v pisarni PD Domžale. »»»lHHHHHUHUrlr Semanji dan na Križni gori Škofja Loka - V nedeljo. 27. avgusta, ob 15 uri bo na Križni gori pred gostilno Pri Boštjanu semanji dan. Za zabavo bo skrbel ansambel Kiki band Vabljeni! »lUHUrlUHUHHHH* Sedmi družinski pohod na Jakoba Preddvor - Turistično društvo Preddvor prireja v nedeljo, 27. avgusta, že sedmi tradicionalni pohod na Sv. Jakob nad Preddvorom. Začetek pohoda je ob 7. uri na Podaku. Prireditelji so pripravili bogat kulturni program in družabne igre, veselo pa bo tudi ob zvokih harmonike. Program bo povezoval Gašperjev humorist Kondi Pižorn. Na začetku pohoda bodo udeleženci prejeli poseben kupon s številko, ki jo bodo točno opoldne izžrebali na Sv. Jakobu (nadmorska višina 964 metrov), kjer bodo med udeležence razdelili praktične nagrade. Se en družinski pohod Kokrica - Tudi Turistično društ vo Kokrica organizira v nedeljo, 27. avgusta, družinski pohod, že tretji v letošnji sezoni. Zbor udeležencev je ob 14. uri pri brunarici ob Čukovem bajerju na Kokrici, od koder bodo krenili do vasi Breg ob Kokri. Tam si bodo med drugim ogledali zgodnjegotsko enola-dijsko cerkev sv. Lenarta, eno redkih ohranjenih s srednjeveško umetnostno celoto na Slovenskem. V cerkci so tudi lepo ohranjene freske furlanskih mojstrov. Obiskali bodo tudi kmečki turizem, med potjo pa so za udeležence pripravili tudi družabne igre. Aljaževi dnevi Mojstrana - Danes, 25. avgusta, bo ob 20. uri v avli osnovne šole v Mojstrani v okviru prireditve Aljaževi dnevi okrogla miza na temo Triglavski narodni park - varstvo alpskega okolja in usklajevanje razvojnih možnosti krajev v njem in na njegovem obrobju. V soboto bo ob 14. uri odprtje obnovljene brvi čez Bistrico pri Peričniku in ob 16. uri prikaz reševanja v gorah na pobočju Grančišča. V nedeljo se bo 6. uri zjutraj pričel pohod izpred stavbe Triglavskega muzeja v Mojstrani (Mojstrana - Vrtaška planina - Njivce - Poldov Rovt - Aljažev dom v Vratih), ob 15. uri pa bo zaključek Aljaževih dnevov s krajšim kulturnim programom in mašo v Aljaževi kapelici. »»»»»»»»»»»»It Čipkarski festival Idrija - Turistično društvo Idrija pripravlja 14. čipkarski festival v Idriji. Prireditev bo potekala v getek, soboto in nedeljo. »»»»»»»»»»»»» Srečanje modelarjev Bled - Sekcija modelarjev pri Društvu ljubiteljev železnice Ljubljana pripravlja v nedeljo, 10. septembra, srečanje železniških modelarjev v viteški dvorani na Blejskem gradu. Vabljeni vsi ljubitelji modelne železnice ter novi graditelji modelov. Razstavne vožnje od 10. do 18. ure. »»»»»»»»»»»»» V Planico Kranj - V soboto, 26. avgusta, med 11. in 17. uro bo v Planici pod velikanko predstavitev vozil Renault in Volvo, ki jih boste lahko tudi preizkusili. Vabi Al-Detour Remont Krani. »»»»»»»»»»»»» Maša na Storžiču Tržič - V nedeljo, 27 avgusta, ob 11.30 bo na vrhu Storžiča sveta maša za ponesrečene slovenske gornike. Organizatorja sta župnija Lom in Športno društvo Lom. »»» »»»»»»» »»» Srečanje na Ermanovcu Sovodenj - Na Ermanovcu ob planinskem domu bo to nedeljo, 27. avgusta, od 15. ure naprej spet veselo. Za to bodo poskrbelidomači harmonikarji -ljudski godci iz mnogih slo venskih krajev. Prireditev pripravljajo planinci iz Sovodnja že četrto v letošnjem letu. Po srečanju slovenskih športnikov, citrarjev in novinarskem popoldnevu Gorenjskega glasa, sedaj na Ermanovec prihajajo še harmonikarji Zagotovo boste slišali mnoge muzikante, ki jih poznate že iz svojih mladih let, pa tudi take, ki si šele utirajo pot v svet glasbe. Seveda bo nato za veselo razpoloženje na planinskem rajanju skrbel vse bolj znan ansambel Glas Slovenije Pokrovitelji so Gorenjski glas, Radio Cerkno, Radio Ziri ter Termopol Sovodenj. _ Koncerti Davor Brušić, Nina Kovačić Bled - Danes, 25 avgusta, ob 20.30. uri, bo v Cerkvi sv. Martina koncert flavtista Da-vorja Brušiča in pianistke Nine Kovačić. Na programu je Bachova Sonata b g - molu, Geninov Karneval v Benetkah, Schubertova Serenada, Tarrt-bourin F.J. Gosseca in Haba-nera F. Bornea. Vstop prost. »»»»»»»»»»»»» Braco Doblekar Trio Bled - V Cafe Belvedere nad Vilo Bled bo jutri, v soboto, 26. avgusta, ob 21. uri koncert jazzovskega saksofonista Braca Doblekarja s spremljevalno skupino. V nedeljo bo nastopi' Swing Group Slovenia 6, prav tako ob 21. uri. Cena vstopnic: 700 SIT. »»»»»»»»»»»»* Hubert Bergant, Domen Jeraša Bled - V okviru stalnih ponedeljkovih večerov komorne glasbe na Otoku bo v cerkvi na blejskem otoku v ponedeljek, 28. avgusta, ob 20. uri koncert organista Huberta Ber-ganta in pozavnista Domna Jeraše. »»»»»It 1*1*1*1»»»» Zaključek čelistične šole Domžale - Ob zaključku 14 poletne čelistične šole v petek, 25. avgusta, ob 18.uri zaključni nastop v atriju gradu Bogen-šperk, in v soboto, 26. avgusta, ob 17.uri v cerkvi Sv. Kur"' gunde na Taboru nad IhanoflV Pod Homanovo lipo Škofja Loka - V okviru prireditev Pod Homanovo lipo bo v petek ob 20.uri Večer dalmatinske in latinske glasbe. Orga' nizator je TD Škofja Loka. »»»»»»»»»»»»* Tristan in Izolda Škofja Loka - V okviru škofjeloških poletnih večerov bo v soboto, 26. avgusta, ob 20.30 uri na dvorišču škofjeloškega gradu gledališka predstava Tristan in Izolda Razstave Slikarji za Prešernovo mesto Kranj - Danes, v petek, 25. avgusta, bo v avli Občine Kranj otvoritev prodajne razstave Slikarji za Prešernovo mesto. Na otvoritvi, ki se bo začela ob 19. uri, bo nastopal ansambel kljunastih flavt Camerata Carniola. Razstava bo odprta od sobote dalje od 10. do 18. ure, informacije o prodaji in razstavi pa so na voljo vsak dan v razstavnem prostoru ali po telefonu 221 811 in 422 513. Cestne zapore •> Kranj, 25. avgusta - Jutri. 26. avgusta 1995, od 8. ura dalje bo potekala kolesarska dirka na trasi Kokrica - Naklo - Duplje - Tržič - Golnik ' Kranj - Trboje in naprej prof Kamniku. Zaradi te športna prireditve bo občasno ovira/1 promet na omenjenih delih cest. V soboto, 26. avgusta 1995, od 13. do 18. ure bo zaprta cesta od semaforiziranega križišča i Britofu mimo Tupalič do naselji Možjanca. Takrat bo tam potekalo rolkarsko tekmovanje. V nedeljo. 27. avgusta 1995. med 15.15 in 21. uro bo zapora cest v centru Kranja zarad' krožne kolesarske dirke. Dostop od Labor bo možen po obvoznici, vožnja proti Kranj^ pa le do zapore pri avtobusn' postaji. Slavje pri Češki koči Jezersko, 25. avgusta - To nedeljo, 27. 8. 1995, bo pri Češki koči na Spodnjih Ravneh nadvse slovesno. Člani Planinskega društva Jezersko namreč Pripravljajo praznovanje 95-letnice te postojanke pod Grintov-<*rn, ki je ena najstarejših koč v ^venskih gorah nasploh. Stavbo so namreč postavili člani CeŠke podružnice Slovenskega Planinskega društva, vendar so Jezerjani kljub obsežnejši prenovi v letu 1972 ohranili njen značilni ljudski arhitekturni ?log. Kot vedo mnogi planinci •n smučarji, je tod doma tudi Prava gostoljubnost in prijaznost. Tudi za praznik ne bo drugače, saj bodo poskrbeli za domače jedi in dobro kapljico. Na svoj račun bodo prišh predvsem ljubitelji citer in planinske pesmi. V osrednjem delu prireditve, ki se bo začela ob 11. uri, bodo namreč nastopili priljubljeni Kamniški koled-niki - Rok Lap. Janez Majcenovič in Tomaž Plahut-nik. Pa Še to! Praznovanje bo ob vsakršnem vremenu. • S. Saje Srečanje borcev na Lokvah Kranj - Odbor skupnosti °orcev 7. SNOUB Franceta Prešerna vabi borce NOB, svojce in prijatelje na prosla-v'o ob prazniku občine Nova Gorica, ki bo v nedeljo, 10. septembra, ob 11. uri na Lokvah. Ob prazniku se spo- minjajo goriške fronte 1943, 50-letnice konca vojne in zmage nad nacifašizmom ter osvoboditve Gorice, ki jo je 1. maja 1945 osvobodila Prešernova brigada Na proslavo bo organiziran prevoz z avtobusi, prijave pa do 6. septembra sprejemajo občinski odbori ZB NOB občin Kranj, Škofja Loka in Ljubljana-Šiška. • A. Ž. ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-04 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! U3U O I UO ZGODBICE REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA V naše uredništvo je prispelo 2160 rešitev in med njimi smo izžrebali 15 srečnežev, ki se bodo naslednje leto en mesec brezplačno kopali v gorenjskih bazenih. Kopališče Kranj: Ana Bizjak, Loka 17, Tržič; Marjana Dime, Cesta Svobode 9, Radovljica; Stana Ahačič, Slap 27, Tržič Kopališče Tržič: Vida Rugale, Kidričeva 3. Kranj; Breda Pristov, Langusova 7, Radovljica; Marko Porenta, Stara Loka 56, Škofja Loka Kopališče Jesenice: Marinka Zemlja, Selo 35, Žirovnica; Hela Pfajfer, Vojkova 1, Lesce; Maks Bertoncelj, Klobovsova 7a, Škofja Loka Kopališče Radovljica: Stane Hočevar, Smlednik 21, Smlednik; David Schaffer, Oberne 14, Boh. Bela; Jože Marinšek, Partizanska 45, Škofja Loka Kopališče Kropa: Boštjan LepoŠa, Golnik 55, Golnik; Marjeta Sladic, Šorlijeva 11, Kranj; Marja Boštnar. J. Platiša 11, Kranj Pet nagrad, ki jih prispeva GORENJSKI GLAS. in sicer bon v vrednosti 1.000,00 SIT pa prejmejo: Alenka Slatenšek, Jezerska c. 54a, Kranj; Tone Šmid, Posavce 137, Podnart; Mateja Koder, Kurirska pot 4, Jesenice; Tanja Bolčina, Zgoša 33b, Begunje, Darja Štele, Mlaka 34, Komenda. Vsem nagrajencem čestitamo! Na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Url. RS št. 55/92, 7/93, 31/93), na podlagi Uredbo o pnpravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur.l. RS St. 13/93, 45/93, 55/93, 6/94 in 43/94, 68/94) in na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur.l. RS St. 6/94 in 7/95) podaljšuje SAVA Kran), Škofjeloška c.6, Kranj, JAVNI POZIV k vpisu In vplačilu delnic Interne razdelitve V skladu z zgoraj navedenimi zakoni in s soglasjem Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj St. 464-10/95-64, z dne 11.8.1995 je SAVA Kranj izdala potrdila delavcem in drugim upravičencem na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač. Potrdila se bodo uporabljala v interni razdelitvi delnic Save Kranj. Zato Sava Kranj podaljšuje javni poziv upravičencem do interne razdelitve delnic. Upravičence pozivamo, naj v 15-ih dneh, to je od vključno 25.8.1995 do 8.9.1995, zamenjajo potrdila iz 25 člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij za začasnice (pozneje delnice) ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. Izhodiščna cena delnice je 10.118 SIT Delnice, ki bodo razdeljene upravičencem, so navadne, se glasijo na ime in so neprenosljive, razen z dedovanjem. Potrdila je mogoče zamenjati na sedežu podjetja, škofjeloška cesta 6, Kranj, vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 8-ih do 13-ih. Vsa dodatna pojasnila po telefonu 064/26-50 ali 064/223-771. ili Veleblagovnica globus oddelek papirnica VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE PRI NAKUPU ŠOLSKE OPREME IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN nad 3.000 SIT dne 11.09.1995 ob 12. url v pritličju na oddelku papirnice. Ugodnosti: do 3.000 SIT na) ček od 3.000 SIT do 5.000 SIT na 2 čeka nad 5.000 SIT na 3 čeke Nagrade: L nagrada GORSKO KOLO 2. nagrada izlet v Gatdaland 3. nagrada Šolska totba 4. - 8. nagrada petesnica ODč;na Nakio kot investitor objavlja JAVNI RAZPIS 2a oddajo del: IZVEDBA REGULACIJE POTOKA "DUPEUŠČICA" V STRAHINJU Dokumentacija razpisanih del bo na razpolago v prostonh občine Naklo, Kranjska c. 1, Naklo (g. Drage Goričan) m scer dne 29. in 30. avgusta 1995 od 8. do 12. ure. Strokovne informacije se dobijo pri Ivanu Lunarju dipl. ing. gradb. dne 1. septembra 1995 po telefonu (064)217-461 od 8. do 14. ure. Orientacijska vrednost del znaša 10.000.000,00 SIT. Ponudbo za javni razpis predložite do 5. septembra 1995 do 10. ure na Občino Naklo, Kranjska cesta 1, 64202 Naklo. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za regulacijo potoka v Strahinju." Odpiranje ponudb bo 5. septembra ob 10. uri v sejni sobi občine Naklo na Kranjski cesti 1 v Naklem. Ponudniki bodo obveščeni o izidu razpisa v 10 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena, rok izvedbe in strokovna usposobljenost. Nakio, 21.8.1995 Zupan občine Nakio: Štev.: 81/4-107 Ivan štula r 221-051 HALO* HALO PI-BIP PIZZA ZREZEK SOLATA 0D9-02 MALI OGLASI 223-444 APARATI STROJI Poceni prodam ŠTEDILNIK Gorenje (2+2V, dobro ohranjen. »41-427 Prodam novo mizarsko delovno mizo. ©718-088 20225 Prodam KABINO za traktor Fergu-son 539. Koselj, Sp. Upnica 21 20362 Ugodno prodam zelo malo rabljen pletiini dvovrstni stroj s kartiami. Navodila so v slovenščini. Dodatno: delovna miza in 10 kg volne. Kličite v soboto, 324-443 20387 Zelo malo rabljen tiskalnik Epson LQ 570, prodam za 500 DEM. 0311- 763 20390 Prodam stružnico komplet z orodjem in vrtalni stroj. »77-778 20391 Prodam GLASBENI STOLP Sony, CD, radio, dvojni kasetar, 2x60 W, daljinsko vodenje. »49-276 20396 Prodam zamrzovalno SKIRNJO 210 I- »311-941_20418 Ugodno prodam moto kultivator Kosor Gorenje diesel 6, 5 KW s priključkom snežni plug in rotacijska treza. Kultivator je letnik 1989 in ima 10 obratovalnih ur. »83-717, vsak dan od 7. do 9. ure, ali po 20. uri 20427_ Prodam električno kladivo Kongo 950 W. »622-581 20435 Prodam molzni stroj Virovitica in gobelin. »45-349 20455 Prodam PLETILNI STROJ Singer Memomatic. »76-741 20*59 Prodam KASTENIK TEHNIC, CD OSAKA, ojačevalec Marant, tuner Marant, gramofon Dual + 140 plošč, zvočniki kvadral + 2x6 m kabla Jamo, po uqodni ceni. »310-722 20478 Prodam sobno KOLO in varilni aparat Varex 100. Hrastje 20, «327-067 20493 Ugodno prodam ENOREDNI KOMBAJN za izkop krompirja Avtokuča Čakovec s III. trakom. «067/51-445, pO 19. Uri 20494 ŠTEDILNIK Gorenje, na drva, prodam. »061/841-327 20498 Prodam RAČUNALNIK 386 DX 20, 1 MB, Philips (PP 3348), oba disketni-ka, barvni monitor, tipkovnica, miška, cena 700 DEM. O 326-679 20556 Prodam kuppersbusch širina 42 cm za 5000 SIT. »242-108 20586 Prodam elektromotor z reduktorjem 1.1 KW in sadno prešo 15 litrsko. »242-108 20587 Prodam trajnožarečo peč, rabljeno 1 leto. »212-171 20619 RAČUNALNIK PC 286 z opremo, prodam. »326-869 20033 Prodam dvotonsko traktorsko PRIKOLICO. »685-411 20660 Prodam barvni MONITOR 14 inčov Philips 0714-848 20665 Ugodno prodam malo rabljen video plever Gold star. »58-009 20678 Prodam HLADILNO SKRINJO 360 I. »241-694 20680 Prodam satelitsko in SEGO MEGO DRIVE. »801-652 2069/ Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ Ruža Step. »721-505 20698 Prodam ba-vni TV Corting za 5000 SIT »733-537_20706 Prodam PNEVMATSKO mozničarko tip SCM FM 29 S, italijanske izvedbe, okvirna cena 4500 DEM. »47-117 Ugodno prodam CISTERNO 1500 I za kurilno olje. »622-581 20434 Prenosni telefon, prodam. » 47-190 20723_ Prodam elektromotor 1,5 KW. » 47- 190 20725 Prodam novo salamoreznico, primerno za gostinstvo. S 47-19020726 GR. MATERIAL Prodam železna vrata obložena z lesom. »46-030 20056 Ugodno prodam 170 kosov RAVNIH 5 VAUNIH SALONIT PLOŠČ. »061/ 612-841_201 m Prodam 5 oken 140 c 160 cm, dobro ohranjena zastekljena z roletami. »801-494 20328 Prodam zložljive STOPNICE po simbolični ceni. »224-743 20353 Prodam nov STREŠNIK BRAMAC, črne barve, Donavski val, 2 paleti (444 kom), zelo ugodno. »421-343 SALONITKO novo 60x40 prodam 10 % ceneje. »214-072 20454 30 % ceneje prodam KLINKER Ljubečna rjav-niansiran. »214-927 26458_^^^^ Prodajam 0,6 kubikov PLOHOV javorja. »64-466 20464 RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 Bruna širine 11 cm, debeline 2,5 cm, letve, murale, prodam. 0063/701- 065 20527 Ne veste kam z odvečnim izkopom, nasutjem, pesek, zemlja itd. - rabim pri Medvodah. 0692-538 2053a Prodam LES. ponte za postavitev odra za izdelavo fasade. O 48-725 Prodam BOROVC-PRIZME, 8 cm, 5 m2. » 703-082 20546 Prodam rabljena okna, balkonska vrata, strešna okna. » 241-271, popoldan 20547 Prodam 5 m3 prizem, debeline 10 cm. » 43-142 20552 Oddam strešno OPEKO BOBRO-VEC. »212-710 20597 Prodam OPAŽ 10,5 cm 100 m2. »631-614, zvečer 20629 Prodam SKODLE. »78-755 20630 Rabljena okna ugodno prodam. »41-323 20690 LATE za kozolec, ograje, gradbene ponte prodam. »801-526, popoldan OPAŽ smrekov prodam. »64-207 20704 Poceni prodam rabljena furnirana vratna krila - 7 komadov. »326-186 Prodam deske in rimelne 4x5 cm. Velesovo 44 20735 Prodam KNJIGE za avtomehanika I. letnik. »327-155 20348 Prodam nove kasete nemščina v treh mesecih. »327-155 20360 Prodam KNJIGE za 2. 3. in 4. letnik Srednje ekonom, šole, smer upravni tehnik. »401-289 20389 Prodam KNJIGE za 8. razred osnovne šole. »327-723 20401 Prodam KNJIGE za 5., 6., 7., in 8. razred OŠ. » 730-121 20410 Prodam KNJIGE za 8. razred OŠ. »327-660 20446 Prodam ugankarski slovar na disketi, cca 14500 pojmov. «631-009 20491 Instruiram matematiko in fiziki za srednje šole in fakultete. «50-501 20510 Kupim knjige za 8. razred in prodam za 7. razred. « 310-601 20543 Prodam osnovnošolske knjige za angleški jezik Project engliseh 2 in 3. «211-706 20594 Kemijo instruiram za vse stopnje. «221-043 20616 Prodam vse KNJIGE za 7. razred OŠ in KUPIM za I. letnik srednje šole -smer poslovni tajnik. «325-60920623 Ugodno prodam KNJIGE za I., II. in III. letnik zdravstvene šole. 0733-231, int. 22 Berguš, od 6.-14. ure, vsak dan razen sobota 20696 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 LESPROMET odkupuje les na panju, za takojšnje plačilo. 0 621-779, po 15. uri. 19509 Odkupujemo smrekovo hlodovino. 0 64-103 19511 Kupim knjige za 7. razred. 0 325- 754 20406 Kupim KNJIGE za 2. letnik SEŠ. 0422-572 20438 Kupim R 4 GTL, starejši letnik, po možnosti prvi lastnik. 058-245 20441 Kupim kosilnico BCS. 0403-034 Kup 20448 Kupim lepo ohranjenega GOLFA diesel. letnik 87/90. 0631-656 20465 Karamboliran osebni avto novejši letnik, kupim. 0061/823-168 20534 Kupim Z 101 ali LADO karavan. 0 422-574 20609 Kupim knjige za 1. letnik komercialne šole. 0328-062 20617 Kupim rabljene omare. 0688-120, zvečer 2oeee Kupim dva PLATIŠČA za LADO. 0622-655 20672 Kupim suhe hrastove PLOHE. 0061/823-593 20676 KOLESA Rabljeno Rogovo pony kolo prodam za 2000 SIT. 0312-259 20325 Ugodno prodam malo rabljeno dekliško Rogovo KOLO. 0312-259 20326_ Prodam dobor ohranjeno gorsko kolo, 21 prestav. 0 622-235 2041 s ATX 50 C, letnik 1987, zelene barve, brezhiben, veliko dod. opreme za 950 DEM, prodam. 045-129 20467 Prodam MOTOR TOMOS CTX, letnik 1989. 0725-028 20523 Prodam APN 6, letnik 1985, cena po dogovoru. 0 738-946 20555 Kupim motor znamke ABX 8, starosti do 5 let, po možnosti s čelado. 064- 218 20654 KOLESARSKI JOEMTER mi - LABORE, Tel.: 064 / ^oPosezohska x J prodaja koles po ugodnih cenah in plačilnih pogojih IZOBRAŽEVANJE VSE ZA ŠOLO! Šolske knjige za osnovno in srednjo šolo. Šolske potrebščine. Med drugim sprejemamo v komisijski odkup rabljene šolske knjige. POKLIČITE ALI OBIŠČITE NAS! GRAF.d.o.o.. Frankovo n. 108, ŠKOFJA LOKA, 0633-316 Inženir fizike instruiram matematiko in fiziko za vse stopnje. 0 43-131 telefon: 064 634 500 ODDAJAMO POSLOVNE IN SKLADIŠČNE PROSTORE LOKALI Poslovne prostore v Luciji pri Portorožu, komplet z gradbenim dovoljenjem za dokončanje mesnice in predelave v izmeri 110 m2, prodam, »služba 066/37-360, doma 066/36-731 20399 Nujno prodam prodajalno v obratovanju, na dobri lokaciji, v sklopu treh kioskov. S 324-334 ali 327-43920403 Oddamo živislko trgovino in prodamo gostinski lokal v izmeri 157 m2. KOŠNlK,s.p.»332-061_20473 V Kranju oddamo 100 m2, 80 m2 in 60 rn2 za poslovni prostor ali mirno obrt. KOŠNIK, s.p. «332-061 20476 KAVA BAR v Kranjski gori, 30 m2, prodam. «061/737-945 20652 V Šk. Loki na odlično lokaciji (avtobusna postaja) oddamo poslovne prostore za trgovsko, gostinsko ali agencijsko dejavnost. »312-070, po 20. uri 20668 BUTIQ v obratovanju, oddam. »41- 323 20691 Oddam prostor za skladišče ali mirno obrt. «58-791 20700 LOKALI: Pri Šk. Loki oddamo opremleno gostilno, v Kranju večji poslovni prostor ter v Šenčurju trgobski lokal in skladišče. APRON D.O.O. 331-292 20745 Na Gorenjskem NAJAMEMO OPREMLJEN ALI NEOPREMLEJEN PROSTOR ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO. PRIPRAVIMO POGODBO. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON D.O.O. 331-292 20746 KGZ Sloga Kranj, Šuceva 27, po ugodni ceni prodaja poslovne prostore v ZD Primskovo, Jezerska 41. Informacije po tel.: (064) 268-500. OBVESTILA Moravske toplice - objekt Krone. Tedensko bivanje 90 DEM, z zajtrkom 130 DEM, polpenzion 199 DEM. «069/48-646 19904 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko s kombijem. 049-442 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombijem. «49-442 TEČAJI NEMŠČINE -za odrasle (od 1. do 5. stopnje) - za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel. 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin) OBLAČILA Prodam dva nova črna plašča št. 38 in 40. «76-741 204M NEVESTE - obiščite izposojevalnico poročnih oblek v centru Kranja. Dobite tudi vabila in konfete. VER-ITAS, «224-158_20639 VERITAS - sprejemamo rezervacije za izposojo poročnih oblek za mesec oktober in november. Jenkova 1, «224-158 20640 VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblačil v Sloveniji samo 10-15000 SIT. «224-158_20641 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK kombiniran in stajico. «730-575 203*s Prodam otroški avtosedež, previjal no mizo, stol in zložljiv voziček. «331-489 20419 Otroško zibko, belo opremljeno, prodam. «326-869 20632 Prodam kombinirani otroški voziček, prenosni avto stolček 0-9 kg, stolček z nastavljivim nakonom, Peg in stajico 100x100, vse lepo ohranjeno «310-238, zvečer 20706 OSTALO NEVERJETNO - ČUDEŽNA KRPA. Brez čistil. Čisti vse: okna, pipe, ploščice .... za samo 3000 SIT. B 332-563 19671 Ugodno prodam regale za trgovino. « 311-478 20115 Prodam 50 litrske plastične PO-SODE po 200 SIT. «312-259 20»3 SUPER NOVOST - čudežna krpa in super metla, pohitite. «49-442 20368 OBČINA NAKLO Kranjska cesta 1, 64202 Naklo JAVNA ODJAVA ZBIRANJA INTERESENTOV za opravljanje dejavnosti na zemljišču last občine, pare. št. 213/3 in 213/4 k.o. Nakio {plato nasproti bencinske črpalke v Naklem), površine ok. 2000 m2. Interesenti naj pisne vloge pošljejo v roku 14 dni od dneva objave na naslov: Občina Naklo. Kranjska cesta 1, 64202 Naklo. Vloga naj vsebuje naslov vlagatelja, dejavnost, katero bi želel opravljati na tem prostoru, program investicije (začetek del, ocena velikosti potrebnega zemljišča, možnosti vključevanja potreb, oziroma želja občine, viri financiranja, zaključek investicije...). Dodatne informacije dobijo interesenti v času trajanja razpisa v tajništvu občine ali po telefonu 064/47-048. S predstavniki ponudb, ki bodo za nas zanimive, bomo po preteku javne objave opravili tudi konkretnejše razgovore. Župan Občine Naklo Ivan štiriar l.r. Avtoprevleke in avtokozmetiko kupite. Rubin - Kokrica 225-151 20422 Ugodno prodam PASJO HIŠO za velikega psa, izolirana. «64-036 JEKLENKO za plin (10 kg) ugodno prodam. «631-739, popoldan 20452 Brezpiačno iščem za begunce ž. kolo, otroško kolo, kavč, fen. »633- 862_20466 Prodam GUMI VOZ 15 col. Babni vrt «46-220 20479 Prodam 8 m bukovih drv. 20554 45-116 Prodam večjo ROŽO - monstero, primerno za gostinske lokale, posl. prostore. «685-411 20657 Slikarsko stojalo novo prodam 40 % ceneje. «731-250 20668 Prodam A LESTVE (ugodno) 3000 SIT «51-458_20677 Prodam DOMAČ SADJEVEC. «681-086 20701 Prodam dve PTIČJI KLETKI. « 242- 284 20721 PRIDELKI Prodam OVES. «331-830 Prodam KRMNI KROMPIR. 754 325- 20405 Kupim večio količino suhih bukovih drv. « 421-714 20414 Prodam bel jedilni in drobni krompir. Jare, Grogova 4, Naklo 204S4 Prodam krmilni KROMPIR. Pod-brezje 218, «730-126 20583 Prodam krmilni KROMPIR. »47- 025 20601 Prodam krmilni KROMPIR. «632- 914 20681 Prodam drobni krmilni krompir. »422-108 20684 POSESTI ODDAMO manjšo hišo pod Krvavcem. Hiša je zelo lepa na prekrasni legi, komfortno opremljena. MANDAT D.O.O, « 224-477 19652 PRODAMO: polovico hiše z 2000 m2 zemlje, blizu letališča Lesce; polovico hiše s 700 m2 zemlje in posebnim vhodom v Naklem. MANDAT D.O.O., « 224-477 19663 PRODAMO: lepo 2 stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v Stražiš-ču. Možen kredit! 2 stanovanjsko hišo s trgovino v Šenčurju. MANDAT D.O.O., 0 224-477 19654 ZELO UGODNO II! prodamo polovico hiše z lastnim vhodom pri Žireh. MANDAT D.O.O., « 224-477 19656 PRODAMO: starejšo hišo z vrtom v Cmgrobu, starejšo hišo z vrtom v Tržiču. MANDAT D.O.O., • 224-477 19656_ PRODAMO: več zazdiljivih parcel na Gorenjskem, Smlednik, Prebačevo in Žirovnica. MANDAT D.O.O.. • 224- 477 19657 Starejšo vsetjivo HIŠO, ugodno prodam. «47-840 20320 Prodamo več hiš in stanovanj na Gorenjskem. FRAST.D.O.O. «242- 651 203« V okolici Podljubelja najamem ali kupim parcelo ali manjši vikend. «51-621 20400 Prodam GOZD 26.000 m2, K.O. Dolenja vas pri Šk. Loki. « 64-201 20409 V Britofu pri Kranju ugodno prodamo poslovno stanovanjski objekt z veliko zemlje. «0609/624-320 20469 Posredovanje z, nepremičninami Kotnik s.p. Sorska ml. 1, 64000 Kranj fl., fax: (064) 332 061 7 km iz Kranja prodamo dvostano-vanjsko in enostanovanjsko HIŠO, v Lescah 1/2 hiše s 2000 m2 zemlje. KOŠNIK, s.p. «332-061 20477 Prodam zazidljivo PARCELO 4400 m2 v okolici Šk. Loke. «622-302 20516 Prodam takoj vseljivo HIŠO v Gozd Martuljku. «891-833 20529 Prodam TRAVNIK II. razreda, 2443 m2 ob cesti Lipnica -Podnart, 4 DEM/m2. «733-735 20566 Polovico hiše za Zlatem polju, prodam. «43-097 205a? GOZD MARTULJEK samostojna stan. HIŠA 250 m2, 10 sob, idealno za prenočišča ali gostišče. «061/ 125-10-90 dopoldan. 064/714-014 zvečer 20692 ŠENČUR - vrstna hiša III. gr. faza 200 m2, parcela 300 m2, 125000 DEM. «061/125-10-90 dopoldan, zvečer 064/714-014 20693 Vseljivo hišo, najraie v naravi na samem, kupim. 9 714-616 20719 Na Gorenjskem KUPIMO HIŠO POTREBNO OBNOVE DO 100.000 DEM. NOVEJŠE HIŠE, NOVOGRADNJE IN ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA. PRIPRAVIMO POGODBO za najnižjo provizijo. APRON D.O.O. 331-292 ali 331-366 20747 PRIREDITVE Glasbo za OHCETI in zabave nudi trio BONSAJ. « 421-498 i/zb/ NK BITNJE vabi na VESELICO v Ktek, 25.8.95 ob 20. uri na igrišču. ) 03. ure igra ansambel MONROE! 20393 DUO EVERGREEN vas v soboto 26. avgusta zabava v gostišču VIGRED v Retečah! 20425 Glasbo za ohceti in razne prireditve vam nudi DUO. «45-292 204w GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 PONOVNO VEČERNI PROGRAMI: JUTKI, SOBOTA. 203: ALKA VUICA PKIHOPNJO SOBOTO, 23: SEVERI NA (promocija nove kasete inCD) Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. POSLOVNI STIKI CERTIFIKATE odkupujemo. «714- 724 20386 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 POZNANSTVA Potrebujem starejšo GOSPODINJO. Šifra: TELEFON 20412 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22. « 061/611-078 18619 Prodam RŽ, ječmen, prikolico za dolžinski les, IMT 3-brazdni plug, po dogovoru menjam za smrekovo hlodovino. «731-497 20146 Prodam suha MEŠANA DRVA. «421-601 20358 Prodam suha trda DRVA, razžagana, s prevozom. «64-022 20480 Prodam suha DRVA od jabolk. 043- 390 20501 Zaradi selitve prodam SATELITSKI SISTEM, 8 I BOJLER in zavese narejene na volane. «223-818 20502 Prodam MLIN za sadje - poljščine, nerjaveče pomivalno korito 80 cm, obnovljen PS 663 BIO Gorenje, sedežno garnituro z zložljivo posteljo. Stare Pavla. Jezerska c. 11, Kranj 20524 Kupim telička simentafea, starega 14 dni in prodam mešana drva. « 682- 745 20557 Prodam 6 kubikov suhih jablanovih drv, moško kolo Rog, športno moško KOLO Amater in žensko KOLO na prestave. «49-342 20567 Prodam DOMAČE ŽGANJE. »422- 585 20575 Prodam otroški sedež za kolo, sesalec Iskra in žensko usnjeno jakno 42. «242-108 20588 Prodam manjši ročni voz, lisičjo kožo. «324-922 20539 Suha drva okroglače po polovični ceni, prodam. «622-480 20656 Ugodno prodam kuppersbusch elek. štedilnik 2 plin, 4 leke. , pomivalno korito. «78-082 20579 Prodam KRPO za čiščenje brez čistil. «323-916 20713 RADIO 104.S 105.9 107.3 107.S OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fax. 152-13-62 STAN. OPREMA Za 250 DEM prodam 3-delno globoko OMARO in pisalno MIZO (kovinsko ogrodje, predali -desno). «328 498 201M Prodam sedežno grt. Kofce. «53- 827 20462 Prodam omaro za čevije. «216-319 2O470 Prodam večnamenske regale, tudi po delih. «327-868 20496 Prodam bele kuhinjske ELEMENTE «332-214 20505 Zaradi selitve poceni prodam še dobro ohranjeno pohištvo. Informacije v Domu J. Benedika, soba 305, Radovljica 20520 DVE OMARI in POMIVALNI STROJ, prodam. «66-463 20521 Prodam 80 I BOJLER in kuppers-buseh. «329-109_20531 Prodam POGRAD in dve enojni postelji. «46-576 20501 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. « 312-476 STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev in bele tehnike Gorenje. Smledniška 80, Kranj. « 329-886 ali 331-301 18804 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. • 621-443, po 20. uri. IS875 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite • 332-053 ibs9o Ti VoDOVOOHt %tmtSUm 6*29* Krilc, Rrtk 82,Tcl.: 064/57 710, Dobava in montaža vseh vrst stropnih oblog in predelnih sten. Armstrong, Knauff... « 331-519 19240_ Sprejmem vsa zidarska dela in fasaderska, po ugodni ceni. « 326-190 ali 0609/623-869 19366 Cisterno za kurilno olje vam izdelamo po meri ali naredimo na vašem domu. « 85-292 i956i Vaš pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK, popravimo hitro in strokovno! 9331-450 19918 Konec dopusta - POKVARJEN PRALNI STROJ - TU SMO. «331- 450 19932 Satleitski sistemi od 377 DEM z montažo, lahko na čeke. B 064/719- 014 20085 TRIO DUO igra na ohcetih, spremljam poroko s frajtonarico do magistrata. «731-015 20307 Prevzamem posek, spravilo lesa. «66-708 20327 Ugodne SATELITSKE ANTENE, vrtljive in fiksne. «49-442 20370 Prevozi blaga s kombijem, lahko redno. «57-827 20375 Vaš servis gospodinjskih aparatov na vašem domu hitro in kakovostno. »57-695 20377 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja. «57-695 20378 TELETEKST GORENJE! Vgradnja dekoderja na vašem domu, cena ugodna. «331-199 20436 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ 2,5 ss 76 m2, na Planini II, obnovljeno 3-ss Planina I, pri sodišču 2-ss 54 m2 s kamini, na Jesenicah 2-ss 5Z m2, klasično 54 m2 in obnovljeno 80 m2. ODDAMO: polovico hiše v Senčuriu. APRON D.O.O. » 331-292 ali 331-366 »743 STROJNO IZDELOVANJE e stri h o v. Klemene, tel.: 47-813 MIZARSTVO JOŽE KUNŠIČ s. p. Polje 20, ZASIP - BLED RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »331-199 20437 Za vse strehe izdelujem snegolovilce v bakru in rosfreiu. Plačilo možno 3 čeke. »324-468 20450 Izdelovanje kompletnih NARODNIH NOŠ, moških in ženskih. «66-756 20453 Montaža in popravilo TV ANTEN. «215-146.57-420 20461 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno. KOŠNIKs.p. «332-061 20474_ SNEGOLOVILCI po ugodni ceni, možna montaža. «725-319 204ss Hitro in kvalitetno vršim strojepisne usluge. «331-604 20508 Izdelam vam CISTERNO po meri, lahko na vašem domu iz 4 mm pločevine. «85-292 20514 STANOVANJA Iščem stanovanje v okolici Tržiča ali Bistrice, 1 ss ali garsonjero - NUJNO POTREBUJEM. «58-052 »Jg ŠKOFJA LOKA - sobo s souporabo kopalnice najamemo za učitelja' Mitrej d.0.0., Parmova 53, Ljubljana, « 061/322-679 ali 13-17-244 int- 202 202» Prodam v Izoli 5 sobno stanovanj«, kleti, garaža, idealna lokacija, prime''* no tudi za predstavništva, obrt-»723-585 2033^ V Škofji Loki (Podlubnik) prodam 2,5 sobno STANOVANJE. »623-226 20394 V Radovljici ali Lescah najamem stanovanje kasneje možen odkup-»714-865 203«' ŠKOFJA LOKA - sobo s souporabo kopalnice najamemo za učitelja. MITREJ, d.0.0, Parmova 53. gubljana, tel.: 061/322-679, ali 13-17-244 int. 202. Savska c. 34. Khamj TO...rAX. 064-224 640 »mx 0609/620 009 VSE VRSTE REKLAMNIH TABEL IN TRANSPARENTOV MODULARNI^ROTAČIJSKI DlSPLAVI NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA ZA IZDELAVO VSEH OIMENZU _BARVNIH PLAKATOV_ ŠIVANJE po naročilu »326-839. popoldan 20622 Montaža oljnih goničev avtomatika, servis, meritve in prodaja gorilcev Esa. »327-319 20631 Barvanje lesa (špic, pobjonov) na višini in izposoja dvigala za taka dela. »422-423 20894 Servis hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov, previjanje rotorjev, elektromotorjev. Pivka 20, Naklo. » 47- 490 20736 Pozdravim z BIOENERGIJO! 521 I 51- 20740 Na Planini prodamo 4 ss in 2 ss, v centru 2 ss in v Lescah 2ss, PodlJu" beli 2ss. KOŠNIK,s.p. »332-061 20475_ GARSONJERO 24 m2 v Železniki* prodam. »738-982_20*' ODDAMO garsonjero na DruloV^> Sorska 5. Ponudbe na naslov: Vrag Silvester, Trnje 5, 69232 Črenšovci 20489 _ ^ V Žireh prodam najboljšemu ponudniku 3-sobno stanovanje. »692-53» 20536_ Najamem enosobno stanovanj«Jj bližini Kranja. Cena 300 DEM P 327-950 zoj*1 Na Golniku prodam garsonjero 25 m2 s CK in telefonom. »46-621. zvečer 206** Oddam lepo SOBO z opremo jj1 sanitarijami intelektualcu, takoj vse"' jivo. »211-882 2Q«^ Prodam enosobno STANOVANJE * kabinetom ali menjam za manjše-»327-940 »n' KUPUJEMO 'N PRODAJAMO VSĆ VRSTE NEPREMIČNIN NA GORENJSKEM. V času dopusta od 29.8-do 15.9. sprejemamo ponudbe & prodajo nepremičnin na » 242-307 od 9.00 do 12.00. Vsak dan 20731 Kupim manjšo garsonjero v Kranju, do 30.000 DEM. » 218-824 2073? CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L OUNIGORILCIS PREDGR/LOP/POKFVDIZA ČRPALKA GRUNTFOS S H0LAND0M COLA REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE EKSPANZUSKA POSODA 35 L 30.492,00 +20 % PD 41.916.00 + 20 %PD 16.998.00 + 10 %PD 18.360.00 + 10 %PD 40.823.00 + 20 % PD 8.990.00 + 10 %PD 4.290.00 + 20% PD 3.296.00 + 20 %PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Stanovanje najame mamica z otro-JjBJi nudim pomoč ostarelim, osemi-JJjnri in invalidnim osebam. Naslov v ^glasnem oddelku._20741 kupimo enosobna in dvosob-stanovanja v kranju, šk. bgKL radovljici, tržiču. prijavimo pogodbo - najnižja IjOVI2iJA apron d.o.o. 331-292 varstvo Nudim varstvo otroka od 1 leta 25Pre) ©48-621 »s*; V skrbno varstvo sprejmem vašega gj&a. «327-150 20593 v Selški doiini iščem varstvo za dve ^nega Jošta. za staino za 5 ur onevno. Prosim mamico ali študent-*°. da pokliče 620-821. Plačilo je ugodno, Regina 20€13 v K-anju na Zlatem polju iščemo »arstvo za 11 mesečnega fantka v popoldanskem času. «421-835 vozila deli Prodam AVTOPRIKOLICO novo aomace proizvodnje odpt-a se za qg_ 180x20x40. «061/348-196 20444 Poaelm Z 750. letnik 1979 ali v celoti postale deie Z 101, 126 P. «53-176 Prodam TOVORNO AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, nosilnost 700 kg. •730-T26 20584 GUME M1CHELIN MX 135x13. *bl|ene. 6 kosov, prodam za 5000 ^»51-038, zvečer_20803 r^odam tovorno prikolico za osebni j^tomobil, »41 -894 20805 Prodam tovorno Drikolico za os avto B.dobro onranjen gumi boz, 16 col. gOgt Suha 24, Kranj_som? Prodam avtomoDii pnkolico s cerado ^Podaljškom za kljuko «312-096 vozila PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in Prenos lastnišva. «325-981, 325- gp9, po 20. uri_ »526 "CITROEN" rabljeni m novi rezervni deli, odkup avtomoOilov za avtood-Pad P 692 194_18Mt> Prodam GOLF JGL diesel letnik 1985 « 66-666 20,,7 ,N>dam TOYOTA COROLA. letnik '987, reg do 6/96. cena 8700 DEM ^714-262, po 17 un 2020« Prodam M 5 CAMPUS, letnik 1991, povoženih 60 000 km, dobro ohran-E* cena 00 dogovoru. Intihar Damjan, Mavčiče 99. Mavčiče Ogled v 20265 Popoldanskem časi Prodam FIAT 127, letnik 1979. •9 do maja 96, cena zelo ugodna ^garna 3, Javornik_20286 Prodam VW PASAT limuzina, letnik nov/gc, 1.6, prevoženih 50 000 km, Totalna barva, centralno zaklepanje, . Poi'er, meglenKe, avto ie ohranjen. Kot nov. «49-250 Pfodam JUGO 45, letnik 1986. JggtnVgn do maja 96 «214-633 JVjam UNO 60 DS. letnik 1987, ggOta, nedelja «311-866 20321 I f^Odam Z 101, JUGO SKALA E, C^1988 «723-158_20330 J^rodam GOLFA. letniK 1987 diesel. "Ordo rdeče barve, cena 9000 DEM ^glB-412 20350 DFMdafri JEEP UAZ (ruskl) M 1000 ^M^«620 446 20351 ^ARTBURG 1.3 karavan, letnik 1990 •714-515 prodam, registriran do 3/96. io«EL ASTRA 1.6 I KARAVAN, letnik ^gg- prodam «323-751 203*3 .Enodnevni nakuoovalni izlet na Madžarsko s kombijem «49 442 Enodnevni nakupovalni izlet V ITALIJO Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombije «49-442 20366 Prodam OPEL REKORD KARAVAN, letnik 1982, reg. do 4/96. «738-184 203*5_ ZASTAVA 101 GTL, ietmk 1987. prodam «331-764 203*3 Prodam R 19 GTR, letnik 1991. «214-117 20382 Prodam Z GTL 55, letnik 1987, cena ugodna «802-129_20383 Prodam JUGO 55, letnik 1984, reg, do 12/95. «719-060, popoldan 20354 P'odam GOLF, letnik 1979 ali menjam za bika. «49-229 20386 SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI Možnost pia&U Z do 12 Čekov tel.: 064/422-585,421-198 SATTRADEN O G O NOVO V KRANJU OD 1. AVGUSTA DALJE KRANJ, Ljubljanska c. U, tel.: 0647225-531 ZA HOTELOM JELEN Dti. čas: cd S, do 13. ur« in od 16. do 1$. ure., sobota od a. do 12. m Delo dobi pridno dekle za pomožna dela v kuhinji in čiščenje gostinskih prostorov. »738-834, 738-145 20«64 Komercialno tehnico In prodajalko lahko pnpravnico, zaposlimo v živilski trgovini v Preddvoru. VEN-CEU.d.o o , «45-052 20M6 Zaposlimo KUHARJA in NATAKRA JA-ico. « 311-291 20/51 ŽIVALI Iščem samostojno ŠIVILJO. 452 »311- 20440 KV PRODAJALKA z izkušnjami na vseh področjih išče honorarno delo. Šifra: 60 000 SIT 20453 Iščem vestnega šoferja z izkušnjami v mednarodnem prometu s C in E kategorijo. Šifra: UKRAJINA 204M Po pogodbi zaposlimo strojepisko -zapisnikarja. Pogoj: odlično znanje strojepisja, pisanje po nareku in diktafonu. Pismene phiave pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Sodnik za prekrške Tržič, Trg Svodobe 18. Tržič 204*3 Honorarno zaposlim natakarja in mlajšo upokojenko za pomoč v kuhinji. «212-610 ali 43-321 ?o«25 Zaposlimo prodajalca ali prodajalko v novo odprtem skladišču saja v Kranju. «223-360, 223-377 20626 V Škotji Loki zaposlimo sposobno PRODAJALKO v živilski trgovini "Pr'Jože". «223 377. od ponedeljka do petka 20627 Zaposlimo dobrega, sposobnega m poštenega skladiščnika. Vsi interesenti pridite v ponedeljek 28 8. ob 8. uri na Partizansko 26 Kranj, bivši obrat Jelovica Roleta! 2052» Zaposlim VOZNIKA C m E kategorije v mednarodnem prometu «311- 888 20497 Zaposlim fanta za peko PIZZ na Bledu. «76-465 2050/ Iščem gradbene delavce. 456 r224- 20636 Zaposlim PKV MIZARJA. «41 -532 Takoj redno zaposlimo KV ŠIVILJO s prakso, za delo v šivalnici. Tel.: 064/733-967 šiviljstvo Lili Zapuže 8, Begunje Potrebujemo po enega zastopnika za Dolenjsko, štajersko in Primorsko. «620-565_20M4 Zaposlim skrbno gospo za varstvo otroka in manjšo pomoč v gospo dmjsrvu na Bledu. «76-668 20547 KAVA BAR v Kranjski gori zaposli NATAKARICO. »061/737-945, so-bota 064/881 -257_20*53 Ob službi iščem dodatno delo »632 265 20662 Po 8. septembru bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE pred nesnostjo (sorta Isa), debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja. cena 680 SIT. Zbiramo naročila! Žabnica 39, »311-767 19975 Prodam PRAŠIČE 80-100 kg in PUJSKE 25-30 kg. možnost dostave na dom. »069/40-238 20317 Prodam ZAJKLO z mladimi ali same mlade in starejša zajca. »41 -853 Oddam mladička mešanec boxer -nemški ovčar. »325-050 2035« Prodam črnobelega BIKCA »311- 817 20359 Prodam TELICO v 8. mesecu brejosti. Koselj, Sp. Lipnica 21 20361 Prodam mlade nimfe, skobčevke Alexandre, Agapomise in afriške prepelice. »49-442 20359 Prodam BiKA simentalca. težkega 230 kg «45 214 20372 Prodam dva meseca stara KOZLA., Rebernik Peter, Strahinj 52 20373. Prodam BIKCA simentaica, starega 10 tednov in CB plemensko KRAVO Škofjeloška c. 33. Kranj 20374 Prodam TELE simentalca, težkega nad 100 kg. «061/841 059 20395 Podarim zelo prijazno PSIČKO, sta'O 1,5 leta. «421 -117, Cerklje 20424 Prodam mladiče SIBIRSKI HUSKY čistokrvne brez rodovnika. «723 750 20428 Prodam BIKCA simentalca 150 kg, teličko sim. 100 kg za rejo. «421- 676 20429 Prodam KRAVO po teletu, šenturška gora 3 20431 Prodam BIKCA simentaica starega 2 meseca za nadaljno reio. «061/841 402 20443 Prodam KRAVO st men talko s 1. teletom Tone|c, So OtoK 24 Radovljica 20447 Kupim teden dni starega BIKCA simentalca. «421-817 20455 Prodam 14 dni starega teleta simentalca. «422 105 20437 Ugodno prodam NEMŠKE OV-ČARKE z rodovnikom, stare 9 tednov. «631-092 20460 Prodam TELIČKO simentalko. «421-61 0 20471 Pradam 4 koze dobre mlekarice ter dve leti starega srnastega kozla. »223-286, po 15. url 20517 Nudimo dobro plačano honorarno delo Pokličite na »622-771 20572 Honorarno zaposlim delavca v stavbnem kleparstvu. »715-814 20573 Ste resni ni bi radi zaslužili s prodajo vrhunske kozmetike. Pokličite »324-207 20678 Prevzamem vsa zidarska in fasa-derska dela. »225 362 20579 Nud>m zelo dobro plačano delo -zaposlim dekle v okrepčevalnici. »332-518 20591 Pogodbeno delo na dom dobi samostojna šivilja. »332-171 2059« Redno zaposlimo 4 nove sodelavke ali sodelavce »57-792 20602 ZAHVALA Ob izgubi naše mame ROZINKE JENKO roj. 1910, jp.d. Podrantucove mame iz Gorenjega Brda se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, pnjateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se podjetju MARMOR Hotavlje za pomoč, dr. Gregorčiču za zdravljenje m gospodu župniku Miru Bonči in pevcem za lep pogrebni obred. VSI NJENI Gorenje Brdo, Srednje Brdo, Dobje ZAHVALA V 74. letu se je tiho poslovila od nas naša draga mama, stara mama in sestra JARMILA FRANTAR iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Gospodu kaplanu pa se zahvaljujemo za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Milan z družino, hči Mojca ter sestri Zvonka in Slavka z družinama * Šenčur, 17. avgusta 1995 Ugodno prodam MLADIČE z rodovnikom VELIKI ŠNAVCER. 8 tednov, so cepljeni in tetovirani. »310-731 Prodam TELICO simentalko. «45-504, Bašelj 33_ 20528 Prodam visoko breje telice, menjam za jalovo goved. Virmaše *2. šk Loka_ 20544 Prodam TELICO in 7 mesecev brejo kravo. Poljče 24, Begunje, »733- 760 _ 20563 Prodam pritlikavo ŠNAVCERKO Saro, črno-srebrna, z rodovnikom, staro 9 tednov. «52-338 20505 Prodam MLADIČE ŠKOTSKE OVČARJE LESSI, čistokrvne, rodovniške, odličnih staršev. «068/87- 055_20569 Kupim 300 kg težkega BIKA simentalca. «731-083 20591 Prodam TELETA simentalca 14 dni starega. «422-338 20592 Prodam mlade KOKOŠI pred nesnostjo. Beleharjeva 49, Šenčur 206O6 Prodam tele, težko okrog 130 kg « 422-059_20610 Prodam očiščene PURANE 500 SIT/ kg. «49-270 20611 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. «64-212 20521 Prodam 14 dni staro TELIČKO. Kokalj, SrBitnje 19, Žabnica 20824 . Prodam PURMANE z domačo krmo hranjeni. «51-088 20643 Prodam črno belo TELIČKO, staro 3 tedne «52-116 20648 Prodam TELICO fnzijko 8 mesecev brejo. «242-486 20649 Prodam ali zamenjam belo kozo za srnastega kozla. «64-218 20651 Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaijno rejo. Porenta, Sv. Duh 44 20655 Kupim BIKCA simentalca 10 dni. 0712-263 20658 Prodam MLADIČE NEMŠKI OVČAR. »217-770 20696 TELIČKO sim. staro ? tedna prodam. Dorfarje 24, Žabnica 20599 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. »422-816 20714 Prodam 2 KOZI in KOZICO. «733-170 »r« Mladiče CAVV-CAVV, brez rodovnika, ugodne prodam. « 41-383 W*g Prodam mlade kokoši pred nesnost-jo Goimška 1, Kokrica___2^ Prodam BIKCA 130 kg. « 725-715 20727 3 Odojke in večje prašiče prodam-Voglje-LetahSka 7. « 49-085 k& Prodam PRAŠIČKE od 25 do 30 kg. « 215-546 20742 Prodam TELIČKO SIMENTALKO, staro 3 mesece. « 620-679, zvečer 20748 ^ Prodam el. štedilnik, 4 plošče, pečica, star 10 let. m 212-005 OSMRTNICA Poslovili smo se od someščana DUŠANA GRIČARJA Ohranili ga bomo v lepem spominu. SOMEŠČANI SPOROČILO O SMRTI Svojo življensko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava Forma ANTON PRELOŽNIK rojen 1926 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v torek, 22. avgusta 1995, ob 16. uri na pokopališču v Cerkljah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN Ko bi koga solza obudila, ne bi tebe zemlja krila. Te dni mineva 5 let, kar si za vedno odšla od nas predraga, dobra, zlata žena, sestra in teta ANTONIJA KORDEŽ rojena Jelene Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prinašale cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala- VSI NJENI Radovljica, Dražgoše, Zagreb, Škofja Loka, Kranj, Virmaše in Lindenberg, 24. avgusta 1995 V SPOMIN Že eno lepo v grobu spiš, a v naših srcih še iiviš, ne mine dan, ne mine noč, da z nami nisi ti navzoč. JOŽE KRISTANC Berta z družino in vsi domači Bled, avgust 1995 Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo iivljenje. ZAHVALA V 86. letu je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta VALENTINA KUHAR \ roj. Jerala, iz Zadrage 22 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem kolektiva Alpetour REMONT L-abore za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala Metki in Rajku za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, dupljanskim pevcem za ganljivo zapete žalostinke, praporščakom ter Zvezi borcev Duplje in Društvu upokojencev Naklo. Vsem Še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Zadraga, Ovsiše, Bistrica pri Tržiču, 17. avgusta 1995 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu starosti zapustil PAVLE PODOBNIK Od njega se bomo poslovili v petek, 25. avgusta, ob 17. uri na pokopališču v Stari Loki. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na pokopališču v Lipici. Žalujoči: žena Marta, bči Majda, sin Pavle z družino in drugo sorodstvo Škofja Loka, 23. avgusta 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, hčerke, sestre in tetež LJUDMILE LENZHOFER roj. Malovrh, iz Cegelnice se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Borut in drugi sorodniki Cegelnica, 17. avgusta 1995 V SPOMIN Kar smo zelo ljubili, smo izgubili, pa saj te srce bo vekomaj ljubilo, čeprav oči te naše iščejo zaman. Naši nepozabni hčerki, sestrici, prijateljici,... VILMI KALAN Pred enim letom sončnega avgustovskega dne te je kruta usoda mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine in zapečatila za vedno boleč spomin. Odšla si, ko smo bili srečni. V naših srcih vedno in povsod si z nami. Hvala tudi vsem, ki postojite pri njenem grobu, m ji prinesete cvetje in prižigate svečke. Vilmi, zelo te pogrešamo! VSI TVOJI ZAHVALA Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. Tone Pavček Ob smrti naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete ANE GARTNER roj. Dacar, iz Reteč pri Šk. Loki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč in izraženo SOŽalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Medičevi, sestri Jelki in patronažni službi ZD Škofja Loka za dolgoletno zdravniško oskrbo. Hvala tudi gospodu župniku in pevcem. Za njo žalujejo: sin Milan in Niko z družinama ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage MARICE DOLENC iz Loga nad Šk. Loko Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu Bojanu Korošaku iz Stare Loke za lep pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke ter pogrebniku Alojzu Kosu. Posebna zahvala sodelavcem iz podjetja LTH - OL - UNITECH, podjetju LIMOS in Modni konfekciji KROJ Šk. Loka. VSI, KI SMO JO IMELI RADI Log nad Šk. Loko, 21. avgusta 1995 ZAHVALA V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Ob smrti ljubljene žene, mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete IVANKE BOGATAJ roj. Potočnik, p.d. Šoštarjeve mame in Sr. vasi v Poljanski dolini se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za zdravljenje in lajšanje bolečin v času bolezni. Hvala g. župniku Bonči in patru Primožu za lep pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Lojze, otroci Marinka, Dane, Zdravko in Igor z družinami Srednja vas, 1995 ZAHVALA Zapustil nas je naš dobri mož in oči MILAN BAJDE Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali in nam pomagali v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se dr. Žurovi za njen trud ob Milanovi bolezni. Posebno pa se zahvaljujem Zori Bajde, ki mi je v tem težkem času nesebično pomagala. Hvala sodelavcem Gorenjskega tiska in Zavarovalnici Triglav, ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in Milana tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Tej a, hčerki Nina in Polona Kranj, 4. avgusta 1995 ZAHVALA Spomin na mamo pokopano, komu ni drag, komu ni svet? Umrje mama vsem prerano, naj tudi sto doiije let. Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, babice, sestre, tete, tašče in svakinje ANGELE ZLATE roj. Vrhovnik, p.d. Andrejčkove iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom, posebno Joževim, sosedom z Bleda, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju intenzivne nege levo II. Bolnišnice Jesenice za njihovo pomoč in skrb v času njene bolezni, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebniku Navčku, ZB Voglje, Oktetu Voglje za sočutno zapete žalostinke, vaščanom Vogelj in Vokla, ki so se prišli poslovit od naše drage mame, in vsem, ki so našo mamo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. Še enkrat iskrena hvala. Z bolečino v srcu: hčerki Slavi in Rozi z družinama, sestra Marija in drugo sorodstvo Voglje, Bled, Podgorje, 18. avgusta 1995 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi nepozabni mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast JANEZ LEBAR st. iz Predoselj, p.d. Jurjov Janček se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, osebju bolnišnice Golnik, gasilcem, pevcem, govorniku, zvonarjem, pogrebniku Navček in izvajalcu Tišine. Se enkrat hvala vsem, lci ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Predoslje, Kokrica, Visoko, Kranj, Ljubljana, Britof, 12. avgusta 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, tasta, brata in strica IGNACA KARNIČARJA st z Zg. Jezerskega 10 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej družinam Štular, Plaznik in Homovec, za vsestransko pomoč, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in maše, ter vsem, ki ste našega dragega očeta v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo GD Jezersko za organizacijo pogreba in spremstvo. Hvala sodelavcem CREINA Kranj, Intergozd in JELOVICA. Hvala družabnikom PROLOCO d.o.o. Jezersko. Tudi gospodu župniku hvala za lepo opravljen pogrebni obred, ter pevcem in podjetju Navček za njihov prispevek pri pogrebu. Hvala tudi Dušanu Šemrovu za ganljive besede ob odprtem grobu. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam ob hudih urah stali ob strani, pa tudi drugim, ki niso posebej omenjeni. Ljubezen in spoštovanje, ki ste ga izkazali pokojnemu, nam je v veliko tolažbo. VSI NJEGOVI Jezersko, Kranj, Cerklje, Grčija Gorski reševalci o povečanju nesreč v gorah Teniški copati niso obuvalo za planince Nizki in mehki čevlji so nevarni za poškodbe nog, ugotavlja iz izkušenj v GRS zdravnik Franci Malešič. Hojo v gore priporoča le zdravim. Ljubljana, 23. avgusta - Zdrs na poti in bolezen planinca sta bila najpogostejša vzroka med letošnjimi nesrečami v gorah. Žal se je med 69 ponesrečenci pot šestih končala za vedno, 26 obiskovalcev gora pa se je huje poškodovalo. Veliko nesrečam - pa tudi žrtvam - bi se lahko izognili, če bi bili ljudje bolje pripravljeni za planinar-jenje. Ker planinska sezona se traja, vodstvo Gorske reševalne službe in Planinske zveze Slovenije priporoča več previdnosti, ki bo ob krajšanju dni in slabšanju vremena se bolj potrebna. Julija se je šest mladih Štajercev pripeljalo v Kranjsko Goro in se od tam podalo v gore. Po dolgi poti od doma so bili utrujeni, morda so malo spali, svoje pa je verjetno prispeval tudi alkohol. Povrh vsega so bili brez primerne opreme za hojo v gore. Zato ni čudno, da so morali bovški reševalci pomagati prvemu ponesrečencu že v vznožju Prisoj -nika, drugemu pa na Mlinarici. Nato so tudi druge planince v skupini pospremili v dolino, sicer bi se lahko primerila nesreča še komu od njih. "To je le eden od primerov, s kakršnimi smo se reševalci letos srečevali skoraj na vsakem koraku. Predvsem člani postaje GRS Bovec so nas opozarjali v zadnjem času, da je dogajanje v dolini Soče in nad njo skoraj neobvladljivo. Približno do maja ni bilo velikih razlik v obremenjenosti postaj po Sloveniji, z bližan-jem poletja pa so spet najpogosteje klicali na pomoč reševalce iz Mojstrane, Bohinja, Kamnika in Bovca. Po doslej zbranih podatkih je imela naša služba letos 62 različnih akcij, med njimi 50 reševalnih. K temu številu lahko dodamo še okrog 20 avgustovskih reševanj, katerih pa še nismo uspeh analizirati," je predstavil načelnik GRS Danilo Škerbinek letošnjo statistiko o nesrečah v gorah. Ugotovitve reševalcev za premislek S stalno analizo nesreč skušajo reševalci razkriti vzroke za nezgode v gorah, predvsem pa obiskovalce opozoriti na Nemška družina ni prispela do morja Kranj, 24. avgusta - Družina iz okolice Frankfurta je potovala na dopust ob istrski obali. V sredo, 23. avgusta 1995, ob 8. uri se je njihova pot končala predčasno na avtomobilski cesti med karavanškim predorom in Jesenicami. Voznica Anna J., rojena 1932. leta, je v blagem levem ovinku v bližini Jesenic - domnevno zaradi utrujenosti - zapeljala povsem blizu betonske ograde. Ker se je ustrašila, je naglo zavila levo. Tam je z vozilom opel ornega zadela v ogrado med obema voznima pasovoma. Nato je avto odbilo ponovno v desno prek bankme v poldrug meter globok jarek, kjer se je večkrat obrnil. V nesreči sta se huje ranila voznica in njen mož Herbert, sin Mihael pa je bil lažje ranjen. Že na kraju nesreče ie nudil prvo pomoč ranjencem dr. Stojakovič z Jesenic, ki se je takrat pripeljal mimo, vse ponesrečence pa so zatem peljali v bolnišnico Jesenice. Zaradi hudih poškodb glave so Herberta, ki je tudi sladkorni bolnik, odpeljali v ljubljanski klinični center. Še vedno je v življenjski nevarnosti. Kraj nesreče sta si ogledala preiskovalni sodnik in tožilec. Po ogledu so odredili odvzem krvi za voznico in pregled vozila, ki je bilo v nesreči uničeno. • S. Saje Kinološko društvo Naklo začenja z jesenskim ŠOLANJEM PSOV VSEH PASEM v ponedeljek, 28. avgusta, ob 17. uri na društvenem vežbališču v Naklem. Vpis je mogoč v malo šolo, "A" tečaj in Agiliti. Psi morajo biti čisti in cepljeni proti steklini. Vabi Kinološko društvo Naklo nevarnosti. Ker se je zadnje mesece število nesreč povečalo - od 69 letošnjih se jih je kar 21 primerilo julija, se jim zdi to potrebno tudi sedaj. Ugotovitve o vzrokih nesreč postavljajo na prvo mesto zdrs (letos 16), takoj zatem sledijo bolezni (11), pomanjkanje telesne vzdržljivosti (9), padec na poti (6) in neprimerna oprema (5 nesreč). Večina, 31 nesreč se je zgodila na planinskih poteh, v 14 nesrečah pa so bili udeleženi tudi drugi obiskovalci gora, jadralni padalci, zmajarji in drugi. Med ponesrečenci so bih najpogosteje mladi, kar 20 oseb med 20 in 29 let starosti. Žal je le 19 od skupno 69 udeležencev v nesrečah ostalo nepoškodovanih, lažje poškodbe je dobilo 10 ponesrečencev, 26 se jih je huje ranilo, 6 ljudi pa je v gorah umrlo. "Številke iz poročil o reševanjih ne razkrivajo vse teže posledic nesreč v gorah. Zlasti poškodbe jadralnih padalcev dostikrat prizadanejo hrbtenico in povzročajo invalidnost. Pri planincih opažamo zadnja leta vse več poškodb nog, zlasti gležnjev, zato odsvetujem hojo v gore v nizki, mehki obutvi. Veliko je tudi poškodb glave, zato bi kazalo slediti zgledu tujih planincev, ki v visokogorje skoraj ne hodijo brez čelade. Menim tudi, da bi si vsak moral izbrati svojim sposobnostim primeren vrh, ne pa se podati nepripravljen kar na Triglav. Tistim, ki imajo težave z zdravjem, ne priporočam hoje v gore. Če se tam že znajdejo, naj se ob slabosti ustavijo in počakajo pomoč. Žal mnogih ni več med živimi tudi zato, ker so ravnali drugače. Še posebej pa bi opozoril na razumnost ljudi, ki vodijo šolarje v gore! Primer učitelja iz neke ljubljanske šole, ki je od Češke koče popeljal s seboj na zahtevno pot proti Ledinam več otrok, je kljub samo nekaj udarninam ob padcih med vračanjem vreden stroge kri- POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. •Tanus _M_VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 _ ft Kranj. 223 Startajmo v novo šolsko leto športno oblečeni,... kolekcija oblačil pomlad/poletje 95 ELAN LINE ... obuti kot se spodobi,... jzbor 147 modelov športnih copat MIZUNO, VVILSON, HEAD, REEBOK, NIKE, PUMA, ALL STAR ... oprtani s pravim nahrbtnikom! vsi ŠOLSKI NAHRBTNIKI Količine so omejene, nakupni pogoji zelo ugodni! tike," ie ocenil zdravnik Franci Malešič, ki deluje tudi v komisiji za analizo nesreč pri Gorski reševalni službi. Vsi niso pravi planinci Vodstvo Planinske zveze Slovenije ugotavlja na osnovi večletmh analiz, da se zmanjšuje število nesreč alpinistov pri vzponih v stenah, prav tako pa udeležba članov njihove organizacije v nezgodah. Vzroke gre iskati v spremembah dopustniških navad Slovencev, ki tudi poleti zahajajo v gore v vse večjem številu. Po približnih ocenah obišče naše gore vsako leto približno poldrug milijon ljudi, v 162 planinskih kočah pa naštejejo med 100 do 150 tisoč nočitev. Njihova organizacija zagotavlja redno oskrbovanje postojank, vzdrževanje poti, izdajo strokovne literature in izobraževanje planincev. Ker jih je le približno petina včlanjenih v planinska društva, bo potrebna tudi večja skrb države za osnovno vzgojo prebivalstva o obnašanju v gorah, je med drugim naglasi! Andrej Brv ar, predsednik PZS. Kot je dodal Andrej Bauman iz republiške uprave za zaščito in reševanje, ne zadošča le večja skrb za opremljanje Gorske reševalne službe, ampak bo treba z zakonodajo doseči večjo osebno odgovornost tudi pri obiskovalcih gora in ljubiteljih nevarnih dejavnosti. Letošnja planinska sezona še traja, zato previdnost pri načrtovanih turah ne bo odveč. Še posebno v deževnem vremenu so možnosti za zdrs toliko večje, nevarnost v visokogorju pa pomenijo tudi zmrzali ob nenadnem znižanju temperatur. Ob bližajoči se jeseni je treba pomisliti tudi na krajšanje dnevne svetlobe. Vrata planinskih koč v višjih legah ponavadi zaprejo ob koncu septembra, vendar se to lahko zgodi ob slabem vremenu že prej. Ker je večina koč že opremljena z mobiteli, na Kredarici pa imajo od nedavnega celo stalno telefonsko linijo, teh podatkov ne bo težko dobiti pred odhodom od doma. • Stojan Saje Nesporazumi med občino in zadrugo Stanovanja končujejo, vode in elektrike pa ni Zaenkrat še ni znano, kdo bo poskrbel za komunalno ureditev gradbišča na Mlaki pri Tržiču, kjer bo kmalu končanih 10 neprofitnih stanovanj. Tržič, 25. avgusta - Izjave občinskih mož v Tržiču o gradnji bloka z nenrofitni-mi stanovanji na crno so vnele časopisno polemiko med direktorjem Stanovanjske zadruge Gorenjske in tržiškim županom. Žal se tudi dogovori o nerešenih problemih omejujejo na službene dopise, vsaka stran pa vztraja pri svojih zahtevah. Kakšna so stališča ene in druge strani, pojasnjujeta izjavi, ki sta jih posebej za Gorenjski glas dala Franc Teran in Pavel Rupar. "Gradnja bloka na Mlaki gre h koncu. Tam že potekajo keramičarska dela, po zasutju obodnih zidov bodo naredili fasado na severni strani, nato pa bodo na vrsti še ključavničarska dela. Tako bo do predvidenega roka konec oktobra 10 neprofitnih stanovanj izgo-tovljenih. Žal jih bomo morali zakleniti, ker je stavba zaenkrat brez vode, elektrike in kanalizacije. Od občine Tržič smo z dopisom 4. 8. 95 ponovno terjali izpolnitev pogodbenih obveznosti in plačilo nekaj manj kot 16,7 milijona tolarjev za del stroškov komunalnega urejanja. Denarja še nismo dobili, prav tako pa tudi ne odgovora na vprašanje, ali bodo zadrugo pooblastili za ta dela. Vseeno smo se že dogovarjali z možnimi izvajalci o poteku teh del, ki bi jih ob soglasju in aktivnosti vseh lahko opravili v najboljšem primeru do konca letošnjega leta. Če bo ta problem rešen, bodo stanovanja na razpolago za vselitev, vendar mora občina prej sprejeti pravilnik o oddaji neprofitnih stanovanj in izbrati najemnike. Zamude in nesoglasja je povzročila zamenjava občinskega vodstva. Z novim vodstvom smo sicer podpisali pogodbo za nakup 2075 kvadratnih metrov zemljišča za izgradnjo objekta s 15 stanovanji, vendar so pozneje z javnim razpisom ponudili to zemljišče naprodaj skupaj z drugimi parcelami na Mlaki," je povedal direktor Stanovanjske zadruge Gorenjske Franc Teran o zapletih pri gradnji. "Zadrugi smo iz letošnjega proračuna plačali zadnji obrok dogovorjenega posojila za gradnjo neprofitnih stanovanj, približno 90 tisoč mark v tolarski protivrednosti. Že lani ji je občina poklonila zemljo za gradnjo prvega objekta. Ker so takrat zaradi pridobitve republiškega posojila fiktivno prikazali to zemljišče kot komunalno urejeno, sedaj pričakujejo udeležbo občine pri komunalnem urejanju. Res smo dobili račun za skoraj 17 milijonov SIT, vendar ga ne nameravamo plačati. Gre za navadno izsiljevanje, ob katerem se nehajo vsi dogovori. Ob tem se sprašujem, zakaj ni zadruga zahtevala reševanja komunalnega opremljanja zemljišča že pred gradnjo od prejšnje vlade, saj je v na-vadi, da investitor poskrbi za to takrat, ne pa ob koncu gradnje. Glede dogovorov o prodaji sosednjih zemljišč pri bloku pa le to\ Zadruga ni pravočasno podpisala nobene od štirih pogodb, zamudila pa je tudi rok plačila. Zato smo med tremi kandidati za približno 4000 kvadratnih metrov veliko parcelo izbrali kupca, ki je pripravljen dokončno uresničiti sprejeti zazidalni načrt Mlaka, vendar to ne bo Stanovanjska zadruga Gorenjske," je izjavil Pavel Rupar, župan občine Tržič. • S. Saje KM Pošta svetuje - tudi vi lahko poskrbite za varnejšo vročitev pošiljk namestite hišni predalčnilc na katerem naj bo čitljivo napisano vaše ime. 3ADiO <3ArL> 97.3 f/7 STIREO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN =»ADiO ISTEREO