[*to XLVII - št. 13 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 18. februarja 1994 I Danes preberite j Odprte strani i \ stran 5 a Odnos do splava \ razburja že i v osnovni šoli I J stran 9 ! KŽK in Elita i se pritožujeta na vse ) stran 20 Sosedu je bila t priznana škoda, , meni pa ne stran 23 Skoraj bi lažje smučala kot pa gledam Zahteva 31 poslancev državnega zbora letnega Simona Sodja z °kjske Dobrave pri Jesenicah *° obiskali predstavniki ZBz Jesenic in oddelka za obrambo ^pščine občine Jesenice. Si-J°n Sodja je eden izmed dveh °°rcev za severno mejo v teniški občini. Simon Sodja g s'uf j/ v avstroogrski vojski ln se je po njenem razsulu Mdruiil borcem za severno 5«;'o. Sodeloval je v borbah v \pdroici in v Šentjakobu, JJ«fcovcu in Pliberku, kjer je °A ranjen in se je julija leta f2*9 vrnil preko Črne na Koroškem domov. Simon Sod-P je bil član sindikata SMRJ Poveza metalurških radnika), p? okupaciji Slovenije pa se je aktivno vključil v NOB. Tako, Kot je dejala lena Marija, je aruiina v času druge svetovne v°jne preiivljala zares hude cose: pri Sodjevih so pomagali Partizanom, čeprav je drulina, W se je rodilo kar enajst °!r°k, zelo telko Uvela. Čes-l"kam ob visokem jubileju frnona Sodja se pridruiuje gl'riaše uredništvo. - Foto: D- Sedej CENTRALNO OGREVANJE KMBiN|RANEpEČ| ii igonva, olje ^NSKE PECI Parlamentarna preiskava v Iskri? to*ltt^hite 1 VARNOST ZA ZAUPANJE Na prihodnjem zasedanju slovenskega parlamenta bodo odločali tudi o tem, ali naj se uvede preiskava o propadu delov sistema Iskra, zaradi katerega je izgubilo delo več kot dve tretjini delavcev. Kranj, 17. februarja - Na zasedanju državnega zbora, ki se bo začelo v ponedeljek, bo na dnevnem redu tudi zahteva po uvedbi parlamentarne preiskave za sistem Iskra. Sašo Lap, poslanec iz Kranja, jo je vložil v imenu 31 poslancev, ki zahtevajo, da parlamentarna komisija razišče okoliščine Eropada sistema Iskra, zaradi katerega je od 38.000 delavcev ar 26.000 izgubilo delo. V zahtevo so predlagatelji zapisali, da naj v skladu z Zakonom o parlamentarni preiskavi parlamentarna komisija ugotovi odgovornost nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike, ki da so vodili tako poslovno politiko, da je nekdanji steber slovenskega gospodarstva pripeljala v popolno razsulo. Pri tem med drugim navajajo domneve o zlorabljanju pravnega in ekonomskega instrumentarija, razvojno "uničujočo" kadrovsko politiko, škodljivo poslovanje s tujino, zlorabljanje sredstev za socialno zaščito delavcev in stihijske oz. rušilne stečaje ter osebno okoriščanje. Zahteva je bila uvrščena na 37. točko dnevnega reda, tako da je vprašanje, kateri dan bo prišla na vrsto, kot je slišati, pa se utegne zaplesti okrog definicij nosilcev javnih funkcij, saj je bilo to pred leti, ali celo desetletji precej manj opredeljeno. Več o zahtevi na 2. strani. • Š.Ž. Naši v Lillehammerju Mojstrice za vmesne čase Če bi na torkovem ženskem superveleslalomu delili kolajne na vmesnih časih, bi zlato osvojila Alenka Dovžan iz Mojstrane, srebrno Špela Pretnar z Bleda in bronasto Katja Koren. No, razplet je bil precej drugačen! Kranj - Ko smo se v torek okrog enajstih dopoldne vozili po Bledu, je bilo čutiti, da večina čepi pred televizorjem in navija za Špelo in druge naše; podobno pa je bilo menda tudi v Mojstrani, odkoder je doma Dovžanova, in drugje na Gorenjskem. Naš posnetek kaže vzdušje v trgovini Intersalon, nad gostinskim lokalom olimpijca Andreja Miklavca v Dor-farjih, kjer so lastnik trgovine in njegova druščina pred televizorjem navijali - le za koga drugega kot za naše, ki pa so tokrat imele neverjetno smolo. Dovžanovo in Pretnarjevo je po najboljših vmesnih časih na začetku zadnje tretjine proge dvignilo v zrak in upov je bilo konec, Korenova je bila po najboljšem vmesnem času med uvrščenimi po dveh napakah sedma. S kolajno ni bilo nič, prav tako ne včeraj, ko so fantje vozili v superveleslalomu. "Kolajna bo", zatrjuje dvakratni olimpijec in podpredsednik slovenske smučarske zveze Andrej Klinar in poudarja: "Dobil jo bo tisti, ki bo na tekmi najbolj navdahnjen za vrhunske dosežke in bo imel še športno srečo." Če jo bo, na primer, imela Špela, ji bodo na Bledu priredili prisrčen sprejem. Kot smo zvedeli, za "vsak primer" pripravljajo dva scenarija. Zanimiv nastop se obeta spet jutri, v soboto, ko naše alpske smučarke obljubljajo "maščevanje" v smuku, in v nedeljo, ko se bodo skakalci pomerili na 120-metrski skakalnici. • C.Z., slika: G. Sinik Tudi v škofjeloškem zbirnem centru Zlato odličje Almiri Ljubljana, 17. februarja - Na razstavnem prostoru modnih tendenc, ki jih v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom pripravlja Ars Vivendi, so dopoldne na letošnjem sejmu Moda jesen - zima 1994/95 že desetič podelili tradicionalne Zlate Jane. Prva med tremi najboljšimi je bila tudi letos kolekcija kreatorkeVesne Gabreščik- ligo na razstavnem prostoru radovljiške Almire. Na vprašanje, kaj Almiri Radovljica pomeni najvišje priznanje, ki je dosedanjim vsakoletnim odličjem tako dodala še eno ob jubileju Jane, je komercialna direktorica Almire Radovljica Sonja Černe povedala: "To pomeni, da v Almiri znamo delati, nagrada pa nam je velika spodbuda, da prebrodimo težave, v katerih se nahajamo. Upam, da bodo tako na to nagrado "gledali" tudi trgovci, za katere včasih ne vemo, kaj jim ustreza in po kakšni meri naj delamo, da jim bo prav. Sodimo namreč med tiste proizvajalce v tekstilni industriji, ki nimamo svoje trgovske mreže, in zato prav trgovci lahko veliko pripomorejo, da bi posamezno in kot tekstilna industrija nasploh laže zadihali." Poleg Almire, ki je svoji dosedanji kolekciji odličij dodala še deveto, sta nagrade Jane dobili še kreatorka Cvetka Kranjec za kolekcijo ženskih srajc blagovne znamke Pro Ars Vivendi in Mojca Beseničar za celotno otroško kolekcijo Jutranjke. Na 4. strani objavljamo kratek sprehod po letošnjem Sejmu mode na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani • A. Žalar ■ Foto: Gorazd Sinik Najvišje odličje tudi letos Almiri Februarske pokojnine bodo višje Upokojencem za dobro desetino več Kranj, 18. februarja - Zadnjega februarja bodo upokojenci dobili 11,4 odstotka višje pokojninske prejemke kot prejšnji mesec Tako je odločil upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je na podlagi decembrske rasti plač pokojnine uskladil za 5,7 odstotka. Za enak odstotek pa je razlike, ki upokojencem pripada kot poračun od 1. januarja dalje, odkar ne velja več interventni zakon. Upokojenci bodo torej spet deležni poračunov, ki so jim pred lam zamrznjenimi pokojninami že pripadah. S tokratnim povišanjem in poračunom je razmerje med povprečno januarja 28.917, najnižja pokojnina sploh pa 11.917, kmečka starostna pokojnina 14.471 tolarjev. Najvišje starostne pokojnine znašajo (glede na datum upokojitve) od 137.160 Eokojnino za polno pokojnins- do 151.576 tolarjev. Višji so o dobo in povprečno plačo še tudi drugi pokojninski prejem- vedno 85-odstotno, kot veleva zakon. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša od 1. Begunci v centru so ob tretji obrok hrane Škofja Loka, 18. februarja - Ta teden so morali tudi v begunskem centru v Škofji Loki znižati znesek za prehrano na begunca, kar pomeni, da zdaj namesto treh obrokov hrane delijo le dva. Begunci sami so se odločili obdržati večerjo namesto zajtrka. ki. Dodatka za pomoč in strežbo sta po novem 10.129 in 20.259 tolarjev, invalidnine zaradi poškodbe pri delu od 2891 do 6946 tolarjev in invalidnine zaradi bolezni od 2026 do 4862 tolarjev. • D.Ž. j*: 2 a. Vladni urad za priseljevanje in begunce je v zbirnih centnh že lani znižal znesek oskrbnega dne, tako da so na begunca smeli potrošiti le 240 tolarjev dnevno za hrano, na otroka pa 260 tolarjev. Tudi škofjeloški dijaški dom, ki pripravlja ANGLEŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 18.20 hrano za begunski center, je podpisal pogodbo z uradom, ki predvideva te zneske. Toda medresorska skupina za namestitev in oskrbo beguncev pri škofjeloškem izvršnem svetu je tedaj odločila, da iz skupnega zneska 350 tolarjev, kolikor jih je namenjenih za stroške na begunca, kljub vsemu nekaj več namenja za hrano. Tedaj je prihajalo še precej humanitarne pomoči, zaradi katere so bih lahko drugi stroški nižji. Tako je iz eguncem namenjenenga skupnega zneska za hrano ostalo 300 tolarjev. Beguncem so lahko privoščili večerjo, ob zajtrku tudi namaz, otroci so dobivali mleko, tudi diabetikom so zagotavljali njim primerno hrano le pri družinah, oskrbovali s prehrambenimi paketi. Begunci so se z nižjim standardom težko sprijaznili, zlasti tisti, ki se v begunskem centru v okviru različnih zaposlitvenih dejavnosti ukvarjajo s težjim Zdaj tudi begunci v škofje- fizičnim delom. Med begunci loškem centru jedo le dvakrat je sicer precej takih, ki si kak na dan. Sami so se raje odločili za večerjo namesto za zajtrk. Kot so nam povedali na škofjeloškem Rdečem križu, bodo vsaj za otroke skušali še naprej zagotavljati mleko, občasno pa bodo tudi begunce v centru, ne E>riboljšek lahko privoščijo iz astnega žepa. Okoli 50 pa jih nima prav nobenega dodatnega vira in zanje je ukinitev tretjega obroka res udarec. 11 il i! N +14 co «i f r! O1 O ^13 • D. Z. Žlebir 'murna "O o0 J " CD I— STRANKARSKE NOVICE Podpisani nameni Ljubljana, 17. februarja - V sredo so v Ljubljani predsedniki štirih strank: Demokratske stranke, Liberalno-demokratske stranke, Socialistične stranke in Zelenih - Ekološko socialne stranke slovesno podpisali listino o namenih in pomenu povezovanja in združevanja strank politične sredine, s katero potrjujejo trdno namero za enakopravno povezovanje s končnim ciljem združitve strank. V prepričanju, da Slovenija potrebuje trden blok sredinskih strank, so se ze dogovorili, da bodo zaceli delovati kot združena politična skupina, želijo pa si tak proces povezovanja, Id bo ohranjal identiteto in program posameznih strank. Skupen cilj vseh je jasen nacionalni razvojni program, ki bo slonel na spoštovanju načel ustavne ureditve, varstvu človekovih pravic, pravic narodnih in drugih manjšin ter enakopravnosti državljanov. Nova stranka naj bo odprta za sodelovanje z vsemi, lu se zavzemajo za laično državo, svobodno podjetništvo, uravnoteženo z ukrepi sodobne države na področju socialne politike, varovanju okolja in zavzemanju za postopno zniževanje deleža javne porabe na raven primerljivih zahodnih držav. * S. Ž., foto: G. Sinik IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA SKRBI ZA VASE ZDRAVJE Prodaja po pošti s plačilom po povzetju Možnost plačila na več čekov. Aparate, s katerimi niste zadovoljni, imate pravico vrniti v 14 dneh. Na zalogi tudi drugi medicinski In kozmetični pripomočki za osebno rabo - zahtevajte katalog Naročila po telefonu: 061/1599003 (fax. 061/1599407) ali po pošti na naslov: C&A d. o. o., Jožeta Jame 16, 61210 Ljubljana. Ugodni rabati pri grosisti-čni prodaji - iščemo regionalne zastopnike. Cucelj - toplomer Dojenčkom le s težavo izmerimo temperaturo. S cucljem, ki ima vgrajen digitalni toplomer, je stvar sedaj preprosta. Potem, ko malček nekaj minut vleče novi cucelj, boste vedeli, ali je bolan ali zdrav. Cena: 1.770 SIT Merilnik tlaka Klasični merilnik krvnega tlaka za osebno uporabo. Nič posebnega, lahko ga kupite tudi kje drugje. Vendar ne za to ceno. Garancija 1 leto, servis. Cena: 4.990 SIT Digitalni merilnik tlaka Digitalni merilnik krvnega tlaka za osebno uporabo. Zelo enostaven način uporabe, ki ne zahteva nobenega znanja. Meri tudi srčni utrip in istočasno izračuna "MEAN" (Root Mean Square) vrednost. Z "MEAN" vrednostjo lahko ocenimo prožnost ožilja in tako pravočasno poiščemo zdrcvniško pomoč. Garancija 1 leto, servis. Cena: 7.990 SIT Z infrardečimi žarki proti bolečinam Infrardeči grelec za osebno uporabo INFRATECH lajša bolečine pri vnetju sklepov, vključno z vnetji prstnih sklepov zaradi tipkanja na računalnik, vnetju sklepnih ovojnic, revmatičnih obolenjih, vnetju obnosnih votlin, teniškem komolcu, bolečinah v hrbtu in križu, bolečinah v živcu, v mišicah, izvinih in izpahih. Infrardeči žarki pomirijo vzdraženi živec in razširijb krvne žile, povečajo celično presnovo, pri čemer se nakopičene tekočine in strupene snovi hitreje izločajo. Tako se zmanjša vnetje, pospeši se zdravljenje in odpravi bolečina ter sprosti mišična napetost. Garancija 1 leto, servis. Cena: 3.900 SIT Vložena zahteva za parlamentarno preiskavo za sistem Iskra So Iskro namerno uničevali? Sašo Lap poslanec Samostojne poslanske skupine je v imenu skupine poslancev vložil zahtevo za parlamentarno preiskavo za sistem Iskra. Zahteva bo na dnevnem redu zasedanja državnega zbora prihodnji teden. Kranj, 17. februarja • Pred tremi dnevi je poslanec državnega zbora iz Kranja Sašo Lap poslal v imenu 31 poslancev slovenskega parlamenta, predsedniku Hermanu Rigelniku zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave o domnevni vpletenosti posameznih nosilcev javnih funkcij in oceniti vpliv na vodenje gopodarske politike, ki je sistem Iskra pripeljala, kot trdi, v popolno razsulo. Ta položaj se najbolje odraža s podatkom, da je od nekdaj za 38.000 zaposlenih, dela ostalo le še za 12.000 delavcev. Zahteva je uvrščena na dnevni red zasedanja, ki se bo začelo v ponedeljek, ker pa je na vrsti šele kot 37. točka, je vprašanje, kdaj bo obravnavana. Kot smo izvedeli, utegne biti sporna definicija nosilcev javne funkcije, kot to zahteva 1. člen Zakona o parlamentarni preiskavi, saj bi preiskava morala seči tudi v daljšo preteklost. Zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj sistema Iskra - nekdanjega stebra slovenskega gospodarstva, ki je bil, po mnenju f>redlagateljev, z domnevno po-itično škodljivim, socialno nedopustnim in gospodarsko uničujočim poslovanjem pripeljan v popolno razsulo, je obrazložena z naslednjimi sumi: "Zlorabljanje pravnega in ekonomskega instrumentarija z uporabo prava iz tajnih Uradnih listov z namenom uveljavljanja parcialnih interesov v škodo narodno-gospo-darske perspektive; organiziranje in izvajanje kadrovskega monopola z name- nom politične in delovne diskriminacije razvojnega in tehnološkega kadra v korist "moralno-političnih strokovnjakov*'; organiziranja in izvajanja zunanjetrgovinskega monopola z namenom obvladovanja enot (TOZD-ov) v siste- mu Iskra in nelegitimnega prerazporejanja dohodka; org>" niziranje in izvajanje internega bančnega sistema z namcdoB) prelivanja dohodka na način, j" je onemogočal ugotavljanj« realnih gospodarskih rezu'1*' tov; organiziranje in izvajanje Programiranih nezakonitih ste-ajev z namenom likvidacij1' posameznih programov in go** podarskih enot; sistematično zanemarjanje tehnološkega raz* voja sistema z namenom nflf' odno-gospodarsko škodljivec' podrejanja tujim tehnološki^ korpo racijam; sklepanje škodj* jivih pogodb, neupravičeno od* pisovanje terjatev od tujini omogočanje neupravičenega plačila za neblagovne storit*6 v tujini in s tem omogočanj* odlivanja kapitala v tuiin°! organiziranje Holding-a Iskra1 namenom ohranitve politi*"' moči; sklepanje nelegitin"11" dogovorov z institucijami 0 koriščenju sredstev za sodauj0 zaščito odvečnih delavcev i0 njihova uporaba za navidezn0 zagotavljanje socialne varno««« opuščanje dolžne skrbi za p*e' prečevanje škode pri pr08r?i! miranih, v resnici pa stihijski" inrušilnih stečajih; omogočanj« pridobivanja ugodnih poslov *» ekonomske koristi posamez«|' kov v breme stečajnih mas." S. Žargi Brdo pri Kranju, 17. februarja - V torek se je slovenska vlada sestala za zaprtimi vrati dvorca na Brdu, kjer naj bi uskladili še zadnja odstopanja med proračunskimi potrebami in skupnim dovoljenim obsegom proračuna, ki je bil določen s proračunskim memurandumom v državnem zboru. Na trmasto vztrajanje predsednika vlade dr. Janeza Drnovška so na koncu posegli tudi po zniževanju vseh postavk z enakim odstotkom. Proračun za leto 1994 bo tako znašal predvidenih 402 milijard tolarjev. Kako težavno je bilo usklajevanje državnega proračuna, pove že podatek, da se je v usklajevalnem postopku prvotno znašel seznam potreb, ki je za kar 100 milijard tolarjev presegal v parlamentu dogovorjen še sprejemljiv obseg proračunske porabe. Po enomesečnem medstrankarskem usklajevanju so ta "presežek" uspeh znižati na 27 milijard, ob zadnjem koncu tedna pa celo le na 6 milijard tolarjev, kar bi bilo po nekaterih razlagah že znotraj dopustnih meja proračunske porabe. Vendar ie prvi minister dr. Janez Drnovšek vztrajal, da se proračun uskladi .do višine 402 milijardi tolarjev, zato so to zadnjo razliko odpravili tako, da so vse postavke znižali za enak odstotek (linearno zniževanje). Na to kaže opozoriti tudi zato, ker je pri predhodnem dogovarjanju razprava slonela na ocenjevanju nujnosti posameznih potreb in izločanju prevelikih želja na tej osnovi (selektivni pristop). Po mnenju premiera je proračun Slovenska vlada pripravila predlog državnega proračuna Zadnje usklajevanje: "krčenje na počez" Za več kot petino večje potrebe od možnosti so zahtevale zelo dolgotrajno in trdo usklajevanje. Kaj ho o tem menil državni zbor? porabe, rezerve pa bo potrebno iskati * številnih ministrstvih. Proračunski p*K manjkljaj je prepolovljen na 8 milijrfl tolarjev, kar znaša le pol odstotka družbenega proizvoda. Omenjeni "linearni pri*, stop" bo seveda povzročil največ preglavic v tistih ministrstvih, kjer so sredstv največja, potrebe pa najbolj "toge". Druga plat priprave in sprejemanj? predloga proračuna pa bodo seveda odzr" strank in poslancev v državnem zboru-pri proračunskem memorandumu se J pokazalo, da se stranke vladne koaljoJ niso obotavljale (to zelo verjetno .tu£U,nt, bodo preprečili naknadno podpisani do da. ki k koalicijskim pogodbam) pred javni«* spopadi za proračunski kolač, pri čemer "zagovarjanje" posameznih namenov pr računske porabe deli glede na to, minis* katere stranke je na krmilu. Prve ve* j govore o tem, da se s sprejetimi rešitvah nekako strinjajo na obrambnem ffl trstvu, pa tudi v ministrstvih, ki J "pokriva" Združena lista (gospodars.tvJ zaposlovanje, socialna politika). Se naj*, odkritega nezadovoljstva je pn SlovensK krščanskih demokratih, ki opozarjajo, ^ bo predvideni denar za ceste ogrozil redn vzdrževanje in nujne rekonstrukcije V0X • služba proti birokraciji Ta teden je v kabinetu predsednika slovenske vlade začela delovati služba imenovana Vox (glas), ki naj bi posameznikom, ustanovam in podjetjem omogočala opozarjanje in pritožbe ob zapletih z državno birokracijo. Zainteresirani lahko pokličejo na telefon (061) 12 59 260, kjer bodo na trak zapisali njihov poziv, opozorilo oz. pritožbo, nato pa po prvem izboru skušali opozorjeno preveriti, posredovati ustreznim službam. Z zahtevami po sprotem obveščanju in odgovorih bodo nato spremljali razreševanje, pri čemer ne obljubljajo "čudežev", upajo pa, da se bo z avtoriteto premiera posamezne primere dalo hitreje razreševati. Sedež te službe, ki naj bi se posebno pozorno ukvarjala tudi s primeri sumov korupcije, je na Gregorčičevi 25 v Ljubljani, kjer bodo na telefonske pozive ob delavnikih med 9. in 12. uro "v živo" odgovarjali, sicer pa se bo oglašal avtomatski telefonski odzivnik. Možna te tudi pisna pritožba in obljubljajo, da >odo na tak način tudi odgovarjali. Če se bodo utemeljene pritožbe ponavljale, utegne to, kot zagotavljajo, vplivati tudi na kadrovske spremembe, tudi na najvišji (ministrski) ravni. "vzdržen", zato pomeni zategovanje pasu v državni upravi in vseh oblikah proračunske pri čemer utegnejo biti zelo glasni zahtev tudi iz "terena", da o lobijih niti » govorimo. Predlog proračuna naj bi ni zbor po sporazumno skrajšanih r0lcy obravnaval in sprejemal na zasedanju marcu. • Š. Žargi STRANKARSKE NOVICE Zeleni Slovenije in Kranja Tatovi bodo razsojali Kranj, 17. februarja • Predsednik občinskega odbora Zelenih Kranja m član izvršilnega odbora Zelenih Slovenije Tomaž Kukovica ter član sveta Zelenih v Kranju Tadej Markič sta na včerajšnji tiskovni konferenci seznanila javnost s položajem stranke Zelenih. Opozorila sta, da so se Zeleni Slovenije znašli v precejšnjih težavah zaradi odhoda skupine tedaj vodilnih članov stranke, ki so ustanovili novo stranko. Ker je Zelene Slovenije tedaj zapustilo tudi vseh pet v državni zbor na listah te stranke izvoljenih poslancev, je stranka po samovolji sekretarja državnega zbora ostala brez denarja in njen položaj rešujejo občinski odbori, svoj položaj pa skušajo reševati tudi s številnimi tožbami pred sodišči. Doslej so že uspeh, da Zeleni -Ekološko socialna stranka ne sme več uporabljati njihovega znaka, sodišče je zapečatilo prostore stranke, pričakujejo pa še ugodne razsodbe tudi o poslanskih mandatih "prebežnikov" ter s tem v zvezi z denarjem. Da se pritožba ne reši hitreje, jih sploh ne čudi, saj pri tem sodelujejo tudi prebežniki sami, "torej tatovi tudi razsojajo", kot so dejali. Odločili so se, da bodo državni zbor do razrešitve prosili za kredit, saj je stranka pred (lokalnimi) volitvami sicer povsem onemogočena. Če bo potrebno, nameravajo svoj položaj zaščititi tudi s pritožbo na razsodišče pri Svetu Evrope. Do združevanja strank slovenske politične sredine so ze skeptični, saj ga vidijo predvsem kot boj za oblastne fjc>afflg| hkrati pa potrditev, da ostajajo edina prava stranka zel? usmeritve. V aprilu načrtujejo redni kongres stranke, kj^J13',.^ predvsem dopolnili program, posodobili pa tudi statut. V ^t3% svarijo pred prehitrimi delitvami, ki jih lahko povzroči nastan novih občin. Že dosedanje slabe izkušnje z medobčinsK dogovarjanjem opozarjajo na to, da občutljiva komunalna lti^* struktura (zlasti odlaganje smeti, vodovod in kanalizacija) t2*^ delitev ne prenese. • S. Žargi Slovenska nacionalna desnica Na robu političnega terorizma . ef Predsedstvo Slovenske nacionalne desnice opozarja na otz* o Janeza Globočnika iz Radovljice, ki naj bi bil z izgovorom ^ prezaposlenosti po sklepu komisije za volitve, imenovanja administrativne zadeve državnega zbora razrešen dolžnosti Ci „ nadzornega odbora Rudnika urana Žirovski vrh. Pri potrjeY. js takega sklepa v državnem zboru pa je poslanec Sašo Lap opozori > trditve o prezaposlenosti Janeza Globočnika ne drže, kar Zmj>j Jelinčič, na listi katerega je bil pred razhodom v Slovenski nacion > stranki tudi Janez Globočnik, ni znal pojasniti. V izjavi za JaV\Lcf Slovenska nacionalna desnica opozarja, da gre za očiten p11 ^ kaznovanja neposlušnih in še za en način javne diskvalifikacijei ^ vse meji že na politični terorizem. Bo Slovenija vse to dopustu*' sprašujejo. • S. Ž. , OTMEMJJOT GLAS Ustanovitelj m izdajatelj: Tu'ridBHrVo," mlmbkmlvffi telefon: 223-444 - irj^emraV*nepreto7enol4 ur dnevno nalvtomaurcm^vfflku; '^^f Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne stontv • ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. . KRANJ Z zasedanja tržiškega izvršnega sveta Zamisli za ureditev mestnega jedra Kmalu bodo javno razgrnili osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za stari del Tržiča. Triič, 16. februarja - Obravnava osnutka omenjenega odloka je bila le ena zanimivejših točk na sicer dokaj obsežnem in pestrem dnevnem redu za torkovo sejo tržiškega izvršnega sveta. Med njo w> kar precej časa namenili tudi razpravam o uporabi zdravstvenih ambulant, pridobitvi posojila za ureditev neprofitnih najemnih stanovanj in sofinanciranju dokumentacije za vodovod Hudo -Praproše. najboljpomemben vzvod prihodnjih sprememb navedel izgadnjo obvoznice v treh etapan, od Tržiška občina je kot zadnja obravnavala gradivo Osnovnega zdravstva Gorenjske in predlog pogodbe za najem ambulantnih prostorov za zasebno prakso. Čeprav med osmimi interesenti z Gorenjske zaenkrat ni tržiških zdravnikov, se je izvršni svet strinjal s pogoji za možno oddajo teh prostorov. Edine pomisleke so posamezniki imeli glede višine reševalnega vozila z novim kombijem. Izvršni svet se ie strinjal, da tržiška in radovljiška občina plačata vsaka pol stroškov za pro- jektno dokumentacijo za vodovod Hudo - Praproše. Praproše nam- , reč ležijo v sosednji občini, tare pa tega območja je povzeta p< 1'ih enako pomanjkanje pitne vode ku o razglasitvi mesta Tržič z; Lot naselje Brdo v tržiški občini. nega denarja od kupnin za stanovanja. Težje pa bo najti stavbe, kjer bi bilo moč preurediti stara stanovanja ali dograditi nova. To bodo preučili pred koncem marca. Izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev za staro mestno jedro Tržiča so narekovale, kot je pojasnila Jasna Kavčič iz oddelka kinom. Opisal je tudi poseg za prostor in okolje, lani sprejete točkah za bolj urejen izgled spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine. Meja povzeta po odlo- Ta problem bo moč rešiti s najemnine oziroma skoraj enako priključkom na predvideni zbiral velikega dela dodatnih stroškov, nik v vasi Brdo, ki —"w6" ubia uuuniuiu auujnui, kar bo, po njihovi presoji, zdravnike odvračalo od zasebne prakse. Prisotnost v. d. direktorja OGZ so izkoristili tudi za opozorilo na nekatere težave v tržiškem zdravstvu, zlasti pri medicini dela. Od njega pa so zvedeli, da za tržiški zdravstveni dom načrtujejo 6 namesto sedanjih 5 zdravnikov, prenovo oken in zunanjosti stavbe ter zamenjavo dotrajanega se bo napajal iz vodovoda na Brezjah. Glede možnosti za izgradnjo ali nakup neprofitnih najemnih stanovanj so se udeleženci seje seznanili, da se občina pripravlja v sodelovanju s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske za prijavo na razpis republiških posojil. Občina ima v ta namen še 20 milijonov tolarjev neporablje- kulturni in zgodovinski spomenik v letu 1985, vsebina pa pomeni novelacijo odloka o revitalizacijs-kem načrtu starega jedra Tržiča iz leta 1977. Sodelavec pri uresničevanju tega načrta in snovalec zamisli o prihodnji ureditvi tržiškega centra, arhitekt Ignac Primožič, je članom izvršnega sveta natrosil kar precej zanimivosti, ki pa gotovo ne bodo uresničljive čez noč. Ob naštevanju slabosti sedanje infrastrukture v mestu je kot katerih bo najzahtevnejši zalogaj v prvi fazi premostitev Tržiške Bistrice in izgradnja parkirišča pri zdravstvenem domu. Novo parkirišče naj bi uredili tudi pri nogometnem igrišču, ki naj bi bilo dostopno prek novega mostu za —:e na 24 mesta, ki se nanašajo predvsem na ureditev starih, znamenitih hiš in kulturnih objektov. Osnutek odloka o PUP za staro mestno jedro bodo dopolnili z novimi imeni ulic, po objavi v Gorenjskem glasu pa ga bodo javno razgrnili v občini in na sedežu KS Tržič -mesto. Na seji so med drugim obravnavali se poročili veterinarske inšpekcije in veterinarsko-hi-gienske službe za leto 1993 ter sprejeli odredbo o ukrepih za odkrivanje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni v letu 1994. Potrdili so tudi predlog za odpis dohodnine za leto 1992 in poročilo o javnih delih lani. • S. Saje _ S seje škofjeloške vlade Zasebna praksa v zdravstvu ali ščitenje monopola? Pripravljen je predlog najemne pogodbe za prostore v zdravstvenih domovih, ki bi jih želeli nekateri zdravniki z začetkom zasebne prakse vzeti v najem. Pripombe le v Škofji Loki. skorja Loka, 17. februarja - Kar dvakratna obravnava osnutka najemne pogodbe za prostore v zdravstvenih domovih je bila potrebna na škofjeloškem izvršnem svetu, ki je fanel na prvotni osnutek edini na Gorenjskem kar precej vsebinskih pripomb. Se vedno ocenjujejo, da so možnosti za začetek zasebne prakse veliko preveč omejene, čeprav v konkretnem primeru višine najemnin tudi sami niso bili čisto enotni, kai bi bilo stimulativno. Prva obravnava osnutka najemne pogodbe za prostore, ki bi jih v zdravstvenih domovih želeli najeti zdravniki, odločeni, da se podajo v zasebno prakso, je pred štirinajstimi dnevi doživela toliko kritik in pripomb, da so se odločili zadevo ponovno obravnavati. Največja omejitev za razmah tovrstne prakse je prav gotovo ta, da zasebne prakse ne morejo začeti tisti zdravniki, ki še niso zaposleni v sedanji mreži osnovnega zdravstva, saj bi to pomenilo Širjenje te mreže, na kar zavarovalnica oz. zavod za zdrastveno varstvo ne pristane. Zato gre v bistvu za ponudbo sedaj zaposlenim v zdravstvu, če se kdo želi preizkusiti v tako zaželeni zasebni praksi, pri čemer se odpirajo vrata možnostim, da najame prostore (torej ambulanto s potrebnimi soprostori) v najem. Največ pripomb na predloženi osnutek najemne pogodbe je bilo ob dejstvu, da je ta v prvotnem besedilu vsebovala poglavje o splošnih pogojih, ki naj bi jih zdravnik zasebnik izpolnjeval, med njimi tudi o tem, da zaposli tudi druge delavce (npr. medicinske sestre'), ki so do prehoda v zasebno prakso delali(e) z njim, ter uporablja storitve (npr. rentgen, laboratorij, tehniko, fizoter- Vršilec dolinosti direktorja zavoda Osnovnega zdravstva Gorenjske Jote Vetemik nam je povedal, da bodo spremenjeni predlog najemne pogodbe obravnavali še na svetu zavoda, nato pa naj bi ta veljala povsod po Gorenjskem, predlog, da se oblikuje še posebna pogodba o sodelovanju zdravnika - zasebnika z zdravstvenim domom pa je dala zdravniška zbornica Slovenije s ciljem zagotoviti optimalno zdravstveno varstvo občanov in sodelovanje zasebnikov pri tem. Zlasti pomebno je usklajevanje urnikov dela, nadomeščanja, deiurstev in dela drugih sluib, ki so za učikovito in neprekinjeno zdravstveno varstvo potrebna, hkrati pa je tudi pogoj za to, da bo zdravnik zasebnik lahko normalno delal. Zaenkrat je interes med zdravniki pod pričakovanji, saj je v škofji Loki le ena interesentka, v Kranju dva, v občini Radovljica trije in na Jesenicah dva. Vesti o tem, da se v nekaterih zdravstvenih domovih drugod po Sloveniji odločajo za kar "frontalen" prehod v zasebno prakso (torej vsi zdravniki), po mnenju Joieta Vetemika niso resnične. jo, pač pa naj se o tem sporazume zdravstveni dom v posebnem sporazumu, ki pa ne more biti spustih v podrobn(»ti so takun „^mii, di se jasno Mpiie apijo itd.) v zavodu, kot poprej Na škofjeloškem izvršnem svetu, monopola in neracionalne zaposlenosti, s takim pristopom pa premikov v zdravstvu, ki so tudi nujno potrebni, ne bomo dosegli. Ocenili so, da take določbe v najemno pogodbo sploh ne sodi- naj bo tudi sopodpisnik, saj je zavod Osnovno zdrastvo Gorenjske le upravitelj. Nekaj različnih pogledov je bilo tudi o ceni najema, saj so izračuni pokazali, da so prostori po svoji (knjižni) različno vredni, in prav v imenu stimulacije so se odločili, da naj bo najemnina ne glede na vrednost prostorov enotna. Po dosedanjih izračunih naj bi znašala povprečna najemnina na Gorenjskem nekaj več kot 7 nemških mark, obratovalni stroški pa nekaj več kot 9 nemških mark na kvadratni meter mesečno, najemodajalec (zavod) pa naj bi enkrat letno o zbranih najemninah in namenu porabe poročal. • š. Žargi Kranjska vlada podprla projekt povezave proizvodnje in turizma Pharovo povabilo za skupno mizo Kranj, 18. februarja • Občinski izvršni svet je sprejel pobudo za izdelavo projekta "Turizem in mala ter srednje vebka podjetja v gorenjski regiji", ki ga bodo pripravili domači svetovalci Phare Ppd vodstvom dr. Miroslava Glasa. Kot ie na zagovoru zamisli članom kranjske vlade povedala svetovalka Alenka Dolinar, naj W projekt, če bodo zanj dobili denar iz tujine, predstavili tudi v Bruslju. O denarju za izdelavo projekta kranjski izvršni svet tokrat torei f lLf 4*1 v Ukl.Pl.il. .......... Po razpravi in prvih ocenah v krajevnih skupnostih je predsednik Jože Resman pojasnil, da bodo v občini glede financiranja oziroma materialnega položaja prihodnjih občin pripravili posamezne primerialne podatke, strokovna služba pa bo pripravila tudi osnutek statuta nove občine. Hkrati pa je opozoril, da volitev v KS, tam kjer tako razmišljajo, ne bo moč izvesti, ker se bo mandat sedanjim vodstvom KS predvidoma podaljšal še za eno leto. Kar pa zadeva zbore občanov, ki bodo od 23. februarja do 10. marca, velja, da bodo le-ti sklepčni, če bo na začetku navzočih 5 odstotkov volilnih upravičencev, ob morebitni nesklepčnosti pa se bodo začdli lahko eno uro po določeni uri z ugotovitvijo, da zbor ni bil sklepčen. Pri glasovanju (tudi če bo več predlogov) pa bo odločala večina glasov navzočih. • A. Žalar ... svet tokrat torej (še) ni razpravljal, ker pa denar •z tujine menda pričakujejo le optimisti oziroma nepoznavalci Projekta Phare, bo bržčas kdaj kasneje govora tudi o tem. Gre za projekt, ki naj bi Povezal mala ter srednje velika podjetja na Gorenjskem s turizmom. Doslej sta se namreč obe področji razvijali ločeno, čeprav turizem predstavlja pomembno tržišče tudi za prodajo zanimivih in kvalitetnih izdelkov proizvodnje. Gorenjska jih ima, ven-dar so večinoma še neprepoznavni, potrebujejo Privlačnejšo embalažo, sodobnejši design, agresivnejši marketing, blagovno znamko. Z njimi bi se dalo, so prepričani svetovalci Phare, tržiti doma in na turističnih sejemskih predstavitvah alpske regije v tujini. Projektna skupina namerava oblikovala pet vzorčnih skupin dejavnosti, znotraj katerih na Gorenjskem obstaja največ zanimivih izdelkov. Te dejavnosti so gostinstvo in prehrana, športna oprema, umetno kovaštvo, pohištvo ter turistično servisne dejavnosti. Za primer: pri športni opremi bi lahko povezali Alpino Žiri, Elan Begunje, nahrbtnike Porenta, GT šport Tržič, kranjsko Planiko, Savo, radovljiško Almiro, padala Air Svstem Golnik in še katero podjetje. Na izkušnjah petih vzorčnih skupin dejavnosti pa bi kasneje lahko izpeljali povezave med turizmom m izdelki tudi v drugih dejavnostih. • H. Jelovčan TRGOVINA Kranj Tavčarjev« al. 29 pv.,. tel.: 221 740 Z i) IV OTBOŠKA OBLAČILA 0-16 let ^ ,U" V METRSKO BLAGO HHJH) Občina Radovljica Kaže na več kot tri občine Na posvetu predsednikov KS so se dogovorili, da bodo zbori občanov v občini Radovljica od 23. februarja do 10. marca. Radovljica, 17. februarja - Na rednem delovnem sestanku predsednikov krajevnih skupnosti iz sedanje radovljiške občine s predsednikom izvršnega sveta Jožetom Resmanom, ki so se ga udeležili tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Čeme In nekateri predstavniki strokovnih služb oziroma projektne skupine za izvedbo nove lokalne samouprave, so se v ponedeljek dogovorili, da se bodo zbori občanov v krajevnih skupnostih zaceli v sredo, 23. februarja, trajali pa bodo do četrtka, 10. marca. Dosedanje razprave v svetih krajevnih skupnosti pa kažejo, da bodo na območju sedanje občine Radovljica v prihodnje več kot tri nove občine. V Bohinju so se v dosedanjih razpravah v vodstvih KS že goenotili za samostojno občino Bohinj s sedežem v Bohinjski istrici, kot so pojasnili predsedniki KS iz tega dela sedanje občine Radovljica. Po začetni polemiki, kot je rekel predsednik KS Koprivnik - Gorjuše Janez Korošec, da bi tudi v prihodnje ostalo tako, kot je zdaj, so ugotovili, da se ne da nič narediti. Vendar pa so se dogovorili za nekatera pravila, ki naj bi se upoštevala pri samih volitvah in v statutu bodoče občine. V Lipniški dolini se večina opredeljuje za samostojno občino brez Lancovega, kjer se nagibajo za občino Radovljica. Podobna, za občino Radovljica, so tudi razmišljanja v KS Ljubno, Brezje in Mošnje. Medtem ko se Bohinjska Bela , Zasip in Ribno ogrevajo za občino Bled, ob tem, kot je poudaril predsednik KS Bohinjska Bela, da krajevne skupnosti v prihodnje ne bi smele imeti manjših pristojnosti, kot jih imajo zdaj, pa so v Gorjah po izjavi predsednika KS Antona Poklukarja bolj za svojo občino. Večina članov sveta se po prvi seji opredeljuje za občino Lesce tudi v tej krajevni skupnosti, kjer pa bodo imeli še en sestanek, podobno kot v KS Begunje, kjer pa za zdaj kaže, da se jih večina v vodstvu KS nagiba za občino Radovljica. ZBORI OBČANOV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI RADOVLJICA V vseh krajevnih skupnostih bodo zbori občanov ob 19. uri. SREDA, 23. februarja: BOHINJSKA BISTRICA RADOVLJICA ČETRTEK, 24. februarja: BLED LESCE PONEDELJEK, 28. februarja: GORJE BEGUNJE TOREK, 1. marca: KROPA BREZJE SREDA, 2. marca: KAMNA GORICA LJUBNO ČETRTEK, 3. marca: RIBNO KOPRIVNIK-GORJUŠE PONEDELJEK, 7. marca: BOHINJSKA BELA STARA FUŽINA TOREK, 8. marca: PODNART SREDNJA DOBRAVA SREDA, 9. marca: MOŠNJE SREDNJA VAS V BOHINJU ČETRTEK, 10. marca ZASIP LANCOVO Dom Joža Ažmana Kino dvorana Festivalna dvorana Osnovna šola Lesce Gorjanski dom RCOU Poljče Kulturni dom Dom krajanov Gostilna TVD Partizan Zadružni dom Gasilski dom Koprivnik Kulturni dom Kulturni dom Kulturni dom Zadružni dom Gasilski dom Sejna dvorana v KS Kulturni dom Zadružni dom Zbori bodo končani do roka Tržič, 17. februarja - Tržiški župan Peter Smuk je o pripravah na zbore občanov povedal, da zaenkrat še niso določili posameznih terminov, vendar so se dogovorili za izvedbo zborov od 4. do najkasneje 12. marca letos. Takoj ko bodo dobili predloge Iz krajevnih skupnosti, bodo termine uskladili, predsedstvo pa bo pravočasno razpisalo datume za sklic zborov občanov. V tržiški občini bodo po vsej verjetnosti organizirali zbore za vsako krajevno skupnost posebej. Iz vrst predsedstva in občinske uprave bodo sestavih dve ekipi, ki bosta vodili zbore, obenem pa poskrbeli za pojasnila. Kot smo še izvedeli od župana Smuka, zaenkrat nimajo uradne oziroma pisne pobude za delitev občine. Enotno organiziranost občine Tržič predvidevajo tudi snovalci nove upravne organiziranosti v občini. Na zborih krajanov se bo razjasnilo, ah se taka predvidevanja ujemajo z željami prebivalcev, dokončne odgovore o večinskem mnenju ljudi pa bodo dali šele majski referendumi. • S. Saje Predvidoma sedem občin Kranj, 18. februarja - V zvezi s pripravami na zbore občanov in referendume o novih občinah, ki bodo 22. maja, bo kranjski župan Vitomir Gros najprej sklical svete 46 krajevnih skupnosti. Seje svetov bodo od ponedeljka do naslednjega ponedeljka, združene za več krajevnih skupnosti po posameznih območjih. Na sejah bo župan med drugim posredoval rokovnik in navodila, nakar bodo predsedniki svetov sklicali zbore krajanov, ki bodo pod streho do zahtevanega dne, to je do 13. marca. Na njih bo sodeloval tudi župan, kjer bodo krajani njegovo prisotnost izrecno želeli. Koliko novih občin bo nastalo na ozemlju sedanje kranjske, {'e še težko reči. Najbolj verjetna se zdi varianta, po kateri naj bi >ilo sedem občin (Jezersko, Preddvor, Cerklje, Šenčur, Naklo, desni breg Save), Kranj pa bi bila mestna občina. Vsekakor pri odločanju ne bo odveč previdnost, saj bodo imele večje občine, zlasti pa mestna, ki bodo številčnejše in finančno močnejše, vrsto prednosti pred majhnimi podeželskimi občinami. Po drugi strani pa je res tudi to, da je vprašanje, koliko bo volja ljudi o tem, kakšno občino bi želeli oziroma kateri se pridružiti, dejansko spoštovana. Zadnjo besedo o tem bo namreč imel državni zbor. • H. Jelovčan TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 8 1 V FEBRUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Pokličite ^064/403-871 Moda s sejemske perspektive Moda za jesen in zimo 94795, ki jo v teh dneh na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v najrazličnejših odtenkih in dodatkih predstavlja 234 razstavljalcev iz 11 držav, je stičišče domačih in tujih kreatorjev in ustvarjalcev modnih razmišljanj, barv, linij... Barve in oblike z dodatki so na sest tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora s predstavitvami na popoldanskih modnih revijah prava paša za oči. Nekatera poznana in na sejmu, ki je tokrat že 41. po vrsti, že kar tradicionalno prisotna domača imena tudi letos niso razočarala. Med njimi so na primer Kroj iz Škofje Loke, Almira iz Radovljice, konfekcija Triglav in Ibi iz Kranja. Z lepoto in bliščem modnih dodatkov, ki jih po mnenju strokovnjakov Ljubljana kot mesto še vse premalo ceni, se predstavljajo tudi povsem nova imena. Tudi njihov nastop je letos prijetno presenečenje. Ne gre zamuditi te modne predstave, ki bo trajala do jutri (sobota) zvečer. Naš kratek sprehod po sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubijani naj vas zato (morda) spodbudi k obisku in ogledu in k odločitvi, kaj boste kupili jeseni za mrzle dni ob koncu leta in prihodnjo zimo. Proizvajalci in razstavljala (pa tudi trgovci) namreč zagotavljajo, da bo to, kar si v teh dneh lahko ogledamo kot modo prihodnje jesensko-zimske sezone, tudi naprodaj. Včeraj, 17. februarja, so na sejmu Moda jesen - zima 94/95 že desetič podelili tradicionalna Janina odličja - grafike Metke Kraše-vec. Prvo nagrado je dobila kreatorka Vesna Gabrščik- Dgo za celotno kolekcijo Almire Radovljica, predstavljeno na sejmu. Druga nagrada je bila podeljena Cvetki Kranjec za kolekcijo srajc blagovne znamke Pros Ars Vivendi, tretjo pa je komisija Jane podelila kreatorki Mojci Besničar iz Jutranjke za celotno otroško kolekcijo na sejmu. Jutri pa bodo na sejmu podelili tudi nagradoBoutique Nedeljskega za najboljši model. V ANGLEŠKEM JAHALNEM STILU LMIRA S KOLEKCIJO LADAK Almira Radovljica s kolekcijo Ladak tudi letos nadaljuje tradicijo kreatorskih in modnih prijetnosti in elegance. Ladak ni naključno izbrano ime. To je pokrajina, skrita v mogočnem pogorju Himalaje na meji med Tibetom in Indijo, z visokimi, strmimi gorami v sivih odtenkih zaselkov, ki se odeti v peščene barve izsušene zemlje. Ta pokrajina je ujeta v Almirino kolekcijo preprostih krojev, pokrival in v izdelavo. Modeli se tako "spogledujejo" z izročilom daljnih dežel. Prepletajo se oblačila mehkih volnenih mešanih tanjših pletenin in grobo pletene pletenine v mešanici moherja in volne. Linija je ozka, dolga, ogrnjena v udobne plašče, jope in ogrinjala. Obleke dopolnjujejo kreativni puloverji in brezrokavniki ali zelo dolgi telovniki. HKOTNA, MODNA, PRAKTIČNA Takšna je na letošnji sejemski prireditvi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v hali C tudi predstavitev Industrije otroške konfekcije JUTRANJKA iz Sevnice. Predstavlja oblačila za mlade in najmlajše v letošnjih jesenskih in zimskih dneh. Novi materiali, udobni kroji in velik poudarek modnim usmeritvam je tudi tokrat Jutranjkino vodilo. Opozorimo naj vas še posebej na novo smer: obleka preko obleke in oboje ujeto v kompletih za najmlajše. Brezrokavniki, puloverji, bluzice, jakne, hlače in še veliko, veliko,... Vse to je JUTRANJKA. IBI Kranj na sejmu Moda 94 predstavlja novo kolekcijo žakarskih tkanin za zavese iz 100-odstotnega poliestra in mešanice bombaža in poliestra. Med bistvene prednosti novih zaves sodi enostavno vzdrževanje, kar je prav gotovo želja vsake gospodinje. Po pranju v pralnem stroju jih ni potrebno likati, se ne krčijo in so zelo dobro barvno obstojne. Tkanine so namenjene za zavese in tudi pregrinjala, prte ter ostalo dekoracijo prostorov. IBI ima tudi svojo tovarniško prodajalno, kjer je v dneh od 21. do 26. februarja teden ugodnega nakupa, za izdelke pa priznavajo do 20 odstotkov popusta. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Modna konfekcija KROJ iz Škofje Loke se predstavlja s kolekcijo za jesen in zimo 1994/95 v hali A Gospodarskega razstavišča v angleškem jahalnem stilu. Kolekcija vključuje vse značilnosti oziroma oblačila tega stila, kot so na primer suknjiči v karirastem vzorcu, jahalne hlače, telovniki, pelerine in oprijeti plašči. Uporabljeni so rjavi toni v kombinaciji s črno barvo. Značilnosti te kolekcije so tudi obrobe iz zelo modnega žameta. Na sejmu je ob prikupno urejenem razstavnem prostoru hkrati tudi svojevrstna popestritev same prireditve, KROJ pa je z njo potrdil, da sodi v krog vse bolj priznanih modnih kreatorjev . Na stalnem, lahko bi rekli že kar tradicionalnem mestu v hali A, ko gre za modno sejemsko prireditev, je tudi KONFEKCIJA TRIGLAV iz Kranja. Tokrat se predstavlja s kolekcijo iz volnenih tkanin in pletiva. Vsi modeli v kolekciji imajo enostavne linije, obogateni pa so z ogrinjali in šah z zimskim motivom. Drugi del pa je v tako imenovanem retro angleškem stilu. Modeli TRIGLAV KONFEKCIJE KRANJ za jesen in zimo 1994/95 bodo naprodaj letos jeseni. LABOD style M Labod iz Novega mesta letos praznuje svojo sedemdesetletnico. Tovarna oblačil, ki se danes lahko pohvali z bogato tradicijo, je nastala iz majhne obrtne delavnice, kjer je peščica šivilj izdelovala srajce in moško spodnje perilo. Srajce so v proizvodnji ostale do današnjih dni, ko ima Labod 2000 zaposlenih in obrate v skoraj vseh slovenskih regijah. Z leti so v proizvodnjo vpeljali tudi bluze in ženska vrhnja oblačila. Labod izvozi kar 80 odstotkov svoje proizvodnje, potrebe na domačem trgu pa narekujejo vse bolj pestro ponudbo. Zato s° Labodove kolekcije vse obsežnejše, število posameznih izdelkov pa vse manjše, kar draži proizvodnjo. Cene Labodovih kolekcij so primerljive s cenami izdelkov enake kvalitete v tujini. Kupci Labodovih izdelkov sodijo v višji srednji razred, to pa je izredno zahtevna skupina, W pričakuje kakovost, modo in stil. Na njihova pričakovanja in zahteve se v Labodu odzivajo tudi z dopolnilnimi kolekcijami. Labodu Je uspelo z enako pozornostjo in odgovornostjo poskrbeti za svoje kupce tako v dobrih kot tudi v slabih časih. . Hkrati pa se zavedajo, da bodo visoki jubilej najlepše obeležili z zadovoljstvom svojin kupcev. V Labodu vas vabijo, da si v ten dneh ogledate njihove nove kolekcije na ljubljanskem modnem sejmu. Vročična bitka ob humanih odnosih med spoloma vročična oiiKa od nurnurun uurmain m^i* Odnos do splava razburja ie v osnovni šoli Nekaj časa že v našem časopisu teče vroča polemika o (ne)primernosti programa humanih odnosov med spoloma, ki ga v kranjskih osnovnih šolah izvaja Meta Tavčar. Kako je program, ki mu nekateri očitajo ideološko pristranost, sploh prišel v šole? Po kakšni logiki je ravno tega izmed štirih ponujenih izbrala in sklenila financirati posebna občinska komisija? Kako se nanj odzivajo šole, kako nosilci "konkurenčnih " programov, ki na razpisu niso bili izbrani. Si sme predavatelj pn teh temah dovoliti vrednostne sodbe, kot si jih menda Meta Tavčar? Meta Tavčar s svojim sicer avtorskim programom nastopa pod okriljem občinskega Rdečega križa. Sekretarka te organizacije Katjuša Tram puž pravi, da je kot višja medicinska sestra pač ena od predavateljev, ki po programu Rdečega križa izvaja zdravstveno vzgojo po šolah. Pripravila je svoj program, Eotrjen pri zavodu za šolstvo, LK pa ga je, ker se jim je zdel dober, njegova strokovnost pa spričo verifikacije zavoda za šolstvo nesporna, ponudil šolam. Da je v resnici dober, potrjujejo tudi številni pisni odmevi vodstev šol in svetovalnih služb. Lani Meta Tavčar ni predavala, ker je bila na porodniškem dopustu, letos pa se je s predavanji oddolžila še nekaj šolam, ki so jo želele. Pri RK zdaj programa ne izvaja več, ker je dobila stalno zaposlitev. Lani je občinski sekretariat za družbene dejavnosti v Kranju objavil javni razpis, s katerim išče izvajalca za preventivni Meta Tavčar o svojem programu Ne delam reklame proti splavu Kakšen je program, s katerim se pojavljate na šolah? "V program spolne vzgoje sodijo psihološke značilnosti pubertetnika, stopnja samostojnosti, drugo uro se lotimo anatomije, fizioloških vidikov odraščanja, anatomije spolnih organov, menstrualnega cikla, tretja ura je namenjena spočetju, nosečnosti in porodu, četrta splavu in njegovim posledicam, naslednja ura kontracepciji, nato govorimo o spolnih boleznih, naposled tudi odgovornosti za spuščanje v spolne odnose pri mladostnikih. Zadnja ura je namenjena Pogovoru. Če se na šoli dogovorim, da imam za te vsebine na voljo mesec dni, potem opravim 8 do 9-urni program. Če pa imajo sklop mojih predavanj kot naravoslovni dan, opravim program spolne vzgoje v petih urah. V tem primeru se posvetim anatomiji, spolnem fiziološkemu ciklu, spočetju (pogledamo si film Čudež življenja, o spočetju in razvoju otroka do četrtega meseca v telesu žene), splavu (tudi ob filmu Splav - ženina odločitev), kontracepciji in spolnim boleznim. Ta predavanja poslušajo osmošolci. Za nižje razrede pa imam dveurni program o spolnih funkcijah, spočetju in rojstvu." Po mnenju nekaterih staršev naj bi bile ob vaših predavanjih sporne vrednostne sodbe, ki da jih izražate denimo ob vprašanju splava. Vaš program je verificiran pri zavodu za šolstvo, kako te institucije gledajo na to? "Zavod za šolstvo je tedaj potrdil moj program na podlagi odziva s terena. Tedaj, ko se je dvignil ^k in krik okoli filma Nemi krik (zanj moram feči, da ga nikoli nisem kazala po šolah - ne, ker bi bil film neresničen, pač pa zato, ker sem proti temu, da bi strašila mladino), je minister Gaber »zjavil, da bi film v šoli prepovedali. Začele so se debate v strokovnih krogih šolskih oblasti. Tedaj se je vmešala tudi zdravniška zbornica. Stvar so dali v obravnavo, vendar je tam tudi obtičala. Težko mi je, ker se mi je naprtil očitek, da delam propagando proti splavu. Toda kdor me Pozna in posluša, ve, da mladim povem veliko o ljubezni, o odnosih, o odgovornosti, vse zato, da bl jih informirala. Za tem, o čemer govorim, stojim s svojim znanjem in svojim življenjem. Z vso odgovornostjo mladim povem, da če se bodo spustih v spolne odnose, ki naj bodo izraz odgovornosti in ljubezni (in sicer eden najlepših izrazov ljubezni med zrelimi odraslimi ljudmi), °t>staja možnost zanositve. Tedaj se znajdeš pred odločitvijo, ali rodiš ali narediš splav, povem pa Jim tudi o posledicah enega in drugega. Otrokom tudi povem, kot strokovno uči prenatalna znanost, kaj vse je pri zarodku (sama ga od začetka imenujem otrok) že razvito pri nekaj tednih po spočetju. Strokovno temu ne more nihče oporekati. Sem ljubitelj življenja in otrok, zato do tega pristopam s pozitivnim odnosom. Grem tudi naprej in povem, kaj pomeni odločitev za rojstvo in odločitev za splav. Če povem ob Primeru rojstva, kaj se dogaja z otrokom in materjo, tudi ob primeru splava povem, kaj se bo zgodilo z materjo, seznanim s fizičnimi in Psihičnimi posledicami, povem pa tudi, kaj se bo zgodilo s "skupkom celic" v njenem telesu. Očitano mi je bilo, s kakšno pravico oznanjam, oa je splav umor. Tega nikdar ne rečem. Pač pa me otroci o tem večkrat sami povprašajo. Rečem Jim, da nekateri rečejo splavu tudi umor. Najdite mi izraz za dejanje, ko katerikoli živi stvari na silo odvzamemo življenje. Pri splavu gre prav tako za načrtno nasilno uničeno življenje. Če Jo, kar raste v maternici, ne bi bilo živo, se ne bi - obarvano? Ali ne gre pri tem za moralne sodbe? "S krščansko ideologijo ne vidim nobene povezave. Tu gre za preprosta strokovna dejstva. Tudi medicinska etika uči, da je splav biološko medicinsko, psihološko in socialno škodljiv ter v nasprotju z načeli o spoštovanju življenja. Ima pa to vprašanje zvezo z moralo. Otrokom vedno dam možnost, da se odločijo, kdaj začenjajo spoštovati človeško življenje kot življenje. Na izbiro jim dam oboje, za kaj pa se bodo nekoč oni sami odločili, pa je njihova osebna odločitev. " Se torej spuiščate v vrednostne sodbe v svojih firedavaniih, pa ne le glede splava, ki je izzval avno polemiko, denimo tudi glede kontracepcije? "Ko govorimo o kontracepciji, jim natančno povem o vseh naravnih in umetnih vidikih kontracepcije, o zdravju prijaznih in neprijaznih oblikah. Ne priporočam jim, katero naj uporabljajo, saj sem prepričana, da je pri 14 letih absolutno prezgodaj, da bi se spuščali v spolne odnose. Pri kontracepciji je namreč pomembno, da jo uporabljamo odgovorno, in je le v teh primerih zanesljiva, od mladostnika v zgodnjem obdobju pa je prezgodaj pričakovati odgovorno ravnanje. Prezgodnje spuščanje v spolne odnose prinese veliko več travm, kot moja predavanja, o katerih nekateri trdijo, da skušajo mlade zastrašiti. " program humanih odnosov med spoloma ter preprečevanja kajenja, alkoholizma in ostalih odvisnosti za osnovne šole v kranjski občini. Štiri ponudbe "Ob razpravi ob proračunu v občini smo se lani odločili, da ie treba večjo pozornost nameniti mladini, saj s preventivno vzgojo lahko zmanjšamo stroške za morebitna kasnejša prevzgajan-ja in zdravljenja. Z namenom, da preventivno vzgojo pripeljemo v osnovne šole, smo v proračunu predvidili sredstva v višini 500 tisoč tolarjev," je Eovedal Matevž Kleč z občins-ega sekretariata za družbene dejavnosti. "Javni razpis za ta sredstva smo objavili 4. junija v Gorenjskem glasu. Na razpis so prispele štiri ponudbe, dve s Centra za socialno delo Kranj, ena z Rdečega križa Kranj in četrta z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Komisija v sestavi Ferdo Ravter (po pooblastilu izvršnega sveta sekretar za družbene dejavnosti), Mojca Janežič, pravnica, svetovalka za področje družbenih dejavnosti, in Francka Marchel, svetovalka za področje socialnega varstva, je sprejela program, ki ga je predložila občinska organizacija Rdečega križa Kranj. Odločitev je bila sprejeta na podlagi predloženega programa, ki je izpolnjeval vse v razpisu zahtevane pogoje." Meta Tavčar ob izkušnji, ki ji jo je dala javna polemika, napoveduje, da bodo njena prihodnja predavanja po šolah selektivna. To pomeni, da bo s svojim programom seznanila vse starše, ti pa se bodo potem odločili, ali bo njihov otrok poslušal predavanje ali ne. Predavala bo le tistim otrokom, katerih starši se bodo za njen program zavestno odločili. r--«uuii susKe, ki pnveaejo ao tega. aiaus-"Ke kažejo, da 70 odstotkom žena, ki se odloči za splav, ne stoji ob strani partner. Odgovor- Kranj Eva Grašič je tudi sodelovala v omenjeni občinski komisiji. Trdi, da je šlo pri odločitvi komisije za reševanje socialne varnosti Mete Tavčar, matere štirih otrok, dokler ne dobi rednega dela. "Kot zaprisežen socialec," pravi Eva Grašič. "sem bila seveda za to, da se njeno eksistenco reši na ta način." Zavrnjeni, ne pa užaljeni V Centru za socialno delo Kranj, kjer preventivni programi humanizacije odnosov med spoloma potekajo že desetletje, pravijo, da se zaradi zavrnitve niso čutili užaljene ali ogrožene. Občinski proračun in tudi pristojno ministrstvo za njihovo preventivno dejavnost po šolah zaenkrat še namenjajo denar. Doris Erzar, dolgoletna nosilka teh programov, tudi pravi, da je pri tovrstnem vzgojnem delu dovolj prostora za oba nosilca. Strokovnjaki mladim Kot pravi Doris Erzar, v preventivnem programu za mlade v šolah ves čas ločijo med pedagoško-psihološkim in zdravstvenim delom tega programa. Delajo teamsko: pedagog, psiholog, socialni delavec pokrivajo tisti del vzgojnih vsebin, ki zadevajo mladostni Med razpisnimi pogoji je pisalo, da program lahko izvaja osba znajmanj višješolsko izobrazbo in z ustreznim pedagoško andra- foškim izpitom na Pedagoš-i akademiji. Ponudba pa naj bi vsebovala predstavitev posameznega programa, način izvajanja, časovno trajanje izobraževanja, verifikacijo obeh pristojnih ministrstev, dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev, opis dosedanjega dela na tem področju in morebitne reference. ka kot človeka, njegovo zorenje in probleme te generacije ter kako jih reševati. "Drugi del jezdravstveni, za katerega imamo zdravnika ginekologa in dve višji medicinski sestri. Vsi so končali postdiplomski študij za predzakonsko in zakonsko svetovanje ter so usposobljeni tudi za druge metode dela, ne le za predavanja," pravi Doris Erzar. "Delamo namreč v majhnih skupinah, nekakšnih delavnicah, izkustvenih skupinah, ki prek določenih vaj obravnavamo probleme mladih. Zdravstveni del pa po eni plati poteka prek predavani, nadaljuje pa se v posveto vabilci za mlade. Pedagoško-psiho-loški del, o katerem lahko verodostoineje govorim, ker sem zanj bolj strokovno usposobljena, zajema pogovore o medsebojnih človeških odnosih, učimo se komunikacije, reševanja problemov v družini. Na drugem srečanju govorimo o pomenu družine za razvoj mladega človeka, o življenjskih vzorcih, pomenu ljubezni za mladega človeka, spolnosti. Govorimo o izbiri partnerja. O zdravstvenem vidiku govorijo naši zdravstveni sodelavci. Tki gre za vprašanja načrtovanja družine, preprečevanje nosečnosti, spolne bolezni, AIDS, zadnje čase dodatno govorimo tudi o drogah. To se dogaja v šolah (zadnja tri leta resda večinoma v srednjih), kogar pa dodatno zanimajo zlasti vprašanja o ljubezni, zaljubljenosti, spolnosti in reševanju konkretnih problemov v zvezi s tem, se lahko oglasijo v mladinski posvetovalnici, kjer delajo v manjših skupinah. Ginekologinja ima zanje posebej tudi ambulanto in z njimi po želji tudi individualno dela." nost -—» za to dejanje bi morala biti deljena, ceprav je končna odločitev ženina. " Se vam ne zdi tolmačenje odločitve za splav >t odločitve za smrt ideološko (krščansko) Se vam zdi starost 13, 14 let pravšnja, da spoznajo stvari, o katerih govorite na svojih predavanjih? "Če se pri tej starosti že spuščajo v spolne odnose, je tudi za predavanja dovolj zgodaj. Naposled jim ginekologi pri teh letih že delijo kontracepcijske tablete, in dekleta pri tej starosti lahko tudi splavijo, ne da bi morah pri tej njihovi odločitvi imeti svojo besedo tudi starši." Kako denimo odgovorite na provokativno misel nekega fanta, češ da ni zoper splav, ker da pri 16 letih pač ni "fajn" imetiotroka "Odgovorim v tem smislu, da morajo mladi ljudje dobro premisliti, preden začno s spolnimi odnosi, tudi o njihovih morebitnih posledicah. Nek fant mi je na to odgovoril, da mora torej misliti z glavo in nc z glavico, s čimer mi je veliko povedal. 16-letno dekle še zdaleč ni zrelo za materinstvo, torej ni tudi za spolne odnose." Se denimo ob vprašanju splava opredeljujete za ali proti? "Nikoli jim ne govorim o tem, kako jaz gledam na nekatere stvari. Govorim jim o golih dejstvih, morebitna odločitev pa je njihova. Svoje osebno prepričanje že imam, a o njem ne govorim. Dam jim informacije, da se bodo vedeli odločiti. Pri tem pa seveda obstaja osebna nota. Ni človeka, ni pedagoga, ki ne bi dal v svoje poklicno prenašanje znanja tudi nekaj svojega. Imaš svoje življenjsko prepričanje, svojo hrbtenico. Mladi me tudi sprašujejo povsem osebne stvari, o moji kontracepciji, o tem, koliko otrok imam, ali poznam kako dekle, ki je splavilo, ali sem kdaj naredila splav... Na to pa jim vedno odgovorim. Zato sem prepričana, da o teh vprašanjih težko govori nekdo s tono teoretičnega znanja, ki pa za tem ne stoji s svojim življenjem." Naj še omenimo, da na področju preventivnega dela z mladimi v osnovnih šolah ne vlada popolna praznina. Kako desetletje se s temi programi ukvarja Center za socialno delo Kranj. Kot rečeno, je slednji z dvema programoma kandidiral tudi za junija lani razpisana sredstva v proračunu, vendar ni pravočasno predložil vseh zahtevanih dokazil. Sijajna priporočila Xaj je torej odtehtalo, da je bil v razpisnem postopku izbran ravno program Rdečega križa? Matevž Kleč pravi, da verifikacija zavoda za šolstvo in številni dopisi ravnateljev in strokovnih sodelavcev iz šol, ki so konkretni program toplo priporočali. Ali je njihova komisija strokovno verodostojna, da odloča o vsebinah, kakršna je omenjena preventiva? Na to smo od ene od članic komisije neuradno dobili odgovor, da se komisija ni spuščala v samo vsebino programov, kajti to naj bi bila v prihodnje naloga socialne zbornice. Komisija je tokrat pač zaupala priporočilom in uradni verifikaciji šolskih oblas- Po formalni plati omenjenemu postopku m ničesar očitati. Izbran je ml torej program, ki je ustrezal razpisnim pogojem. Lahko pa posumimo, da so bili razpisni pogoji pisani na kožo določenemu programu. Direktorica Centra za socialno delo Predmet pogovorov z mladimi je tudi splav. O njegovih telesnih in duševnih posledicah se z mladimi veliko pogovarjajo. Poudarjajo, da je splav skrajna rešitev, ko se Žena znajde v izjemnih zdravstvenih ali socialnih okoliščinah. Ne more pa biti splav preventiva, kajti nezaželeno nosečnost je treba preprečevati z drugimi sredstvi. • D. Z. Žlebir SALON POHIŠTVA ▲ W\uK LA A ■ A Kra, gostovanj - Anici Berčič je etošnja zima kar preveč mirna. Čaka sicer, da bodo morda še to zimo ali pa vsaj na pomlad na televiziji vendarle zavrteli posnetek njihove igre, v kateri je nastopalo skoraj pol Poljan, kot so takrat govorili. V resnici je bilo na odru kar okoli petdeset nastopajočih. Najbrž bo takrat tudi pol Poljan snemalo na kaseto, da bodo lahko še kdaj Ea kdaj zavrteli predstavo, s atero so spet enkrat in povsem drugače povedali sebi in drugim Tavčarjevo pripoved. Anica Berčičeva je v tej zadnji predstavi igrala vlogo Luce. Sama pravi, da je bila to njena življenjska vloga, prav tako pa seveda mislijo tudi vsi, ki so njeno nastopanje na odru v Poljanah spremljali vrsto let. Prav gotovo je bila vloga, s katero je gledalcem izvabljala solze in smeh, tudi igralski višek, ki je zaokrožil njenih petdeset let nastopanja, in zato tudi zlata Linhartova značka, ki jo Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje najboljšim amaterskih igralcem, nikakor ni prišla v njene roke slučajno. "Dolgo sem bila prepričana, da je bila vloga Anke v Cankarjevih Hlapcih moja najboljša vloga. Potem pa je bilo potrebno vmes še nekaj igralskega zorenja, pa je prišla vloga, pravzaprav pravcati mono-dramski nastop Mete v Tavčarjevi Šparovčevi slivi," se spominja Berčičeva. V vlogi uboge Mete, ki se tako boji za slivo, je bila tako dobra, da je niso le vabili na razne kraje gostovat, pač pa so jo izbrali tudi za nastop ob podelitvi Severjevih nagrad v Škofji Loki. To je bilo decembra 1981 na Loškem gradu. Z neznansko tremo je stopila pred poklicne igralce, pa si je rekla, kar bo pa bo, in res je bilo in to tako dobro, da so ji vsi čestitali. V Poljanah seveda kar ne morejo brez Tavčarja. Cvetja v jeseni so se lotili že pred tridesetimi leti, takrat jih je režiral Igor Torkar. Anica Berčičeva je takrat zaigrala deklo Lizo. Manjšo, a vseeno opazno vlogo je imela tudi v Ravbars-kem cesarju, ki ga je prav tako režiral Torkar. Tavčarjevih del pa se je dramska skupina KUD Ivan Tavčar lotevala nenehno. Če ni bilo na sporedu kakšne Tavčarjeve igre prirejene po pisateljevi povesti, pa so se lotevali krajših Slik iz loškega Tretja lutkovna premiera na Hrušici PIŠČANEC ČIVKO Jeseniški lutkar Rado Mužan je s šestimi stalnimi člani Lutkovnega gledališča Glasbene mladine Jesenice pripravil tretjo lutkovno premiera - kratko igrico Piščanec Čivko avtorice Jane Milčinski. Zgodbica je zelo enostavna, a hkrati vsebuje vse tiste elemente in poudarke, ki pritegnejo otroško publiko in ki lahko zabavajo tudi odraslo občinstvo: poudarja pomen prisrčnih družinskih odnosov, hudomušno karikira različne človeške tipe, vsebuje nekaj napetosti in nekaj skrivnostnosti ter nas prepričuje, da se ljudje med seboj prepoznavamo z nekim posebnim, notranjim čutom. Kot lahko sodimo že po naslovu, v predstavi seveda ne nastopajo ljudje, ampak živali. Piščanec Čivko je njen osrednji lik, malo bitje, ki se izgubi in tava po velikem dvorišču vaške kmetije; išče starše ter se otepa kokoši, ki si ga želijo prilastiti in ga nalagati, da so one njegove prave mame. Čivko vsakokrat spregleda njihovo laž, ko pa končno najde svojo mamo, jo nemudoma prepozna. Predstavo so animirali Lidija Grilc, Nuša Poljanec, Petra Kokalj in Rado Mužan. Njihova animacija je nazorna in duhovita. Duhovitost jim omogočajo predvsem tiste situacije, v katerih se živali sporazumevajo v svojem jeziku, s kokodakanjem in kikirikanjem. Sceno in lutke je tudi tokrat izdelala Marina Bačar - oboje ie zelo posrečena kombinacija realizma in domišljije. Lutke delujejo mehko, prijazno in barvito, s čimer poudarjajo raodstno razpoloženje in vzbujajo radovednost. Predstava vsebuje pet pesmic - ena je del originalnega besedila, štiri pa so dodane in so skupinsko delo članov Lutkovnega gledališča. (Glasbo jim je dodal Jelo Skumavec). Režiser je poleg dodanih pesmic v predstavo vnesel še eno manjšo spremembo: poveča! je vlogo očeta - petelina. S tem je poudaril pomen družine, predstava pa je zaradi navedenih sprememb in dodatkov tudi bolj polna in zanimiva. Mirjam Novak KRT SE PREDSTAVI Kranj - Pred kratkim je izšlo novo glasilo dijakov kranjske Gimnazije z naslovom KRT. Glasilo se vsekakor razlikuje od običajnih gimnazijskih glasil, saj docela prekinja z ustaljeno prakso, ko so bih šolski časopisi v glavnem literarna glasila. KRT ima vsaj po prvi številki sodeč, povsem drugačne ambicije, postal naj bi novinarsko obarvano dijaško glasilo, ki bo vsaj po prvi januarski številki sodeč vzelo mero dijaškemu utripu na povsem drugačen način. Uvodni intervju urednika glasila Vida Ponikvarja z gimnazijskim ravnateljem Valentinom Pivkom, Blovdkovim nagrajencem Slavkom Brinovcem, profesorjem na Gimnaziji, predstavitvijo šolske psihologinje Miščevičeve, pa šolske skupnosti se prepleta s poročili o nekaterih kulturnih dogodkih, zaključuje pa s tremi stranmi literarnih prispevkov. KRT naj bi ob pomoči sponzorjev izhajal vsak mesec. • pogorja, kot so imenovali odlomke iz Tavčarjevih povesti. Pred več kot desetimi leti je enega od takšnih nastopov tudi režiral Miran Hercog, naslovili pa so ga s Tavčarjevimi dnevi ob stotridesetletnici pisateljevega rojstva. "Stošestdesetletnico Tavčarjevega rojstva pa smo res lepo proslavili s Cvetjem v jeseni. Z režiserjem Hercogom smo se imenitno ujeli, prav vsak od nastopajočih je razumel, da je treba za to predstavo delati trdo, da je potrebna disciplina in podobno, kar je pri poklicnem gledališču nekaj povsem običajnega. Vendar pa smo bili izjemno dobra ekipa, nihče ni manjkal pri vajah, vse je teklo imenitno. Tudi vlogo, ki jo je vsak imel v predstavi, je vsak še izpopolnjeval, tako da smo bili iz nastopa v nastop boljši., vsak se je trudil, da bi dal najboljše kar zmore - od osrednje vloge Mete naprej. Spominjam se predstave na dvorišču Puštals-kega gradu. Vsi smo bili izredni, celo režiser Hercog me je po predstavi poiskal in in me pohvalil, kar sicer ni bila njegova navada. Ko pa so še drugi igralci rekli, Anica, nocoj si pa ti špica, so bile poplačane vse ure trdega dela na vajah, na nastopih. Pri temloškem nastopu so k našemu uspehu pripomogli veliko tudi gledalci. Mislim, da smo takrat vsi, tako igralci kot gledalci, razumeli, kaj je pravi čar gledališke igre." Poljanski igralci so res nekaj posebnega; kar nekaj je takih, ki jih odrske deske privabijo za desetletja, tako kot Anico Berčič. Včasih so bile sezone sicer bolj bogate, včasih so imel' celo po dve predstavi na sezono, bilo pa je seveda obdobje* ko je celo zimo oder samevali tako kot zdaj. Zato so taka obdobja tudi čas za spomini na mladostne vloge. Berčičeva se spominja, da je igrala vlog0, Sneguljčice, pa kraljice v predstavi. Da je sploh P^1,, stopila na oder, je bil "knv njen oče, ki je bil igralec ^ režiser. Bilo ji je všeč, še zdalec pa si ni mislila, da se bo igranje skozi vsa dolga leta tako tesno prepletlo z njenim življenje^1' da bo veselje do nastopanj2 ostalo vse do danes. Med pn*' nanji, ki jih je dobila, je seveda Erav to zadnje priznanje, zlatjj inhartova značka, podelje"? konec lanskega leta v Ribnicj; imela posebno mesto. Toda bol) kot to republiško priznanje dolgoletno igranje je vedno cenila prizanje, ki so ji ga flr predstavi namenili gledale1, "Zadovoljno občinstvo, hvale*' no ploskanje, ko se po kor»cy predstave pokloniš, je res naJ' večja nagrada in zahvala za trud, ki ga vložiš v nastop Poplačane so ure vaj, ure p*e' mišljevanja o vlogi, vse. In če}° potem na cesti kdo ustavi Hj reče, Anica, sinoči ste pa re' dobro igrali - kaj pa hoče člove* še več." Toda kdor pozn« poljanske igralce in AntCO Berčič z njenim dolgoletnim stažem", ta ve, da kai posebno dolgo ne bodo pustili svojeg odra samevati, čez poletje »* morda, potem pa bodo njihov oder gotovo spet osvetlile 1^' Mirana Hercoga so že poypr3' šali, če morda kaj zammiveg pripravlja... • Lea Mencingef Filmsko gledališče DESET ZANIMIVIH KRANJ - Konec tega meseca se bo v gorenjskih kinematograf znova zavrtel filmski ciklus izbranih filmov, najprej v kranjske"' kinu Center - 24. februarja, in bo trajal deset tednov. Za začetek program ponuja nekaj za ljubitelje režiserskih 1 igralskih veščin Clinta Eastwooda, ameriško dramo Popoln svet Kevinom Costnerjem v glavni vlogi. Costner je begunec in zapor"*j ki na begu ugrabi kot talca sedemletnega dečka. Ubežnika 1° kdo drugi kot Clint Eastvvood. Ubežnik in preganjavec se srečaj končno v Dallasu. Piše se leto 1963... fl Robin VVilliams je briljanten v ameriški komediji **osp Doubtfire. Kot ločenec se trudi, da bi obiskoval svoje otroKf; pri tem pa se uspešno preoblači v varuško. Dramatičnost pa j značilnost ameriškega filma Živi narejenega po resr,1??!0 dogodkih iz leta 1972, ko je letalo z urugvajsko ragby ekip*! padlo v čilensko gorovje. V boju za preživetje so nesrečni P°.tn,!j, jedli tudi človeško meso. Pri nastajanju filmskega scenarija *" sodelovali tudi nekateri preživeli potniki. . Angleško dramo Goli je posnel režiser Mike Leigh, ki se i spominjamo po filmu Življenje je sladko. Svoj film o mračnem 1 drugačnem Londonu je opisal kot smešen in žalosten, lep in P ' sočuten in odvraten, odgovoren in anarhičen hkrati. ^ Romantična komedija Romanca v Seattleu s Torno^ Hanksom v glavni vlogi odgovarja na vprašanje, ali v življenj obstaja še ena priložnost. Mož, ki ostane sam s sinom, s^oVltf pogreša ženo, življenje se mu zapleta, iz apatičnosti pa 01 nenadoma pomaga... , ^ Ameriška drama Srce osamljenih ni nastal v holywoods*J maniri. Topla intimna melodrama o treh ženskah razhen generacij in moških, ki uravnavajo njihova življenja v ameriških puščav, neskončnih cest in postajališč za voz"1 tovornjakov. Ameriški film Krik stene, ki je nastal po ideji Reinhoi Messnerja z ustvarjalci, kot sta režiser Werner Herzog in igral Donald Shuterland, ne bo zaradi svojega alpinističnega oko!|ajo težavnega Cerro Torre - zanimiv le za ljubitelje sveta, kjer vladaj trdi zakoni narave in vrtoglavih višin, ledu in mraza, pač pa ljubitelje filma nasploh. ^ Prava stvar je film, ki sodi med grozljivke. Režiser Tony Sco i poznamo ga po filmu Top gun, je z imenitno igralsko zasedo Christian Slater, Dennis Hoopper) ustvaril zgodbo, v kateri j vsakega nekaj - od smeha, temačnosti, umorov. .. . . Nekoliko drugačen je kanadski film iste zvrsti - torej grozljiv K z naslovom S Claudom doma. Zgodi se zločin, morilec je zn ' toda motiv se preiskovalcem izmika. . • ;e Ameriška biografska drama Golo kosilo je zahtevno delo, KJj nastalo po romanu VVilliama S. Borrougsa, ki briše meje m fikcijo in realnostjo, med halucinacijami m resnico. • L.M. Du tej delitvi dokaj solidno, saj h° izplačilo 50,6-odstotno. Majda Maček JanČič Prt Študijskem centru Sveta kranjskih sindikatov smo že pripravili ponatis obeh delov priročnika KAKO AKTIVIRATI NOVI SISTEM DELAVSKEGA SOUPRAVLJANJA (Avtorja: Mato Goatlša, Aljoia Or obolč) Prva knjižica (L del) vsebuje KONKRETNA NAVODILA IN PRIPOROČILA SINDIKATOM PODJETIJ ZA AKCIJO ter celotno besedilo ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI IJPRAVLJANJU, druga knjižica (H, del) pa Se vse ostalo, kar potrebuje praksa, in sicer. V5W>RCEVSEIi POTREBNIH SPLOŠNIH AKTOV - partici tovnik sveta delavcev. Statutarna ureditev soupravljanja ter KAKO VOUMO SVET DELAVCEV * Navodila ki obrazci i» delo volilnih organov. Oba priročnika bosta nepogrešljiv suokovni pripomoček sindikalnim »upnikom, pravnikom, kadrovskim delavcem, članom volilnih komisij U* bodočih svetov delavcev za hitro in učinkovito uveljavljanje sistema delavskega soupravljanja v praksi. Naročite J* lahko pisno ali telefoničoo prt Svetu kranjskih sindikatov, Slovenski trjt 3, 64000 Kranj* tet (064) 213-m Cena prve knjižice je 500 SIT, druge pa 1.500 SIT DELNO UGODEN IZID ZA ORODJARJE Sodišče združenega dela v Kranju je bivšim delavcem ISKRA - TOVARNA ORODJA IN NAPRAV, d.o.o., priznalo terjatev iz naslova ZOD, regresa in jubilejnih nagrad. Začetek stečajnega postopka Iskre Orodjarne sega v leto 1991. V stečajnem postopku je stečajni upravitelj prerekal terjatve 146 delavcev Orodjarne, ki so jih imeli iz naslova ZOD, regresov, delovnih jubilejev in odpravnin. Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov je delavcem priskočila na pomoč in vložila pri Sodišču združenega dela v Kranju predlog za ugotovitev višine prerekanih terjatev. V mesecu januarju 1994 nam je sodišče kot zastopnikom vročilo vseh 146 izvodov odločbe, s katero je priznalo vse terjatve iz naslova zajamčenega osebnega dohodka in razlike med zajamčenim OD in nadomestilom za Čas čakanja na delo, zmanjšane za družbeno pomoč, ki so jo delavci prejemali v času pred začetkom stečajnega postopka. Večina delavcev je družbeno pomoč dobila v višini 16.500 SIT in za ta znesek je potrebno zmanjšali terjatve. Gre namreč za povratna sredstva, ki jih bo podjetje v stečaju moralo vrniti Ministrstvu za delo in ki se po sodni praksi odštevajo od ZOD. Sodišče je vsem delavcem priznalo tudi pravico do regresa za letni dopust, pravico do jubilejnih nagrad tistim, ki so za to izpolnjevali pogoje in zakonite zamudne obresti od datumov, navedenih v prijavah terjatev. Sedem postopkov, največ terjatev iz naslova inovacij, je sodišče izločilo in se še rešujejo v posebnem postopku. V celoti pa je sodišče zavrnilo terjatve iz naslova odpravnin. Stališče sodišča je, da odpravnine pripadajo le presežnim delavcem, ki to postanejo po postopku iz ZDR. Glede na to, da je delavcem iz Orodjarne delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka, pa za priznanje odpravnin ni pravne podlage. Seveda smo se na ta del odločb Sodišča združenega dela pritožili. Sodišče namreč ni upoštevalo dejstev, da smo z Orodjarno in Iskro OTC sklenili pogodbo, da gre delavcem zaradi programiranega stečaja, odškodnina. Dogovorili smo se, da se za tehniko določanja pripadajoče višine odškodnine uporabi metoda ugotavljanja odpravnine, ki gre presežnim delavcem. Saj to so delavci Orodjarne v resnici bili. Začasno prenehanje potreb po delavcih lahko traja največ 6 mesecev, orodjarji pa so bili v večini primerov "doma" dalj časa. Zaradi opustitve izvedbe zakonitega postopka ugotavljanja delovnih presežkov so bili delavci s strani Orodjarne prikrajšani za materialne pravice - odpravnine. Počakati bo potrebno, kako se bo odločilo drugostopenjsko sodišče, in takrat bodo znane tudi višine terjatev, ki bodo izplačane iz stečajne mase. Upniki se iz stečajne mase izplačajo v sorazmerju, ki jih njihova terjatev predstavlja v razmerju do skupnih terjatev. Izjema, ki bo prav gotovo zanimiva za delavce, je ta, da se plače do višine zajamčenih OD izplačajo v celoti. Vojko Čujovič, dipl. iur- GOSPODARSTVO UREJA MARIJA VOLČJAK V kranjski občini so doslej rešili slabo petino denacionalizacijskih vlog KŽK in Elita se pritožujeta na vse JJirektorji se najbolj bojijo vračanja v naravi, veliko bolj spravljivi so pri lastninskih deležih fovsih lastnikov. Kranj, 16. februarja - V kranjski občini imajo pnbkzno 1.500 denacionalizacijskih vlog, doslej so jih rešili 259, od tega 154 stanovanjskih, 85 kmetijskih in 20 podjetniških. Čeprav so po izdanih odločbah na osmem do devetem mestu med slovenskimi občinami, nedvomno tudi po zaslugi dobre ogranizacne, jih caka Se veliko dela, med ostalim tudi najbolj zapletene vloge, ki bodo nedvomno postale pravni "biseri". Denacionalizacijo spremlja veliko problemov in vprašanj, kakor denimo to, ce se bodo denacionalizacijski postopki z oblikovanjem novih občin preselili v centralizirano državno upravo. Kranjska občina ima na Gorenjskem največ denacionalizacijskih vlog, približno 1.500, nekaj pa jih še pričakujejo. Pravnim osebah po ustavni določbi namreč rok še ni potekel, Saj se morajo agrarne skupnosti ponovno organizirati, da bodo zahtevke lahko vložile, zategadelj je razumljivo, da je bilo doslej vloženih le deset. Kar Približno polovica vlog še ni Popolnih, zlasti ob iztekanju r°ka so bile oddane takšne, da roka seveda ne bi zamudili, in 7. decembra lani so v Kranju Pfejeli kar 130 denacionalizacijskih vlog. O poteku denacionalizacije v kranjski občini smo se Pogovarjali s predsednikom Vršnega sveta Petrom Orehar-pa, sekretarjem za občo upravo Karlom Erjavcem in sekretarjem za gospodarstvo Andrejem Tavčarjem. Tudi v Kranju so sprva nameravali za reševanje denacionalizacijskih postopkov najeti odvetnike, vendar so misel nato opustili in se organizirali sami. Predsednik izvršnega sveta Peter Orehar pravi, da jim ni tal, saj so danes ie prepričani, da to učinkovitosti ne hi povečalo, večji pa bi bili stroški. S postopki se ukvarjajo toladi pravniki Z denacionalizacijo imajo v Kranju sorazmerno več dela kot drugod na Gorenjskem, saj je bil Kranj pred vojno središče Gorenjske. Bistveno več pa ga imajo v primerjavi s štajerskimi občinami, saj v Kranju tujega kapitala z izjemo Jugočeške in Jugobrune praktično ni bilo. V..T »o veliko dela pričakovali, so se na občini dobro organizirali, osnovali so štiri komisije. Sestavljajo jih mladi pravniki in Pravnice, torej neobremenjeni 'Judje, ki pri nacionalizaciji se-yeda niso sodelovali. Z denacio-njdizacijskimi postopki se jih u*varja 20, razbremenili so jih rednih delovnih obveznosti in V Kranju so doslej rešili 2f9 denacionalizacijskih v'°g, od tega 154 za stanovanjske hiše, stanovanja, Poslovne prostore in stavbna zemljišča, 85 kmetijskih .'»» 20 podjetniških vlog. Doslej je bilo torej rešenih P'ibliino 17 odstotkov vlog, wb je predvsem za vračanje \ naravi. Vrnjenih je bilo 4-600 hektarov kmetijskih z"nljišč in gozdov, dvajset s'anovanj v izmeri 2.200 m2, deset stanovanjskih hiš v izmeri 6.000 nt2, enaindvajset poslovnih stavb oziroma prostorov v izmeri 2.500 m2 in 1.800 ml "avbnih zemljišč. uvedli posebne stimulacije za njihovo delo. Čeprav se s temi postopki zdaj ukvarja 20 odstotkov zaposlenih, so kljub temu število zaposlenih v upravnih organih zmanjšali. V občinskem proračunu so lani za tovrstno delo namenili 5 milijonov tolar-jevjetos bodo 7 milijonov tolarjev. Doslej 20 podjetniških odločb V Kranju so prejeli 92 podjetniških denacionalizacijskih vlog, doslej so na občini izdali 20 odločb. Denacionalizacijski zahtevki se nanašajo na veliko kranjskih podjetij, nekatera so se z njimi začela ukvarjati pravočasno in imajo stvari v glavnem že rešene, kar jim bo seveda zelo prav prišlo pn privatizaciji, ki je zdaj v polnem zamahu. Med podjetji, ki so se denacionalizacije lotila pravočasno, velja omeniti Mercatorjevo Oljarico, kjer postopek sicer še ni zaključen. Skoraj do konca (odločba še ni pravnomočna) pa so ga že privedli v Ibiju, kjer so bivši lastniki dobili približno 20-odstotni lastninski delež v tovarni. Pravočasno so se vključila tudi Živila, ki so že vrnila hotel Kazina na Jezerskem, Delikateso v Kranju, Bučarjev lokal, objekt nekdanjega Vina- Eiva, v postopku pa je še stari del otela Grad v Preddvoru. Gradbinec je Gorjancem že vrnil žago na Kokrici, glede Merkurjeve "stare pošte" pa postopek zdaj teče v smeri lastninskega deleža Gorjancev. Poseben problem ima Elektro Gorenjske, nanaša se na elektrarno Sava, za katero postopek teče že dalj časa, država pa je imela glede vračanja tovrstnega premoženja doslej različne pristope. Najprej so ugotavljali, da je to državno premoženje, zdaj pa je prevladalo stališče, da se proizvodni objekti lahko vračajo, distribucija pa je v lasti države. Pisnega odgovora ministrstva na kranjski občini sicer še nimajo, toda pričakujejo, da bodo elektrarno Sava lahko vrnili bivšim lastnikom. Nekatera podjetja se zahtevkom izogibajo Povsod ne gre gladko, saj nekatera podjetja taktizirajo, kar jih utegne pri lastninjenju privesti v časovno stisko. Znano je, da se je pri denacionalizaciji na področju kmetijstva KŽK pritožil na vse, njegovemu zgledu pa zdaj na podjetniškem področju sledi Elita, ki se prav tako pritožuje na vse, saj trdi, da vsako vračilo ogroža njeno celovitost in poslovanje. Pri Eliti gre za pet trgovskih lokalov, za vrnitev treh so bile denacionali-zacijske odločbe že izdane, dve bosta v kratkem, verjetno bosta tudi tema dvema sledili pritožbi. Na odločbo o vračilu poslovne stavbe ob Savi so se pritožila tudi Iskrina Stikala. V Triglav konfekciji premoženje šele ocenjujejo, državljanstvo pa je doslej ugotovljeno le pri enem od šestih bivših solastnikov, saj je v tem primeru šlo za komanditno družbo. Kako se bodo stvari razpletle, je še težko napovedati, v Triglav konfekciji pa se seveda glasno jeze, ker gre za premoženje, ki so ga pred leti odkupili od Tekstilindusa. Zakon namreč odplačnih prenosov družbenega premoženja ne upošteva, temveč kot osnovo zade-nacionalizacijo jemlje zatečeno stanje. Merkur ima pri "stari pošti" podobne probleme. Pri največjem objektu je šele na začetku tudi Kokra, vendar je treba pristaviti, da je zahteva za vrnitev Savnikove hiše prišla šele poleti, Kokra pa je že vrnila nekaj manjših prostorov. Kokra vračilu Savnikove hiše ne nasprotuje, v teku je cenitev, če bo najemnina sprejemljiva, je pripravljena v njej še poslovati, sicer pa se bo osredotočila na Z najemninami v Kranju nimajo takšnih težav kot v Ljubljani, saj novi lastniki z njimi ne pretiravajo, sučejo se od 15 do 20 mark za površinski meter poslovah prostorov. Denacionalizacijski zahtevki se nanašajo tudi na nekaj objektov družbenih dejavnosti, trenutno je aktualna vrnitev obratne ambulante v Savi, kjer je bila pred tem porodnišnica, in objekt zdravstvene postaje v Cerkljah. ATELJE *a prostorsko projektiranje Jesenice razpisuje prosto delovno mesto TAJNICE PODJETJA ttala na delovnem mestu se razpišejo s skrajšanim delovnim 'asom, po dogovoru, za določen čas za dobo treh (3) mesecev P*- možnostjo podaljšanja do konca lastninjenja podjetja, ko b°do znani vsi elementi nove organizacije družbe. Poskusna d°ba 1 mesec. Od kandidata pričakujemo, * da ima najmanj srednješolsko izobrazbo * da obvlada znanje strojepisja, da ima izkušnje pri delu 2 računalnikom oziroma obvlada znanje računalniške obdelave teksta Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev osebno dostavijo najkasneje v osmih (8) dneh po °bjavi na naslov: Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice, pod Gozdom 2, Jesenice. Pri dostavi prošnje bo vsak kandidat °Pravil preizkus znanja obdelave teksta z računalnikom, kandidate bomo o izbiri obvestili v tednu dni po izteku objave. Kaj bodo za denacionalizacijo pomenile nove občine? Odgovora še ni. Ker so to upravni postopki, bodo verjetno preseljeni v centralizirano državno upravo, saj bodo občine po novem le lokalne skupnosti. Kaj bo to pomenilo, si seveda lahko mislimo, saj so ministrstva že zdaj zasuta s pritožbami. Globus. Šele na začetku so postopki v Planiki, kjer se stvari zatikajo, ker so po stanovanjskem zakonu prodali nekaj nacionaliziranih stanovanj. Podjetjem zdaj lastninski deleži bivših lastnikov celo ustrezajo Direktorji se najbolj boje vračanja v naravi, veliko bolj spravljivi so pri lastninskih deležih bivših lastnikov, saj jim celo ustrezajo, če so dejanske možnosti notranjega odkupa manjše od ponujenih. Zlasti v teh- primerih se raje kot za državo odločijo za znane, bivše lastnike. Tudi zadnji popravki uredb o lastninjenju gredo prav na roko sporazumevanju pri denacionalizaciji. Vendar pa denacionalizacijske postopke spremlja še veliko drugih problemov in odprtih vprašanj. Poseben problem so denimo amortizirani stroji, zanje naj bi bivši lastniki dobili odškodnino, vendar odškodninski sklad še ne deluje. Pavzaprav gre za začaran krog, denacionalizacija ne steče, ker odškodninski sklad ne deluje, napolnili naj bi ga s privatizacijo. Drug drugemu sta torej pogoj, država pa jamstva ne da, če bi ga dala, bi stvari stekle veliko hitreje, pravi Peter Orehar. Slovenski odškodninski sklad v svojih postopkih namenoma taktizira, v tem smislu, da podaljšuje roke, nastopa kot stranka v postopku in daje maksimalne roke, ugotovi formalizem in stvar se spet zavleče, s čimer pridobiva na času, pravi Karel Erjavec. Stvari se pogosto ustavljajo zaradi zelo različnih cenitev, saj upravičenec prinese svojo, zavezanec ima svojo, med njima pa je tudi do 50-odstotna razlika. • M. Volčjak LASTNIKI GOZDOV Pojdite v svoj gozd! Preglejte: - če je v vašem gozdu poškodovano ali uničeno drevje (vetrolomi, snegolomi) - če so v vašem gozdu lubadarke ali sušice - če je v vašem gozdu, kako drugače poškodovano drevje ali mladje (npr.: od divjadi) Pravico imate do dobrega gozdal Poskrbite: - obvestite gozdarsko službo o navedenih poškodbah v vašem gozdu. O nadaljnjih varstvenih ukrepih se boste dogovorili z gozdarsko službo - za pravočasno pospravo označenih sušic, podrtic, lubadark in za zatiranje podlubnikov. To je po dogovoru ali po obvestilu gozdarske službe. S tem se Izognete ukrepom gozdarske inšpekcije. - za gozdni red, ki mora biti opravljen po vsakem posegu v gozdu. Upoštevajte: - da je potrebno najpozneje od 15. marca 1994 posekati in izdelati označene lubadarke in sušice. Prezimovajočega lubadarja pa uničiti. - da je potrebno najpozneje do 31. marca 1994 izdelati morebitne pripadke iglavcev (snegolomi, vetrolomi) - do 15. aprila 1994 urediti sečTšča iglavcev in pospraviti sečne ostanke ter napraviti popolni gozdni red - gozdni lesni sortimenti iglavcev v lubju iz zimske sečnje morajo biti obeljeni oziroma predelani najpozneje do 15. aprila 1994. In še: Dober gozdni posestnik ne prenese zanemarjenega sosednjega gozda! Strokovna služba GG Kranj Upniki so se odločili za lastninske deleže Poravnava v Telekomu Telekomovi upniki so postali delničarji v mešanem podjetju Iskra Tel, največja sta Gorenjska banka in Agencija za sanacijo bank. Kranj, 17. februarja - Sklad za razvoj je kot lastnik kranjske Iskre Telekom po enoletnem dogovarjanju z upniki uspel skleniti pogodbo o prostovoljni prisilni poravnavi, s tem je bil na kranjskem umaknjen predlog za prisilno poravnavo. Pogajanja so potekala vse lansko leto, saj so bili pogledi upnikov zelo različni, pred koncem lanskega leta je bila na kranjskem sodišču celo predlagana prisilna poravnava, vendar se se upniki le uskladili m 6. januarja letos je bila Eodpisana pogodba o prostovoljni poravnavi oziroma onvertiranju terjatev v lastninske deleže v Telekomovem podjetju Iskra Tel. Najpomembnejše vprašanje, kjer je bilo sporazum najtežje doseči, je bilo bančno posojilo oziroma t.i. razvojni dinar v višini 6 milijonov mark, pn katerem se Ljubljanska banka d.d. Ljubljana ni strinjala, garant tega posojila pa je bila Gorenjska banka. Naposled so se le uspeli dogovoriti in Gorenjska banka je z diskontom posojilo odkupila in tako terjatev konvertirala v lastninski delež v Telekomovem podjetju Iskra Tel. Iskra Tel je mešano podjetje, v katerem ima nemški Siemens 48-odstotni lastninski delež, s prostovoljno poravnavo v Telekomu pa je dobilo 11 novih solastnikov, ki imajo zdaj 47-odstotni lastninski delež, 5-odstotnega pa ima še vedno Telekom. Med novimi solastniki imata večinski delež Gorenjska banka in Agencija za sanacijo bank. Telekom je torej finančno saniran in posluje naprej in po besedah Petra Kušarja z sklada za razvoj zdaj potekajo razgovori, kako naj bi v preostalih hčerskih podjetjih potekalo lastninjenje. Obstajajo namreč tri možnosti. Po prvi naj bi se podjetja olastninila samostojno, po drugi naj bi se v okviru Telekoma, po tretj pa prek Iskre holdinga. Odločitve o tem še niso bile sprejete. • M.V. Programe oddalo 13 podjetij Kranj, 17. februarja - Privatizacija podjetij na Gorenjskem poteka počasi, saj je agencija doslej potrdila le štiri programe lastninjenja. Programe lastninjenja je na agencijo za privatizacijo doslej oddalo 13 družbenih podjetij z Gorenjske, potrjeni pa so bili štirje, vsi iz škofjeloške občine: Embalažno grafično podjetje Skofja Loka, Termopol Sovodenj, Kroj Skofja Loka in Obrtnik Skofja Loka. Gaspari v klubu Dvor Kranj, februarja - Gost večera v klubu gorenjskih direktorjev Dvor bo tokrat slovenski finančni minister Mitja Gaspari. Februarski klubski dan, ki ga bodo pripravili v četrtek, 24. februarja, v hotelu Bor v Preddvoru, bo torej namenjen financam, pogovor s finančnim ministrom Mitjem Gasparijem bo zelo aktualen, saj je vlada že sprejela letošnji proračun in ponudila parlamentu v sprejem. V rekreativnem popoldanskem delu bodo tokrat pripravili smučarsko tekmo na Krvavcu, pred večerjo pa bodo predstavili podjetje za kulturni management Agens in projekt "Pot kulturne dediščine". M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, KRANJ KMETOVALCI! Rezervni dali za generalna popravila traktorjev in priključnih strojev: - IMT uvoz Nemčija, Italija ♦ TORPEDO uvoz Nemčija, Italija - URSUS uvoz Poljska - STORE - UTB uvoz Italija - KROMPIRJEVE KOMBAJNE In - IZKOPACE POUSKE - uvoz Poljska Ostali deli: GUME. AKUMULATORJI, LEZAJI, SEMERINGI, ELEKTRO MATERIAL OPRAVLJAMO TUDI VSA POPRAVILA KMETIJSKE MEHANIZACIJE. ŽIVINOREJCI? Posebna ponudba MLEKA V PRAHU - NOV1LAC - uvoz Nizozemska LASTNIKI TAM-ovih VOZIL: Smo zastopnik za TOVORNA VOZILA TAM, vsi rezervni deli so v zalogi. Cene so konkurenčen - SE PRIPOROČAMO M KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Servis Šenčur. TRGOVINA ŠENČUR: tel. 064/41-025. DELAVNICA: tel 064/41-263. ODPRTO od 7. do 17. ure SOBOTA od 7. do 12. ure POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Znanje je konkurenčna prednost Odgovor renaultu espaceu V kranjski Savi so zasnovali celovit sistem izobraževanja delavcev za najvišjo kakovost. MEŠETAR V juniju naj bi koncema PSA (Citroen in Peugeot) ter Fiat (Fiat in Lancia) predstavila skupen projekt novega enoprostorskega avtomobila po vzoru Renaultovega espacea. Novinca bodo prodajali pod vsemi štirimi blagovnimi znamkami, čeprav gre za povsem enako vozilo, razlika bo le na nosu, kjer bodo različni žarometi in maske motorja. Motorji bodo trije: dva bencinska dvolitrska štirivaljnika, prvi z močjo 89 KW/121 KM, drugi z dodanim turbinskim polnilnikom z močjo 108 KW/146 KM, tretja možnost pa bo 2,5-litrski štirivaljni turbodizel. Dolžina znaša 4,55 metra in če je verjeti snovalcem bo notranjost, ki jo bo mogoče prilagajati potniškim in tovornim potrebam, celo prostornejša kot pri espaceu, za katerega je do sedaj veljalo, da nima prave konkurence. Prtljažni prostor bo iz osnovnih 400 litrov povečan na 1700 litrov. • M.G. Priznanja Avto magazina Prva slovenska avtomobilistična revija Avto magazin je v začetku meseca najbolj priljubljenemu avtomobilu in motociklu, ter avtomobilističnim m motociklističnim športnikom, ki so jih izbrali bralci, podelila zlati volan, zlato čelado in zlate lovorje. Med avtomobili so bralci izbrali citroen xantio, med motocikli BMW R 1100 RS, zlati lovor med avtomobilističnimi športniki je pripadel mladi in nadarjeni kartistki Nini Jerančič, med motociklisti pa si ga je prislužil odlični krosist Jani Sitar. Dva zlata lovorja sta namenjena tujima športnikoma in sicer Nigel u Mansellu m Kevinu Schwantzu. Priznanja, ki jih bodo odslej podelili vsako leto, so izročili na priložnostni slovesnosti, ki je bila hkrati tudi odlična priložnost za srečanja med novinarji, športniki in poslovneži. • M.G. Slovesnost ob podelitvi spričeval bodočim mojstrom v proizvodnji - Foto: Ivan Draškić Kranj, 16. februarja • S slovesno podelitvijo spričeval štirinajstim bodočim mojstrom v proizvodnji v Tovarni Sava Semperit so zabeležili nov mejnik v izobraževanju zaposlenih. Skupina mladih sodelavcev je zaključila 263-urni program usposabljanja za vodenje v proizvodnji. Čez štirinajst dni se bo začela izobraževati nova, še večja skupina sodelavcev. V Savi se že dalj čala zavedajo, da je kakovost vodenja zelo pomemben dejavnik, ki odloča o uspešnosti ali neuspešnosti organizacije. Začeli so z usposablian-jem vodij z večletnimi izkušnjami. Lani je takšno šolo zaključilo 180 sodelavcev. Sedanja generacija so bodoči vodje, ki bodo svoje izkušnje prenašali na svoje sodelavce v delovnih skupinah, kakor bo delo zaokroženo že v bližnji prihodnosti. V Tovarni Sava Semperit se pripravljajo na drugačno organizacijo dela, kjer bo delovna skupina nosilec nove vloge v proizvodnji. Priprave Slovenski avtomobilski salon ostaja v Ljubljani Po številnih zapletih okoli avtomobilskega salona, so pre-organizacije 18. Slovenskega dstavniki Združenja ekskluziv- C/. O. €>- VRB ■ , I 1ANA * »i " T9l.:061/482-17$ VOZILA V ZALOGI ♦FIAT CROMA 2.0 16V ♦FIAT TIPO 1.4 SX MAQ ♦LANCIA Y10 "LANCIA DEDRA 2.0 turbo integrale HF (4x4) ♦SEAT IBIZA 1.3 free way (dodatna oprema in poseben popust) VSA VOZILA IMAJO SLOVENSKO GARANCIJO IN ZAGOTOVLJEN SERVIS IZJEMNO UGODNE CENE IN MOŽNOST NAKUPA NA LE AS ING Delovni čas:od 9. do 12. uro In od 13. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. nih zastopnikov tujih proizvajalcev motornih vozil s predstavniki Ljubljanskega sejma v začetku tedna dosegli sporazum o skupni organizaciji prireditve. To pomeni, da bo salon na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in da se bo začel 6. maja z novinarskim dnevom, za obiskovalce pa bo odprt dan kasneje in bo trajal do IS. maja. • M.G.____ fotobobnw) mobitel Pe KRANJ 064/222-616 Kaposi Avtohiša Kaposi d.o.o., Linhartova 9, Ljubljana, tel.: 061/301-722, 301-831 POSEBNA PONUDBA VELJA DO 15.3.1994! FIESTA FUN. Že od 19.650 OEM. 1.11 KAT, SO KM, 3 tli S vrat; 1.31 KAT, 60 KM, 3 vrata. Serijska oprema: zatemnjena stekla, športni volan, športna prestavna ročica, digitalna ura, dve od znotraj ročno nastavljivi ogledali, barvno usklajene sedežne prevleke, opozorilni ton za prižgane luči, zadnja meglenka, ... , » :unf mu m mm m mm m flim FUN STOKO AVTORAMO-JCASfTOfON BUUH1NKT1 ESC0RT GHIA. Do 15.3. samo 30.950 DEM. i.8i 16V KAT, 105 KM, 4 ali S vrat Redna cena 3S.S00 DEM Serijska oprema: električna pomična streha, električni pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv servo volan, zatemnjena stekla, ogrevani električno nastavljivi ogledali, predpriprava za radio z zvočniki, števec vrtljaiev. po višmi nastavljiv voznikov sedež, zadnja meglenka. digitalna ura, intervalni brisalci (6 mtrosti). ... Naši podtrgovci.Servis Bizilj, Ljubljana. 061/50-903;Servis Trzin, Mengeš, 061/721 -720;Avtoservis Klemenčič, Ljubljana, 061/112 028;Avto M d.o.o., Tržič, 064753-334;Servi8 Frlic, Usce, 064/714-567;Mustang d.o.o., Radovljica, 064/714-300; Avto-mobil d.o.o., Ljubljana, 061/16-81-434; Avtousluga d.o.o. Ljubljana;061/667-846 _ potekajo že leto dni, nova organiziranost pa bo zaživela v naslednjih dveh letih. "Uvajanje takšnih novosti in predvsem vse več znanja je potrebno, če želimo biti dolgoročno uspešni na tujih tržiščih, kamor že danes prodamo 80 odstotkov naših izdelkov," je v nagovoru ob podelitvi spričeval poudaril direktor Tovarne Sava Semperit Dušan K veder. "Naš cilj je kakovost, za katero bo odgovoren vsak zaposlen." Način šolanja bodočih vodij so zasnovali v Savinem Izobraževalnem centru. Izhajali so iz konkretnih potreb in sodobnih teoretičnih spoznanj izobraževanja na tem področju. Vodja izobraževalnega centra Milan Ambrož je prepričan, da so na dobri poti. Prepletanje teoretičnih znanj in reševanje praktičnih problemov je spodbudilo veliko ustvarjalnost učencev. V učnem procesu se ie porodila cela kopica zelo uporabnih zamisli in rešitev. Z novim načinom izobraževanja smo začeli v Tovarni Sava Sem- Eerit, že v naslednji skupini pa odo udeleženci tudi iz ostalih Savinih tovarn. Program bomo razvijali skladno z razvojem teoretičnih modelov, s spremembami v tehnološkem procesu in s spremljanjem učinkovitosti programa vjposlovnem procesu. Vera Orašak Januarski stroški 43 tolarjev za liter Na Kmetijskem inštitutu Slovenije vsak mesec posebej na osnovi modelov ocenjujejo stroške prireje mesa in mleka. Za januar so izračunali, da so bili stroški prireje litra mleka na kmetijah, ki dosegajo povprečno mlečnost 3.800 litrov na kravo, 43,03 tolarja-Stroški so bili za 1,7 odstotka višji od decembrskih. Mineralna gnojila so se januarja v primerjavi s prejšnjim mesecem podražila za štiri do šest odstotkov, vrednost ure živega dela se je povečala za dobrih pet odstotkov, kolikor so se povišale plače v gospodarstvu, znižale pa so se cene nekaterih zaščitnih sredstev in folije. Čeprav se je katastrski dohodek z januarjem povečal za 40 odstotkov, v kmetijskem inštitutu ugotavljajo, da revalorizacija ni bistveno vplivala na rast stroškov, ker je novi zakon o dohodnini uveljavil višje olajšave. In kako je bilo januarja s stroški prireje mesa? V inštitutu so izračunali, da so bili stroški prirasta govedi na kmetijah pri pitanju od 120 do 510 kilogramov teže in pri prirastu 0,85 kilograma na krmni dan 231,62 tolarja za kilogram. Stroški so bili sicer le za 0,7 odstotka višji od decembrskih, vendar se je razkorak med odkupno ceno, ki se na Gorenjskem ni spremenila že od 8. novembra lam, in stroški samo še povečal. V gorenjskih klavnicah (Skofja Loka, Jesenice, Radovljica) namreč plačujejo bike extra kakovostnega razreda po 179,20 tolarja za kilogram, bike prvega razreda po 165,20 tolarja - in tako dalje. Iz podatkov je torej razvidno, da odkupna cena pri biku extra kakovosti pokriva samo 77 odstotkov stroškov prirasta. Cene prašičev in pujskov Sejmi, na katerih ponujajo prašiče in pujske, so dober "cenovni barometer" tudi za gorenjske kupce in prodajalce. Prašiči za zakol, težji od sto kilogramov, stanejo od 180 do 220 tolarjev za kilogram, za pujske, težke od 18 do 30 kilogramov, pa je treba odšteti od 290 do 310 tolarjev za kilogram. Ker se "Čas kolin" že približuje koncu, je pričakovati, da bodo cene prašičev za zakol prej padale kot naraščale. Zelenjavarji ustanovili avkcijsko družbo Dvajset slovenskih podjetij s področja pridelave, predelave in prodaje je pred kratkim ustanovilo delniško družbo Splošno kmetijsko avkcijsko in borzno družbo (SKAD). Družba in njeni ustanovitelji so bodo ukvarjali z avkcijsko in borzno prodajo vrtnin in drugega kmetijskega blaga. Avkcija pomeni dražbo oz. dražbeni prostor, na katerem se sklepajo kupčije na podlagi videnega z izklicevanjem cene. Od družbe si veliko obetajo domači pridelovalci zelenjave, kupci in kajpak tudi država, ki naj bi zdaj pospravila v svojo malho tisto, kar so doslej prekupčevalci. Kot napovedujejo v SKAD-u, bo borza začela delovati ob koncu letošnjega poletja ali v začetku jeseni. Koliko za gozd V jeseniški občini je za gozd prve in druge kategorije treba odšteti po 94 tolarjev za kvadratni meter, za gozd tretje kategorije 79 tolarjev in za gozd četrte kategorije 64 tolarjev. Gozd pete kategorije stane 44 tolarjev, Šeste 35, sedme 23 in osme 12 tolarJeV- Cene, ki jih navajamo, so le okvirne ali izhodiščne. Avto M v Tržiču - prodajalna in servis Vse za nove in stare lastnike vozil FORD Od konca prejšnjega tedna je Gorenjska bogatejša za nov Fordov servis v Tržiču, kjer je moč tudi kupiti nova vozila. V pritličju prodajnega centra BPT Tržič je tržiški zaseb-nik Janez Mrak uredil prodajni salon in servis za avtomobile FORD. K taki odločitvi ga je spodbudilo precejšnje zanimanje slovenskih kupcev za to znamko vozil. Nekatere modele lahko kupci odpeljejo takoj, druge pa priskrbijo v desetih dneh po naročilu. Zagotavljajo tudi kvalitetne servisne storitve. Firma Avto M d. o. o. ima novo trgovino in servis v že omenjeni stavbi na Predilniš-ki 16 v Tržiču. Stranke jo lahko obiščejo vsak delovnik med 8. in 12. pa 13. in 17. uro; ob sobotah delajo le dopoldan (od 8. do 12. ure. Naročila sprejemajo po telefonu 53-334, za razna sporočila pa je na voljo tudi telefax 53-381. Katera vozila ponujajo? Ob vplačilu so takoj na razpolago naslednji modeli vozil FORD: - FIESTA FUN, motor 1,1, 50 KM, 3 vrata, po maloprodajni ceni 19.650 DEM, - ESCORT CL, motor 1,4, 70 KM, 5 vrat, po maloprodajni ceni 23.950 DEM, - ESCORT CLX, motor 1,6-16 V, 90 KM, 5 vrat, po maloprodajni ceni 26.850 DEM; (vse cene vključujejo stroške do registracije vozila). Sprejemajo tudi vplačila za druge modele vozil, za katere je dobavni rok 10 dni od naročila. Obenem je pri vseh vozilih možno naročilo dodatne opreme. Kupci imajo možnost nakupa vozila z bančnim kreditom in na leas-ing. V trgovini je moč dobiti vse rezervne dele za vozila FORD znamke Motocraft. Ponujajo tudi dodatno opremo, kot so tepihi, zavesice, prevleke za sedeže in spojlerji. Servis Avto M v Tržiču je opremljen po evropskih normativih, trije delavci pa se udeležujejo strokovnega usposabljanja v organizaciji Generalnega uvoznika vozil ORD za Slovenijo, firme Summit Motors iz Ljubljane. V delavnici ponujajo lastnikom vozil kompletne usluge - od servisiranja do kleparskih in ličarskih del; opravljajo tudi vulkanizerske usluge. Interesentom za servisne storitve priporočajo naročilo vsaj en dan poprej. Tako bo delo dobro organizirano, stranke pa se bodo izognile čakanju. • S. S. Odprte strani- \1\ v. dr. Pavle Gantar Stran 12 Šest do osem pokrajin Če bodo občine majhne, si ne smemo dovoliti, da bi bile regije zelo majhne. V bistvu se zavzemam za pokrajine, lahko tudi v okviru zgodovinskih meja kot so Gorenjska, Koroška, Štajerska itd, pravi sociolog Pavle Gantar. % Vladimirov Skromni učinki razvojne pomoči Novi zakon o regionalnem razvoju za svoje udejanjanje potrebuje vmesno stopnjo med majhnimi občinami in državo. Bližje kot pokrajine so mi regije, pravi Niko Vladimirov, svetovalec vlade za regionalni razvoj. Borut Petrič Stran 13 "Pridobili bodo le podlozniki strank" "Lokalna samouprava je eno redkih področij, kjer se strinjam s kranjskim županom Vitomirjem Grosom, ki zagovarja rešitev, da kranjska občina ostane v sedanji velikosti in sedanjih mejah." Franc Benedik Gorenjska od Bohinja do Tuhinja "Gorenjsko si zamišljam kot pokrajino od Bohinja do Tuhinja. Zdi se mi, da so v preteklosti njeno ime načrtno izbrisali s širšega območja." Glasova gorenjska raziskava Gorenjcev nove občine ne zanimajo stran 14 Izbiramo guvernerje Gorenjske P O G LE D I G O R EN J S K E G A J U G A Gore V tem zapisu se sprašujemo o motnostih Gorenjske kot regije in o regionalizmu nasploh. Za kaj gre? Regija (lat.: regio) je sorazmerno obširno ozemlje, ki ima svoje fizikalne in človeške posebnosti; te ga zapravljajo za posebno enoto, različno od sosednjih regij v celoti, kateri pripadajo in jo Vse skupaj tvorijo. Regionalizem pa je "prizadevanje, da se določenemu območju, Pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj" (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Z drugo besedo: težnja, da se ohrani ali celo favorizira posebnosti neke regije... In tu se r*am zastavita vsaj dve vprašanji: je Gorenjska sploh regija (katere so tedaj njene Posebnosti?); ali je v njej opaziti kaj takega, čemur bi se lahko pripisala težnja po gorenjskem regionalizmu? Nekaj od enega in drugega bi se gotovo našlo, a zdi se mi, da ne Prav veliko in ne dovolj artikulirano. Pa še nekaj je. Sloviti italijanski jurist Cesare Bonesana, imenovan tudi markiz de Beccaria (1738-94) je v svojem delu O delikti h in kaznih (ki je bilo v času izida kultno čtivo med reformno nastrojenimi pravniki Sirom po Evropi) zapisal: "Republika, kije prevelika, se despotizmu ne more izogniti drugače kot tako, da se razdeli in ponovno združi v konfederacijo republik." A dejanski razvoj države je šel ravno v nasprotno smer. Francija, šolski primer unitarne in centralizirane drŽave, je po revoluciji postala še bolj to, kar je v tem oziru že bila. Regionalizem se je začel znotraj nje uveljavljati šele v zadnjih nekaj desetletjih. Pri čemer regionalizacijo razumejo kot prenos dela Pristojnosti s pariških na provincialne organe. Regionalizem pa jim Pomeni: boriti se proti "naravni tendenci" po koncentraciji politične "» ekonomske moči. - Da je v tako veliki državi boj proti Centralizirajoči tendenci upravičen, ni dvoma. Ali je tako tudi v Sloveniji, ki je majhna država in je je cele komaj za eno regijo evropskega formata, pa je drugo vprašanje, o katerem zadnje čase veliko razpravljamo. In bomo verjetno še več. * Razlika je tudi znotraj regije - v tem, odkod na vso stvar gledamo. Ce to počnemo v Kranju, je odgovor seveda pritrdilen: Smo za re8ijo! Kranj s poudarjanjem gorenjske regionalnosti nedvomno Pridobi, ekonomsko, družbenopolitično, kulturno. Če gledamo iz Škofje Loke ali (denimo) z gorenjskega juga (iz tirov, Blegoša ali Matjaževih Kamr...), pa se vprašamo: ali rabimo poleg ljubljanskega še kranjski centralizem?! Odgovor je v tem primeru seveda nikalen: ne, ne rabimo ga! Potrjuje ga tudi zgodovinska izkušnja. V spominu tistih, ki so si prizadevali za gospodarski in siceršnji razvoj bolj odmaknjenih gorenjskih krajev (v Poljanski in Selški dolini, v Bohinjskem kotu...) je obdobje kranjskega okraja (do 1961) zapisano bolj v slabem kot v dobrem. Zato pa je Kranj v tistih letih doživljal pravi razvojni boom, ki se seveda ni napajal le iz njegovih lastnih moči in sredstev... Ko si relacijo republika-regija-občina ogledujemo danes, se zdi, da je Republika Slovenija morebitne vozle presekala, še Y@Q\l(Jl{ preden so se zares zavozlali. Razločila je -© *- državno upravo in krajevno samoupravo, sedeže upravnih okrajev pustila ne sedežih dosedanjih občin, naše zgodovinske dežele (ki še niso regije) pa bo razdrobila v veliko majhnih občin, kakršnim bo pač veliko lažje vladati. Staro, tisočkrat preverjeno pravilo: Divide et impera! Najprej jih razdeli, da jim boš potem lažje vladal! Mogoče kdo poreče: mar niste ravno v prejšnjemzapisu (GG, 11. feb. 1994) povzeli staro zemljepisno razdelitev, po kateri je Gorenjska segala vse do izliva Ljubljanice v Savo? Ljubljana sama je bila potemtakem del Gorenjske. In s tem tudi njena prestolnica?! Emil Milan Pintar že na naslednji strani razmišlja drugače. "Gorenjska bi morala najprej razviti regionalno zavest, sicer bo ostala provinca in predmestje Ljubljane. To pomeni, da mora z nekaterimi institucijami stopiti v konkurenčni slovenski prostor..." Nakar našteje dejavnike, ki bi to lahko in morali storiti: kulturne in šolske institucije, športne ekipe, gospodarstvo, močne osebnosti... Mogoče je odgovor na naša spraševanja nakazan ravno v navedenih besedah; ne glede na to, ali bo v Kranju sedež kakšne okrajne ali regionalne (samo)upravne administrativne strukture, je treba razvijati regionalno zavest in si prizadevati za razvoj regije kot celote in v vseh njenih delih. Rečeno drugače: o tem, ali bo Gorenjska regija, se ne odloča le v Kranju, ampak v vseh njenih večjih krajih in na vseh področjih družbenih dejavnosti. Tudi znotraj regije mora biti razvoj policentričen. Miha Naglic Gorenjska v številkah Gorenjska (pet gorenjskih občin) predstavlja 10,5 odstotka površine Slovenije, pri prebivalstvu pa ima 9,4-odstotni delež. Po skupnem kazalcu razvitosti slovenskih regij (podatki Instituta za ekonomska raziskovanja Ljubljana) je bila Gorenjska leta 1970 za 15 odstotkov nad slovenskim povprečjem, leta 1980 za 4 od" stotke nad slovenskim povprečjem, leta 1990 pa je za 4,3 odstotka padla pod slovensko povprečje. Pri posameznih kazalcih razvitosti je Gorenjska nad slovenskim povprečjem le pri tistih, ki opredeljujejo razvitost proizvajalnih sil, saj je bila leta 1990 pri aktivnih osnovnih sredstvih na prebivalca za 7,4 odstotka, pri deležu zaposlenih v skupnem prebivalstvu pa za 0,9 odstotka nad slovenskim povprečjem. Gorenjska je nadpovprečna Se pri rasti prebivalstva, saj je bila v desetletju od 1981 do 1991 za 2,9 odstotka večja kot v Sloveniji, Pri vseh drugih kazalcih pa je bila Gorenjska na začetku tega desetletja pod slovenskim povprečjem. Družbeni proizvod na prebivalca je bil leta 1990 za 4,4 odstotka pod slovenskim povprečjem, število podjetij na tisoč delovno sposobnih prebivalcev je bilo leta 1991 za 5,2 odstotka pod slovenskim povprečjem, delež zaposlenih z visoko in višjo izobrazba v vseh zaposlenih je bil leta 1988 za 15,2 odstotka pod slovenskim povprečjem, delež brezposelnih v delovno sposobnem prebivalstvu pa je bila leta 1991 za 3,5 odstotka pod slovenskim povprečjem. Razvitost seveda pokaže tudi infrastrukturna opremljenost Pri Številu telefonov na tisoč prebivalcev Je bila Gorenjska teta 1990 za 6,8 odstotka nad slovenskim povprečjem, pri deležu študentov v prebivalstvu je bila leta 1991 za 7,1 odstotka nad slovenskim povprečjem, pri dolžini magistralnih in regionalnih cest je bila leta 1989 za 7,8 odstotka nad slovenskim povprečjem, pri deležu asfaltiranih lokalnih cest v vseh lokalnih cestah pa za 0,3 odstotka pod slovenskim povprečjem* GORENJSKI GLAS / stran 11 / Kranj* 18. februar 1994 Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. N E R V U T R V T T dr. Pavle Gantar Niko Vladimirov Šest do osem pokrajin Skromni učinki razvojne pomoči Če bodo občine majhne, si ne smemo dovoliti, da bi bile regije zelo majhne. V bistvu se zavzemam za pokrajine, lahko tudi v okviru zgodovinskih meja kot so Gorenjska, Koroška, Štajerska itd, pravi sociolog Pavle Gantar Kako kot urbani sociolog vidite Gorenjsko?" "Priznati moram, da smo Gorenjsko najmanj raziskovali, dosti bolj Primorsko, Štajersko in seveda Ljubljano. Ne spomnim se raziskave z vidika sociologije prostora na Gorenjskem, razen pred davnimi leti, ko jo je v Gorenji vasi, v mojem rojstnem kraju, napravil dr. Mlinar, ki je raziskoval odnose med ljudi, prijateljske in sosedske odnose, ugled posameznikov itd." "Mar na Gorenjskem ni bilo zanimanja za raziskave?" "Povsod, kjer smo delali, je bil izražen lokalni interes ljudi, občinskih funkcionarjev aH urbanističnih služb, na Gorenjskem tega zanimanja nisem opazil. Občasno le v Škofji Loki, vendar se običajno iz tega ni kaj dosti izcimilo. Zato kot sociolog Gorenjsko slabo poznam, vidim pa jo seveda kot Gorenjec po rodu, kot Gorenje-vaščan, sorodstvo pa imam razseljeno po vsej Gorenjski, ki je tako še vedno moje druge življenjsko okolje, če je prvo neizbežno Ljubljana." "Se počutite Gorenjca?" V bistvu se, če nič drugega, po vseh teh letih še vedno močno navijam za jeseniške hokejiste." "Kaj torej lahko rečete o Gorenjski, o njenim mestih?" "Govorim lahko le o ekspresionističnih vtisih. Že na prvi pogled je bolj urejena kot mnogi drugi kraji, vsaj v zgornjem delu, verjetno tudi zaradi turizma, ki je tam pomembna dejavnost. Gorenjska ima tradicionalna industrijska mesta s staro sestavo industrije, zato imajo zdaj tipične postin-dustrijske probleme, zlasti Jesenice in Tržič, kjer je gospodarstvo osredotočeno na odločilno dejavnost. Velika primerjalna prednost Gorenjske sta meji z Avstrijo in z Italijo. V prihodnje je to lahko zelo pomembna spodbuda, saj sociologi ugotavljamo, da se v Evropi danes ob mejah koncentrirajo zlasti trgovske, storitvene in informacijske dejavnosti. Prav obmejno lego bi morali Gorenjci bolje izkoristiti, zavestno premisliti, kaj jim lahko prinese meja in njeno odpiranje." "Kako v svetovnem procesu globali-zacije vidite regije?" "Najprej moram reči, da sem zelo velik regionalist. Pričakujemo lahko, da bodo nacionalne drŽave postopoma in ne brez težav postale manj pomembne, krepila pa se bo vloga nadnacionalnih ogranizacij kot je denimo Evropska unija, kamor bodo prenesena generalna pravila ravnanja pri carinah, človekovih svoboščinah itd. Regije pa bodo postale torišče ekonomskega razvoja. Nov ekonomski razvoj je zelo regionalno obarvan, regionalno značilna industrija pa se poskuša uveljavljati globalno. V gospodarskem smislu se bo torej regionalizem okrepil, dobil pa bo tudi kulturne in politične razsežnosti, kar se v Italiji že zelo jasno kaže z nastopom severne lige, ki temelji prav na regionalizmu. Vse več držav se danes odpoveduje tudi poskusom unificiranja kulturnih običajev, vrednot itd., in spodbuja tekmovalnost med regijami, katera zmore in zna več. V tej luči vidim tudi regionalizem v Sloveniji." "Vse kaže, da bomo dobili veliko majhnih občin, kako naj bi jih nadgradili?" Regionalizem ima pri nas dva vidika. Prvega sem že omenil, drugi je reorganizacija, s katero bomo dobili večje število manjših občin, razen mestnih, ki bodo, kot vse kaže, večje, vsaj za Ljubljano to velja. Če so občine zelo majhne ali premajhne, ne morejo opravljati določenih funkcij, vsaj ne zadosti kompetentno, zato jih pobere država. Z majhnimi občinami torej lahko naredimo medvedjo uslugo lokalni samoupravi, zato je nujno potrebna vmesna raven. Ne znam si predstavljati, kako bi sicer v majhnih občinah na zadosti strokoven način reševali problematiko odpadkov, regionalnih cest, oskrbe z vodo, skupnih institucij na področju kulture, vzgoje itd. Lahko se pojavijo problemi, ki bodo zastrupili odnose med posameznimi občinami, denimo, če se bo večja razdelila na tri manjše občine. V eni bo smetišče, ne bo pa več želela sprejemati odpadkov iz drugih dveh in bo vsaka morala imeti svojega in tako bomo namesto sanacije sedanjih dobili le še več smetišč. Tako se lahko zaplete pri marsičem. Mnogi problemi, ki so povezani z lokalno samoupravo, so rešljivi samo na nadlokalni ravni, zato se mi zdi potrebno vzpostaviti raven regij oziroma pokrajin." "Torej bi morala biti ustanovitev regij oziroma pokrajin obvezna?" "Mislim, da bi morala biti obvezna, do njih pa naj bi prišli postopoma, zelo zapleteno bi bilo nove občine in nove pokrajine ustanavljati hkrati, saj so roki kratki. Postopoma pa naj bi začeli razmišljati o zakonu o pokrajinah. Državni zbor naj bi oblikoval zakon, po katerem bi ustanovili pokrajine in jim dali določene naloge. Temu pa bi seveda morala predho-diti strokovna razprava." "Se zavzemate za pokrajine ali za regije?" "Č!e bodo občine majhne, si ne smemo dovoliti, da bi bile noveregije zelo majhne, mislim, da bi morale imeti vsaj 150 tisoč prebivalcev. V bistvu se zavzemam za večje, ne za manjše regije, torej za manjše število pokrajin, šest do osem, lahko v okviru zgodovinskih meja kot so Gorenjska, Koroška, Štajerska itd., pri čemer nekaj problemov seveda bo. Za pokrajine se zavzemam, ker morajo delovati usmerjevalno, spodbujevalno, za opravljanje ekonomskih, kulturnih in drugih funkcij pa morajo dosegati določen prag prebivalstvenih dejavnosti. Sicer pa so sedanje občine kritizirane prav zaradi tega, ker so premajhne za regijo in prevelike za lokalno samoupravo." Novi zakon o regionalnem razvoju za svoje udejanjanje potrebuje vmesno stopnjo med majhnimi občinami in državo. Bližje kot pokrajine so mi regije, pravi Niko Vladimirov, svetovalec vlade za regionalni razvoj. gradivo za spremembe na področju spodbujanja demografsko ogroženih območij-Pri tem pa smo ugotovili, da je uspešne spremembe nemogoče doseči samo na enem segmentu in da moramo prevetriti celoten sistem državnega intervencioniznta, se pravi dodeljevanja in razdeljevanja vseh teh 40 vrst in oblik razvojnih sredstev. Izkazalo se je namreč, da posamezni skrbniki, to pa so predvsem ministrstva, pri tem praktično med seboj ne sodelujejo, da je kooperativnost pri dodeljevanju sredstev zelo slaba ali nikakršna, zlasti pa ni instrumentarija, ki bi zagotavljal usklajeno dodeljevanje različnih srestev posameznim razvojnim projektom in aktivnostim. Potemtakem se sorazmerno velika sredstva trosijo zelo neracionalno in odgovorno lahko trdim, da imamo glede na vložek skromne rezultate. Vse to nas je pripeljalo do sklepa, da moramo priti do zakona o spodbujanju uravnoteženega regionalnega razvoja Slovenije, ki bo predvsem institucionaliziral koordinacijo različnih razvojnih spodbud, tako prl njihovem oblikovanju, torej pri oblikovanju proračunskih postavk, še prej pa p*1 oblikovanju razvojnih politik posameznih sektorjev. Tako smo zdaj sredi priprave takšnega zakona." "Kolikšna je v Sloveniji razvojna pomoč z regionalno udeležbo?" "Razvojne spodbude državnega značaja imajo več kot 40 vrst in oblik, predstavljajo več kot 6 odstotkov družbenega proizvoda, kar je skoraj enkrat več kot v te namene dajejo v razvitih evropskih državah. Do tega podatka sem prišel pred dvemi leti, ko sem z ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora prišel na tedanje ministrstvo za planiranje in prevzel naloge na področju spodbujanja demografsko ogroženih območij. Najprej me je seveda zanimalo, koliko sredstev država pravzaprav daje za razvoj demografsko ogroženih območij, saj je virov veliko, namenjajo se sredstva za pospeševanje malega gospodarstva, kmetijstva, za odpravljanje razvojnih neskladij itd. Tako sem naštel kar 40 vrst in oblik vladnih intervencij in državni intervencio-nizem je potemtakem tako po vrstah kot oblikah ter absolutnih zneskih v Sloveniji enormno razvit." "Kakšen položaj ima v tem pogledu Gorenjska oziroma koliko sredstev gre na Gorenjsko?" "V pogledu spodbujanja demografsko ogroženih območij ni v najslabšem položaju, več jih je le v radovljiški občini, zlasti v Triglavskem narodnem parku, in deloma v jeseniški občini, drugod je teh območij zanemarljivo malo, le nekaj obmejnih in gorskih krajev. Na Gorenjsko gre torej le manjši delež sredstev za demografsko ogrožena območja. Gorenjska pa ima velike probleme zaradi stare gospodarske infrastrukture, lahko rečem kar zaradi starega gospodarstva, ki je zlasti na Jesenicah, deloma tudi v Kranju zelo enostransko usmerjeno. Za odpravljanje teh strukturnih in razvojnih neskladij pomembna sredstva namenja ministrstvo za delo in ministrstvo za gospodarske dejavnosti, z njihovim delom pa nisem podrobno seznanjen." "Ima vlada skupni pregled?" "Skupnega pregleda ne poznam. Posamezne imajo po ministrstvih, vendar pa bo kmalu nared, saj ga delajo na našem Zavodu za makroekonomske analize in razvoj, v okviru priprav razvojne strategije Slovenije." "V pripravi je tudi nov zakon o regionalnem razvoju?" "Značilnosti našega državnega inter-vencionizma, poseganjadržave v razvoj, so me napeljale, da sem s pomočjo delovnih skupin že pred dobrim letom pripravil <^EEI^SEI ČtAS112. strm/ Km^m "Kaj lahko Gorenjska pričakuje oj novega zakona?" "Problem, ki se ne navezuje toliko na samo oblikovanje kot na izvedbo zakona, je predvsem nedorečenost nove lokalne samouprave. Govorimo o zakonu o spodbujanju uravnoteženega regionalnega razvoja Slovenije, ne vemo pa, kakšen značaj bodo imele regije, dežele, okraji ali kar bomo Že imeli. To ni toliko pomembno za zapis zakona kot za njegovo udejanjanje. Ko bodo dana pooblastila, naloge, bodo morali imeti ti subjekti točno opredeljene pristojnosti, kaj kdo sme in kaj kdo more-Med drobnimi občinami in državo nimamo vmesnega člena. Na obstoječe občine bi morda to še šlo, saj so kolikor toliko kadrovsko zasedene, težje pa bo, ko bodo manjše, ko ne bodo imele kadrov in bo razvojne projekte nujno potrebno peljatl na vmesni stopnji." "Kaj bi bilo po Vašem mnenj* najbolje oblikovati na tej vmesni stopnji: okraje, regije, pokrajine?" "Verjetno nekaj vmesnega med okrajem kot administrativno izpostavo drŽave in pokrajino z nekakšnim parlamentom, meni so najbližje regije. Če sledimo zgodovini, so pokrajine tri do štiri, regij pa je več, od osem do dvanajst. Regija bi morala imeti tudi določene razvojne pristojnosti, kar pomeni tudi določena svoja sredstva, ki jih ne bi usmerjala samo v komunalni razvoj, temveč bi aktivirala svoje razvojne potenciale, prestrukturirala določene dele gospodarstva, hkrati pa bi seveda kot okraj imela tudi upravne pristojnosti. Izvedbi zakona o regionalnem razvoju je bližja regija, ki naj bi imela določena pooblastila, dvomim pa, & bo zadoščalo ustavno določilo odogovoru med občinami in državo, kar je povzela lokalna samouprava. Dvomim namreč zaradi svojih izkušenj pri urejanju pr°s' tora, saj se ni obnesla podobna fakultatrV' na določba, naj se občine na tem področju povezujejo med seboj. Stvari, ki so vita*; nega pomena za državo, bi morale biO zakonsko predpisane, mislim, da tudi regije." "V Javorje v Poljanski dolini se raji vračate, vendar živite v Liubliani^Jš-počutite Gorenjca?" "Stoodstotno, toliko bolj, saj pravij0' da smo Poljanci gorenjski janičarji." VREME Danes se bo v jugovzhodnih krajih pooblačilo, popoldne bo ponekod občasno snežilo. Drugod po Sloveniji bo delno jasno. Nekoliko topleje bo. Jutri bo pretežno oblačno, predvsem v južnih in vzhodnih krajih bodo manjše padavine. LUNINE SPREMEMBE Danes nastopi prvi krajec ob 18.45 uri, zato naj bi bil po Hersthlovem vremenskem ključu m dež in sneg ob jugu ali zahodniku. SPET BO SEJ'M NA JESENICAH Turistično društvo Jesenice Titova 18 - tel.:(064) 81 974 ORGANIZIRA TRADICIONALNI JOŽEFOV SEJ'M '94 V SAMEM CENTRU JESENIC Če se želite predstaviti in dobro prodajati, je priložnost tu! Od 10. - 20. marca bodite tudi vi pri nas na sejmu INFORMACIJE na tel. 064/81-974 organizator: Turistično društvo Jesenice Titova 18 - tel.:(064) 81 974 Mengeška jubileja Radi bi nove uniforme Pravzaprav ni primera, da bi bil kolektiv godbenikov Rrircditelj takšne narodno zabavne prireditve, kot je poznana lengcška marela, iz katere so se (po njenem vzorcu) razvile različne Marjance, Lojtrce, takšne in drugačne Naj viže. Mengeška sodba, ki letos praznuje 110-Ietnico, pa ob jubileju prireja tudi jubilejno prireditev: Desetič Pod mengeško marelo. "Na začetku je bila ideja, ki je ni bilo enostavno uresničiti. Ko pa je uspela in so se predstavili ansambli, katerih člani izvirajo iz Mengeške godbe, nam je prireditev vlila voljo za njeno nadaljevanje. Sicer pa nam volje in pripravljenosti za delo v godbenem kolektivu ni nikdar manjkalo," pravi 32-le t ni Lado Kosec, sedanji predsednik 45-članskega kolektiva Men- feške godbe, ki ga vodi prof. rane Gornik. Mengeški godbeniki so si na ta način z delom in s prireditvijo Pod mengeško marelo dokupovali instrumente, gradili dom in ga opremljali skupaj z gasilci. Tudi zdaj vsi sodelujejo pri pripravi prireditve, ki je postala tako znana, da že nihče več po Sloveniji ne sprašuje, kateri ansambli bodo nastopili na mej. Mengenška marela je postala prireditev, za katero velja, da je na njej vedno veselo in zabavno, za Mengeš pa pomeni pravi praznik. "To je obveza, ki nas sili, da nenehno iščemo nekaj novega. Mislim, da nam bo tudi letos uspelo pripraviti prireditev, ki oba dneva na Štirih predstavah ne bo razočarala obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Za nas godbenike pa je pomembno, da bomo z izkupičkom laže prišli do novih uniform in kakšnega novega instrumenta. • A. Žalar NAGRADNA ZLOŽENKA Lado Kosec Gorenjski glas in 10. Mengeška marela Nagradna zloženka Jutri (sobota) in v nedeljo, obakrat ob 17. in 20. uri, bo v dvorani Kulturnega doma v Mengšu že deseta, po vsej Sloveniji poznana prireditev Pod ^!!?**^0 nMur«lo- Letos smo se v pripravo vključili tuoi v Gorenjskem glasu in skupaj s prirediteljem Mengeško godbo, ki letos praznuje 110-letnIco. pripravili nagradno igro. V torek smo v Gorenjskem glasu objavili drugi del slike (od štirih) iz NAGRADNE ZLOŽENKE. Danes objavljamo tretji del •like. Prvi in četrti del pa boste našli v Posebni J*>aji. ki smo jo pripravili skupaj s prirediteljem in Jo boste dobili v Mengšu pred prireditvijo in na njej. Poskusite sestaviti sliko in jo do vključno 25. februarja pošljite na Gorenjski glas, 640O0 Kranj, Zoisova 1. Izžrebali bomo tri nagrade po 3000 tolarjev in dve nagradi po 2000 tolarjev. Sestavljeno zloženko pošljite na (KMMffiMM GLAS Danes me pa daje huda, kar prehuda trema. Medtem ko bo večina cenjenega bralstva prebrala v cajtengu naslove pa oglase pa osmrtnice pa morda kakšen mikaven članek in seveda mirno in brez vsake Škode prezrla tale okvirček, bo ena gospa zanesljivo šla najprej brat tele vrstice. Kar človeku pravzaprav godi, če ne bi imel s to gospo zadnjič en prav zanimiv telefonski pogovorček. Ker pogovorček ni bil osebne narave, ampak huda in ostra kritika tegale okvirčka, si pač dovoljujem z gospo tudi takole malo paber-kovati. Očitano mi je namreč bilo, da se norčujem ali kritiziram ljudi, ki so vzorni družinski molje in očetje in tudi v naši politiki vendarle ne tako nerodni, kot se o njih govori in piše. O.K. Kaj bi slepomišili. Gre za gospoda Peterleta, za katerega se je omenjena gospa zavzela in obenem pripomnila, da bi lahko, če bi hoteli, napisali olala veliko grdobij in uabomafijskih zadev o nekaterih gorenjskih poslancih. Njihove osebnostne zadeve in Podobno. Smo se strinjali, kajti ni, da w nekoga, ki je vzorni družinski oče, kakorkoli ie omalovaževali ali blatili. Daleč od tega/ O gospodu Peterletu smo vendarle že napisali veliko iepih reči. Tako kot o vseh drugih, ki so se nam zdeli vredni in upoštevanja vredni. Vendarle pa gre pri teh zadevah za druge stvari: v isti sapi, kot nam je omenjena gospa hvalila gospoda Peterleta in ko smo v isti sapi upoštevali njeno mnenje po starem francoskem načelu: "ne strinjam se z vami, ampak Razumete? Ne? Pa saj konec koncev niti ni treba. V eni uri se znajdeš v primežu: neka bralka se zavzema za nekega politika, spet druga za drugega. Tebi pa očitajo, da nisi bil nikoli tako kritičen kot zdaj, v demokraci- Za olimpiado treh dežel Toliko mojih županov si je v živo prizadevelo za olimpiado treh dežel, da zdaj že resnično verjamem, da po zdajšnjem številčnem zastopstvu olimpiada treh dežel zanesljivo bo. do vašo smrti bom branil da drugače mislite pravico, da drugače mislite", nam je pisno in upravičeno protestirala neka druga gospa. Prav ista, ki jo je zgoraj omenjena naša cenjena bralka dala za zgled slovenskih političnih "brezveznikov", koris-toljubcev in takih slabšalnih zadev. ji, kar je neumnost posebne sorte: prav tale okvirček je leta in leta nazaj dobesedno sesuval partijo, kije sestopala z oblasti. In jo po svoje tudi pomagal sesuti In ker se vse skupaj pravzaprav vrti okoli naše delegacije na olimpijskih igrah - upravičene in neupravičene udeležbe naših funkcionarjev - zgoraj omenjeni gospe dolgujem odkritosrčno opravičilo. Sele zdaj so mi namreč sporočili, kdo vse ie na naše, davkoplaie-valske stroške na Norveškem. Samo iz moje okolice so tja poromali trije. Res me ne daje nikakršna nevoščljivost, ampak gospoda bi mi vendarle moralapovedati, s kakšnim namenom in kakšnimi dolgoročnimi koristmi za mojo državo sodeluje na olimpiadi. Meni je bilo rečeno: gre za idejo olimpiade treh dežel! Mi moramo sodelovati, mi se moramo promovirati! Lahko. Krasno bi bilo, ko bi imeli olimpiado treh dežel tudi v Sloveniji. In ker iz moje občine sodeluje toliko ljudi na Norveškem in si po svojih močeh prizadeva, da bi enkrat vendarle imeli olimpiado, skoraj z gotovostjo lahko sporočam: Olimpiada treh dežel zanesljivo bo! Nedopustno bi namreč bilo, da vsi moji župani v vseh štiriindvajsetih letih moledujejo, prosijo, sodelujejo, si prizadevajo, olimpiade treh dežel pa ni. Zdi, ko so spet na moje in na vseh davkoplačev-cev stroške poromali na novo olimpiado, me daje novo upanje: ni hudir, da se stroški, ki smo jih dali za vse udeležence olimpiade, ne bi vendarle enkrat povrnili... • D.Sedej Lomski ploh spet v Tržiču Kazen za mlade, ki nočejo v zakon Star običaj, po katerem na pustni torek vlečejo ploh, so ohranili tudi fantje iz Loma pod Storžičem. Tržič, 15. februarja - Lom je ena redkih vasi v tržiški občini, kjer so ohranili stare pustne navade. Ker od božiča do pusta ni bilo nobene poroke, so vlekli "VOMSKI POH". V Tržiču ga je pričakala možica radovednežev, vendar lomski fantje razmišljajo, da bi jih bilo bolje privabiti na prireditev kar v njihovo vas. Barantanje za letošnjo smreko jim je navrglo 50 tisočakov. Čeprav v Lomu ne manjka deklet in fantov, godnih za zakonski stan, se to ni zgodilo med božičem in pustom. Kot veli star pustni običaj, morajo fantje poiskati in posekati najdaljšo smreko. Zatem jo morajo okrasiti, saj drevo predstavlja nevesto. Na pustni torek vlečejo smreko skozi vas, temu običaju pa rečejo domačini "Vomski poh". Letos so lomski fantje ponovno zbrali dovolj moči in volje, da so ploh privlekli do Tržiča. Da so spravili na tla 25 metrov dolgo smreko, zanje ni bil pretrd oreh. Več težav so imeli pri iskanju konjev, saj so jih doma našli le pet, troje teh vlečnih živali pa so si morali sposoditi v dolini. Seveda so imeli nemalo dela s pripravo konj, pustnih mask in potrebne opreme za sprevod. Na pustni torek je kljub ostremu mrazu množica radovednežev pričakala lomske fante s plohom v mestu. Udeleženci sprevoda - na čelu jezdi fant s pustno zastavo, za njim fantje v narodnih nošah, konjski vpregi s plohom pa sledi voz z "nevesto"; za njimi so še maškare in na koncu voz z možakoma, ki žagata desko (žensko) na pol, saj se prepirata zanjo - so se morah na poti v dolino kar večkrat ustaviti in ogreti s pijačo, ki po grlu popeče. Da ni bilo čakanje zaradi njihove zamude preveč dolgočasno, so poskrbeli tržiški godbeniki; oni so tudi napovedali prihod sprevoda na avtobusno postajo. Letos so lomski fantje posekali 25 metrov dolgo smreko. Ko je Temšakov Janez iz Loma povedal nekaj o pomenu običaja, se je začelo barantanje za smreko. Zaradi lepe dolžine in kar 1,13 metra debeline na "ritni" je vodja fantov Vili Meglic zahteval dobro plačilo. Kupec Janez Godnov iz zadruge Sv. Katarina je nekoliko oporekal zaradi neokleščenih vej in okraskov na njih, a je skupaj s predstavnikom turistične sekcije pri KS Lom pristal na ceno 50 tisočakov. Zraven je Turistično društvo Tržič primaknilo Se naročilnico za gostijo in priznanje za lomske fante. No, a pri plačilu ni šlo brez presenečenj! V prvem mošnjičku so bih orehi in v drugem suhi krhlji. Šefe s tretjim mošnjičkom, kjer so uzrli papirnate tolarje, so bili fantje zadovoljni. Strinjali so se, da njihov trud ni bil zaman, a vseeno bodo razmislili o privabljanju "firbcev" v domač kraj, da bi še tam kaj imeli od vsega. Svojo gostoljubnost so pokazali s povabilom vsem obiskovalcem, naj pridejo na večerno veselico v Lom. Tudi "ritna" je široka, zato bo cena visoka. Pred postno sredo babo tud* čez sredo, pravita Lomljana Kako je bilo na zabavi, vprašajte tiste, ki so bili zraven! Upamo, da seje vse lepo izteklo, saj so lomski "golcarji" poklonili fantom podkvico za srečo. Tudi zato, da bi našli prava dekleta, pa bi smreke ostale v gozdu. • Tekst in slike: Stojan Saje SOBOTA, 19. februarja 1994 8.00 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Mladi virtuozi;; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.25 Ljubezen prvakov, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.20 Ničesar se ni spominjala, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.56 Lillehammer: Zimske olimpijske igre '94 20.25 Utrip 20.45 TVariete 21.45 TV poper 22.00 Korenine slovenske lipe; Landarska jama 22.25 TV dnevnik 23.00 Sova: Sled zločina: Primer zaljubljenega poslanca, španska nanizanka; Obsedenost, ameriški film 1.50 Videostrani 10.00 Videostrani 10.30 Lillehammer: smuk (ž) prenos, tek 15 km, Nordijska kombinacija, posnetek, tek 15 km (m), prenos 14.05 Videostrani 14.20 Sova, ponovitev 14.50 Lillehammer: Zimske olimpijske igre '94 - hokej na ledu: Kanada - Slovaška, prenos 18.45 Žametna šapa, poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Čudežna čutila: Iskanje smisla, angleška poljudnoznanstvena serija 20.45 Lillehammer: Zimske olimpijske igre '94: umetnostno drsanje, moški prosto, vključitev v prenos, hokej na ledu: ZDA -Švedska, posnetek 0.45 Videostrani 14.30 Borza dela 17.05 Moda jesen - zima 94/95 17.15 ITV, oddaja za begunce 17.45 Maščevanje, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Moda jesen -zima 94/95, ponovitev 20.10Ciper, dokumentarna oddaja 20.40 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 21.10 Poslednji Mohikanec, ameriški barvni film 22.40 Spot tedna 23.45 CTM 0.30 Borza dela 1.00 video strani 12.00 Poročila v parlametnu 13.00 čas v sliki 13.10 Ah, Egonl, nemška komedija 14.45 Kdo me hoče 15.00 Za otroke 16.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Zdravnica dr. Quinn 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Musikantenstadi, večer domačih napevov 22.05 Zlata dekleta 22.25 Izdaja, francoska kriminalka 0.05 Čas v sliki 0.10 Tujčev poljub 1.35 Poročila /Ex libris /tisoč mojstrovin 10.50 Smuk (ž), tek 15 km (m), hitrostno drsanje 500 m (ž), hokej, Kanada - Češka 17.30 Ozri se po deželi 18.00 Olimpijski studio 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Bogovi so padli na glavo, južnoa friška komedija 21.40 ZOI '94 Olimpijski studio 23.55 Hunter 0.40 Round Midnight 1.15 Poročila/Ex libris 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja 19.20 Večerni program NEDELJA, 20. februarja 1994 PONEDELJEK, 21. februarja 1994 OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA UPNICA Upnica 12, 64245 KROPA RAZPIS Razpisujemo prosto delovno mesto razrednega učitelja ali učiteljice s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati strokovne pogoje, ki jih predpisuje Zakon o osnovnem šolstvu. Izbrani kandidat bo poučeval na naši Zunanji enoti na Ovsišah in tudi tam stanoval, ker ima šola kadrovsko stanovanje. S poukom bo pričel 1. 9. 1994. Prošnje z dokazili pošljite v 15 dneh na gornji naslov. Poročila 12.10 Europa musicale, glasbena oddaja 13.10 Prizma 13.55 Narodna glasba 14.20 Nepozabno poletje, ameriški barvni film 15.55 Hišni ljubljenčki 16.25 Mladi Indiana Jones, nanizanka 17.15 Poročila 17.20 Lepote niti vojna ne uniči, dokumentarna oddaja 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Lepljiva Julie, francoski barvni film 21.40 Film - video - film 22.25 Poročila v 10.40 TV koledar 10.50 ZOI 94: Smuk (ž) 12.00 Kako veš in znaš, ameriški barvni film 13.50 Porti toku, ponovitev 14.20 Samo norci in konji, angleška humoristična nanizanka 15.10 Risanka 16.00 Ekran brez okvirja, ponovitev 17.05 Olimpijski pregled 17.45 Nordijska komibnacija: tek 15 km (m), posnetek 18.15 Smuk (ž), posnetek 18.45 Tek 15 km (m), posnetek 19.20 Risanke 19.30 Dnevnik 19.55 Hokej na ledu: ZDA - Švedska, prenos 22.35 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Maščevanje, angleški barvni film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.15 Kino, kino 11.00 Nočni ntmi, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.50 A shop 13.00 Video strani Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz. Najprej bomo obveščali, pospremili in pokomentirali, ob 16.40 pa pričenjamo z novo oddajo Tržiški megabvte. Kakšna informacija o računalnišvu prav pride. Ob pol šestih popoldne lahko oddaste svoj mali oglas, sledila bo pravljica iz zakladnice Zlate Volarič, zaključili pa bomo s horoskopom. 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Nasveti za varno hojo po hribih 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice, obvestila, šport 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba je življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Izmenično: npr.: Moja je lepša kot tvoja; Igre na žaru 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa SOBOTA CENTER amer. mlad. kom, DENIS POKORA ob 15. in 17. uri, amer. pust. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. pust. akcij. znan. fant. film UNIČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 17.45 in 20. uri TRŽIČ amer. ris. ALADDIN ob 16. in 18. uri TRŽIČ amer. thrill. RT STRAHU ob 20. uri DUPLICA amer. drama REKA POJE Ml ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. thrill. VROČICA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. PRI ADDAMSOVIH ob 18. in 20. uri 9.15 Otroški program: Živ žav 10.05 Prva ljubezen, ponovitev švedske nadaljevanke 10.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 13.40 Hollywoodski detektiv, ameriški film 15.10 Habsburžani, ponovitev av-strijsko-nemške dokumentarne nadaljevanke 16.05 Calebove hčerke, francoska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Dvoržakov gala koncert iz Prage 19.30 TV dnevnik 19.56 Lillehammer: Zimske olimpijske jgre 94 20.25 Zrcalo tedna 20.45 Podarim-dobim 21.45 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova: V civilu, angleška nanizanka; Sled zločina, španska nanizanka 0.30 Videostrani 9.30 Videostrani 9.35 Lillehammer: biatlon 20 km (m), prenos, smuk (ž), kombinacija, posnetek, skoki 120 m, prenos, hokej na ledu: Rusija - Češka, vključitev v prenos 17.30 Košarka NBA, ponovitev 18.30 Športni utrinek 19.30 TV dnevnik 20.05 Čudežna čutila: Kako so snemali čudežna čutila, angleška poljudnoznanstvena serija 20.35 Alpe-Donava-Jadran 21.05 Potovanje, ameriški film 23.05 Olimpijski studio 23.35 Videostrani 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Malavizija 10.00 Maša 13.30 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.56 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture 14.55 Opera box 15.26 Poročila 15.30 Družinski zabavnik 17.00 Seks in samsko dekle, ameriški barvni film 18.55 Maxim, risanka 19.15 Tv fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Odletel bom, amer-iškanadaljevanka 22.40 Slika na sliko 23.40 Poročila v nemščini 23.45 Sanje brez meja ameriški barvni film 23.15 Spot tedna 23.20 CMT 1.00 Video strani 9.00 Čas v sliki 9.05 Pan-optikum 9.20 Bogovi so padli na glavo, ponovitev filma 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Komu zvoni, ameriški film 15.15 Risanke 15.25 Bog je povsod 15.30 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 Odštevanje, naravovarstvena oddaja 18.30 »Gozdarski inšpektor Buchhoiz, Smrdljivec 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 V čast Heinza Erhardta, slovesna prireditev 21.45 K1, kultura v živo 22.40 Šalom 22.45 Imenitne gospe, francosko-italijansko-kanadski film 0.20 Uboga Jov, britanski film 1.55 Camille Saint-Šaens2.25 Poročila/ Tisoč mojstrovin 10.50 Smuk - kombinacija (ž) 12.55 Skoki 120 m, Hitrostno drsanje 10.000 m (m), Hokej: Rusija - Češka 18.00 Jedi z zgodovino 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 ZOI '94: Olimpijski studio 22.30 Čas v sliki 22.40 Hej, sestra 23.05 ZOI '94: Olimpijski studio 0.00 Čas v sliki 0.05 Hunter 0.55 Poročila/1000 mojstrovin radio triglav V96MHZ 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Senično 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovale! 17.20 Šport 18.20 Kino, kviz Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,8 In 85 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob pol enajstih bo na sporedu Klepetainica, sledil bo Planinski šopek, pa opoldne tedenski mozaik. Nadaljujemo z nedeljsko duhovno mislijo in nekaj podrobnostmi iz našega vsakdana ter obvestili. Glasbene čestitke bodo na sporedu ob 13.20, ob 14.30 pa še oddaja Kolovrat domačih. OSNOVNA ŠOLA ZALI ROVT TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Začetek dela je 11. aprila 1994. Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v 8. dneh od objave v časopisu na naslov: OSNOVNA ŠOLA ZALI ROVT, Pot na Zali rovt 15, 64290 Tržič. prenos 11.45 Umetnostno drsanje (m), posnetek 12.55 Smučarski skoki: 120 m, prenos 15.55 Hokej na ledu: Rusija - Češka, prenos 17.20 Biatlon: 20 km (m), posnetek 18.10 Smučarski skoki, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.15 Črno-belo v barvah; V sanjah se bova videla, ameriški barvni film 22.30 Umetnostno drsanje: plesni pari, posnetek 23.30 Olimpijski pregled 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 9.10 Spot tedna 9.15 Dance session, ponovitev 9.45 Poslednji Mohikanec, ponovitev filma 11.15 Ameriških deset 11.45 Male živali 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 13.00 Moda jesen-zima 94/95, ponovitev 18.00 CMT 19.05 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 20.00 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.45 Producenta. 9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodno-zabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska Žuhovna misel 12.15 EPP 12.30 estitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri - vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 15.30 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 j Brezplačni radijski sejem 12.00 i Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi 1 (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa 1 NEDELJA CENTER amer. mlad. kom. DENIS POKORA ob 15. in 17. uri, amer. pust. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. pust. akcij. znan. fant., film UNIČEVALEC ob 16. in 18. uri, amer. psih. thrill. ZATRESKANA ob 20. uri ŽELEZAR amer. psih. thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 17.45 in 20. uri TRŽIČ amer. ris. ALADDIN ob 16. in 18. uri, amer. thrill. RT STRAHU ob 20. uri DUPLICA amer. drama REKA POJE Ml ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. thrill. VROČICA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. PRI ADDAMSOVIH ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. NESKONČEN DAN ob 19. uri 8.30 Videostrani 9.00 Zimski počitniški program: Zimske olimpijske igre - Sapporo, ameriški film 10.45 Z vrha, angleška humoristična nanizanka 11.10 Mesečeva ura, angleška nadaljevanka 11.40 Tedenski izbor: Znanje za znanje, učite se z nami, Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Alpe-Donava-Jadran, ponovitev 14.50 Opus, ponovitev 15.50 Moč in slava: Leta grmenja 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Zimska tekmovanja 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Lillehammer: Zimske olimpijske igre 94 20.25 Gospodarska oddaja: 10000 obratov 21.10 Televizijska konferenca 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Na programu, ameriška nanizanka; Primer razčetverjenega trupla, španska nanizanka 0.20 Videostrani shop 19.30 Popstop 20.15 On je v mojih možganih, ameriški barvni film 21.50 Ciper, dokumentarna oddaja 22.20 Poročila 22.35 A shop 22.45 Spot tedna 22.50 CTM 0.30 Borza dela 1.00 Video strani 12.05 Živali našega sveta 12^15 Pomorska svilena cesta 13.00 Cas v sliki 13.35 Preplah na gradu strahov, angleška komedija 15.10 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi18.30 Gozdarski inšpektor Buchhoiz 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.00 Kultura 20.15 Immerhpf 21.05 Pogledi od strani 21.15 Čiste delnice, avstrijski film 22.50 Igra _s smrtjo, ameriška kriminalka 12.55 Veleslalom - kombinacija (ž), 2. tek, Hitrostno drsanje 1500 m (ž), Hokej: Švedska -Kanada 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v slikiAreme 20.00 Kultura 20.15 ZOI 94: Olimpijski studio 23.55 Hunnter 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 9.00 Videostrani 9.05 Lillehammer: slalom (ž), kombinacija, 1. tek, prenos, tek 4 x 5 km (ž), prenos, hokej na ledu: Nemčija - Finska, posnetek, slalom (ž), kombinacija, 2. tek, prenos 13.55 Videostrani 14.25 Tedenski izbor 14.15 Forum 14.40 TV mernik 15.10 Zrcalo tedna 15.25 Podarim-dobim 16.00 Obzorja duha 16.30 V avtobusu, angleška nanizanka 17.00 Lillehammer: Zimske Ol 94: tek 4 x 5 km (ž), posnetek, slalom (ž), kombinacija, posnetek, hokej na ledu: Švedska - Kanada, posnetek 19.30 TV dnevnik 20.05 Alternativni viri, angleška poljudnoznanstvena serija 20.30 Lillehammer: Zimskeolim-pijske igre 94: umetnostno drsanje: pari - prosti program, vključitev v prenos 23.05 Brane Rončel izza odra 0.35 Videostrani 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska, včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Gost -Tone Anderlič 10.40 Informacije -zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 17.20 Par-nas 18.00 Gorenjska danes, Jtrtn 18.20 Juke box 18.50 Radio jutn, koristne informacije Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, ob 17. bo na sporedu pregled novic s številke 92. Ob 17.20 sodelujte v oddaji Tržiški hit. za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. Svet Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoje za imenovanje direktorja delavske univerze določata 4. in 5. odstavek 147. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju in so naslednji: - splošni pogoji, določeni z zakonom, - visoka strokovna izobrazba, - najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, - izpolnjevanje pogojev za učitelja, vzgojitelja ali sodelavca, določenih s citiranim zakonom in statutom izobraževalne organizacije. Kandidat bo imenovan za 4 leta, rok za prijavo je 8 dni po objavi. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Svet Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice, Titova 86, z oznako "za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 16.30 Tiha leta 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Gruntovčani, nadaljevanka 22.10 Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko ZARADI OBNOVE STUDIJSKE TEHNIKE RADIO ŽIRI NE BO ODDAJAL V PONEDELJEK, 21. 2., IN TOREK, 22. 2. 1994! 13.20 TV koledar 13.30 Odletel bom 14.15 ZOI 94: Pregled 14.55 Hokej na ledu: Švedska - Kanada, prenos 17.30 Slalom za kombinacijo (ž), posnetek 18.00 Tek 4 x 5 km (ž), posnetek 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zastrupitve iz Blackheatha, angleška nadaljevanka 21.15 Murphv Brovvn, humoris-tična nanizanka 21.10 Dokumentarni film 22.05 Murphv Brown, ameriška humoristična nanizanka 22.35 Drsanje: plesni pari, posnetek 23.35 Olimpijski pregled 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ameriških deset, ponovitev 19.00 Poročila 19.20 A 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 Minutka za okolje 11.30 Novice 12.00 Glasbena skrivalnica 13.00 Dogodki Z1 odmevi (prenos Radia Slovenija; 13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športni kov in Kako se obnašamo prometu 14.15 Obvestila 14.-»w Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slove nija) 16.15 Obvestila 16.30 Novic* 17.00 Zimzelene melodije 18-v Voščila 18.30 Novice londonske ga BBC 18.50 Pogled v jutrišnji o*' in odpoved programa PONEDELJEK CENTER DANES ZAPRTO ZARADI MONTAŽE NOVEGA FILMA. 16. uri. 20. uri PG 93 MODA IN GLASBA Ta teden, točneje, od predvčerajšnjim (srede) do Jutri sobote), je v LJubljani sejem Moda jesen - zima "94. Moda le vsekakor magnet, predvsem za ženske, res pa Je, da Je moda tudi zelo povezana z glasbo. Nemalokrat se sprašujemo, ali moda kroji glasbo, ali glasba modo. Popularne svetovne zvezde zabavne glasbe imajo nedvomno velik vpliv na oblačenje - predvsem mladine. Ml pa smo povprašali slovenske modne strokovnjake za mnenje, kako se jim zdijo oblečeni naši estradniki. V Jutrišnji oddaji Glasba Je življenje se bomo torej pogovarjali o oblačilih slovenskih estradnikov. Navzoči pa ne bodo le modni delavci, ampak tudi znani slovenski glasbeniki, ki bodo povedali, kako oni rešujejo Problem oblačenja, ki le v tej zvrsti zelo pomemben. Večina j™ je mnenja, da se lahko dobro oblečeš tudi v Sloveniji, kar Je bilo pred leti težje. Nekateri še vedno prisegalo na tujino, nekateri pa se odločajo za enostavna in poceni oblačila, saj bi v nasprotnem primeru služili le za garderobo. V oddajo Glasba Je življenje smo zopet vključili nagradno 'gro, tokrat nagrajuje Emona Merkur. Če vas zanimajo nagrade, žrebanje in vse kar sodi zraven, nas poslušajte jutri na vaši radijski postali Radio Triglav Jesenice (96* MHz). Tof pa v realni revolucionarni ljubezenski poeziji govori tudi o lepoti: ■Zrcalce, zrcolce na steni poglej, katera Je lepša od mene, povej. Ce ženska lepa Je tako, tako kot Jaz, mar ni usoda kruta to? ' Ne, draga, draga moja, to ni usoda, {oJe - zabloda! Simona H20 /a + v * ŠKODA Volksvvagen Group TOREK, 22. februarja 1994 domači del: 1. ČUKI: Ta vlak 2. LINTVERN: Nedelja lep je dan 3. NAPOLEON: Ogenj v meni 4. VETER: Če bi se šest 5. SENDI: Vse bi dala predlog: MILAN "HOLLIDAY":. Kaj čuti srce tuji del: 1. BRYAN ADAMS: Streight from the heart 2. SCORPIONS: Under the same sun 3. ADAMS, STEWARD, STING: Ali for love 4. TAKE THAT: Babe 5. MEAT LOAF: Ročk and roll dreams come through predlog: TINA TURNE R: Disco inferno Pusta smo pokopali, mi pa smo ostali. Tudi v sredo smo se fmjetno zabavali v našem studiu, saj nam je družbo delal 23-etni Štaierc Milan Trol, bolj znan kot Hollidav. Prav tako nismo skoparili z nagradami. Tokrat so srečni dobitniki naslednji: Helena Peternelj, Hotavlje 39, Gorenja vas, Janez Žust, Hleviše 15, Rovte, Stanka Zupan, Smledniška 1, Kranj, Andreja Novljan, Gosteče 6, Skofja Loka, Valentina Sajovec, Visoko 14 a, Visoko in Mateja Novak, Srednja vas. Poljane. Čestitam. Slišimo se ponovno 2. marca, ko bodo v studiu Mesečniki in ljubljanska pevka Sandra Zupane - Sendi. Če bi jih radi spoznali, mi pišite, in želja bo gotovo izpolnjena. Veliko ljubezni vam želim v prihajajočih dneh in jaz ostajam vaša Saša. Saša Pivk Domači predlog _ Tuji predlog___ Ob klepetu s Naslov KUPON KUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIOlLRk64?26^IRy y©DL Zvizzz, zzzaaak... ... ja tako se sliši, če po zraku mahaš s sabljo, mečem, floretom, ali kako se že reče »tvari, s katero spijo trije mušketirji. In moram rečt', d' mil obvladate sceno, saj ste vsi vedeli, d' sem vas spraševal po filmu Trije mušketirji, ki se v teh dneh veselo vrti po naših kinematografih. Zakva m kdo napisal Sedem palčkov, al' pa Trije pujsi. al* pa Štiri Svedinje... Misl'm. če boste zmeraj pravilno odgovorili na vprašanje, se Jest sploh nam šu več. Hecam se, Jest se grem zmeraj, tako al' pa drugač'. Pesmi, ki Jo pojejo trije glasbeni mački v filmu Trije mušketirji (kot pravi Nataša) se sicer reče "AJJ For Love" in baje. d' Je kar dober, posebno, če ga greš gledat trikrat. Žrebal Je tokrat sam D'Artagnan (un ta lušten). Vrgli smo dopisnice v zrak, fant je zagrabil bodalo in zvizz nabodel tisto, ki Jo Je poslal Peter Rozman, Vrbnje 27, 64240 Rado... ha glih tle je šla sabla skoz. tako da ne vem kaj piše. No. Ja zaupajmo dopis poštarjem. Oni vse dešifrirajo. TOP 3 1. The Beavts & Butt-Head Experience - Cool, huuh. huughh 2. "In Utero" - Nirvana 3. Bat Out Of Hell II - Meat Loaf NOVOSTI Saj vem, da poznate band Monroe. no končno so izdali kaseto "Spomin na njo", pa tudi Katja Lesiak (kije še full mlada) ima kaseto "Hišica POSTELJNO PEDILO * PPTI FEBRUAR - MESEC BPT 15 ■ 40 % CENEJE kvalitetna posteljnina iz platna, damasta, frotirja in flanele v različnih vzorcih in barvah damastni prti vseh dimenzij IZKORISTITE PRILOŽNOST in nas obiščite v TRGOVINAH BPT v Tržiču v trgovskem centru Deteljica in v tekstilnem diskontu TC BPT sredi Pohorja". Pa nove ce-dejke so tu: ZZ Top "Anten-na". Meat Loaf "Bat Out Of Hell II" in seveda famozna "The Beavis & Butt-Head Experience" (tudi kaseta). AJa. pa še Elton John "Duets", če sem do sedaj pozabil omenit'. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 124: Ha, v ponedeljek bo v Ljubljani nastopil en glasbenik iz Beograda skupaj s svojo skupino Instruktori (valda. eden mora zraven bobne špilat pa to...). Uganite na koga mislim? No, bomo videli, kolk ste kaj tu močni? A sem vas! Dopisnice čakam do srede, 23. februarja v uredništvo Gor enjskega glasa, pripis "Jo-dlvugator". Nagrada seveda mega. Hja, a veš Beti, d' mi Je kar malo nerodno, kar se tiče Pop Designov, namreč posterja trenutno ni na vidiku, ampak misl'm, če pišeš kakšnemu od članov Janiju, Tonetu.... d' ti ga bodo priskrbeli, namreč kar se tega tiče so fantje zlo v redu, Urška, slučajno sem videl Zanzibarsklvldeospot in čisto tako, rečeno neodvisno. Čuki se pač znajo it. Mojca, kar se tiče prevoza za ponedeljkov koncert (ne smem napisat kater), ti samo v Ljubljano prid', nazaj bo šlo pa kar samo od sebe. Mirja pusta sem tokrat spustil (piflanje), ampak ni bilo nič bolš kot pri Katarini, pa drugič, a ne in kar se tiče The Cult - fantje skupaj z lanom na čelu so spet v zagonu, snemajo v Los An- fjelesu ln pomladi se mi zdi, ahko pričakujemo nov izdelek. Pa čav. I C 8.30 Videostrani 9.00 Zimski počitniški program 9.15 Živali nastopajo, ameriški film 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 12.30 Univerzitetni razgledi, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: Fagot, 6. oddaja; 17.35 Pot v šolo, holandska nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pan. TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Lillehammer: Zimske Ol 94 20.25 Žarišče 20.50 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini 21.50 Osmi dan 22.40 TV dnevnik 23.05 Sova: Razcepljene konice, angleška nanizanka; Sled zločina: Primer zastrupljenk v Valenciji, španska nanizanka 10.05 Lillehammer: Zimske Ol 94: tek 4 x 10 km (m), prenos, skoki 120 m ekipno, prenos 15.50 Tedenski izbor 16.30 Sova, ponovitev 17.00 Lillehammer: Zimske olimpijske igre 94 18.45 Iz življenja za življenju 19.30 TV dnevnik 20.05 Zelena ura 20.30 2. tekma polfinala evropskega pokala v košarki (m): Smelt Olimpija - Aris, posnetek iz Ljubljane 22.00 5. tekma finala končnice DP v hokeju na ledu: Olimpija Hertz - Acroni Jesenice, posnetek iz Ljubljane 0.00 Poslovna borza 0.10 Videostrani avtotehna 064 714-618 — MilMiCIlllii TRGOVINA MEZE d.o.o. v RADOVLJICI pod Emona Merkurjem UGODEN NAKUP: Valvoline YAMAHA BOSCH Motorna °'Ja Glasbila Bsla tehnika - gospodinjski stroji - orodja • BLAUPUNKT -SIEMENS iv - Vldeo - avtoradio - stolpi ^ailOll Faxi - Kopirni In računski stroji l „ Možnost nakupa na 3 čeke z odloženim P'?4110™- , U^tod 3-12 mesecev. 5% popust pd takojšnem plačilu. TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268 vam nudi UGODEN NAKUP sedežnih garnitur" TOM" iz Mirna - na 3 čeke brez obresti za kuhinje Gorenje, Svea, Marles, ter drugo pohištvo nudimo do 30% gotovinskega popusta o nAjrtižJiH cenah in strokovmih nasvetih SE PREPRIČAJTE SAMU Prevoz brezplačenl Del. čas:od 9.-11.30 ure in od 14.-19. ure. sobota: od 9.-12. ure I jnovitev amenskega tilma 17.46 -uč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Jazzbina, ponovitev 19.00 Risanke iz Berlina, dokumentarec 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.15 Nedolžna žrtev, ameriški barvni film 21.50 Jazzbina 22.20 Poročila 22.35 Spot tedna 22.40 CTM 0.30 Borza dela 1.00 Video strani T¥ AVSTRIJA. 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.15 Pan - optikum, ponovitev 10.30 Kapitan Nemo, angleški film 12.10 Vzemi si sonce z mize 12.15 Pomorska svilena cesta 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 V puščavi ne teče voda, angleška komedija 15.05 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Vurtizter 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Gozdarski inšpektor Buchhoiz, Pasti 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dva v Avstriji 21.05 Naredi si sam 22.10 Pogled od strani 21.20 Zmešnjava 21.50 Ambo terno, svet številk 22.00 Visoka družba, fran-cosko-italijanska politična drama 23.25 Čas v sliki 23.30 Druga žrtev, ameriški film 1.00 Poročila/ 1000 mojstrovin 6.00 Zimske olipmpijske igre 1994: rezultati, reportaže, intervjuji 10.15 ZOI 94: Tek 4 x 10 km (m) 12.25 Skoki K120 ekipno, Hokej: A5 - B6 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 ZOI 94: Olimpijski studio, hitrostno drsanje 21.00 Naredi si sam 21.10 Univerzum: Lepi in grdi 21.55 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.30 ZOI "94: Olimpijski studio 0.00 S.O.S. - Pogrešani 0.50 Por-očilalOOO mojstrovin 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 13.05 Sodnik Timberlane, ameriški čb film 14.45 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Glavni odmor 16.30 Obnova Hrvaške 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Tretji božič, dokumentarna serija 20.45 V velikem planu 22.15 Poročila 22.20 Akustikoteka, zabavnoglas-bena oddaja 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27 tel.: 064/223-777 Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje dajv. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj danes 9.20 Tema dneva: delovno -pravna zakonodaja 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri jgdioJrigiav 96 MHz Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg pregleda najpomembnejših dogodkov bo tu še lestvica Slovenca. Ob 17.30 bodo poslušalci dobili nekaj odgovorov na vprašanja, pa tudi zastavili jih bodo lahko. Ob 17.55 pa bo stekla oddaja športni obzornik. TV 12.15 TV koledar 12.26 ZOI '94: Skoki: 120 m ekipno, prenos 16.15 Zastrupitve iz Blackheatha, ponovitev angleške nadaljevanke 16.50 Olimpijski pregled 17.50 Tek 4 x 10 km (m), posnetek 18.25 Skoki: 120 m ekipno, posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 2,4 otroka, angleška humoristična nanizanka 20.50 Zastrupitve iz Blackheatha, angleška nadaljevanka 21.45 Terra X, dokumentarna oddaja 22.35 Dokazi 23.30 Olimpijski pregled 0.30 Radar 7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.45 Videopo-nedeljek, ponovitev 11.20 Luč svetlobe 12.10 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.10 On je v mojih možganih, ZARADI OBNOVE STUDIJSKE TEHNIKERADIO ŽIRI NE BO OBJAVLJAL V PONEDELJEK, 21.2., IN TOREK, 22.2.1994 R TRIGLAV J! 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa TOREK CENTER amer. mlad. kom. DENIS POKORA ob 16. uri. amer. pust. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! PG NAGRADNA KRIŽANKA TORTA ZA GREGORJA Nagrade: 1. avtoplašč 2 kom 13 ali 14 col - KUMMO 2. avtoplašč 13 col obnovljen 3. avtokozmetika ATAS (vrednost 4.000 SIT) 4., 5. in 6. nagrado v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 24. februarja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Skofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 2. februarja, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. Včeraj, natanko ob 8. uri je v našem uredništvu štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa zavrtela poln boben prispelih rešitev nagradne križanke PEKS Skofja Loka iz Panorame št. 11 ter izžrebala 6 prejemnikov lepih nagrad. Izdelke PEKS Skofja Loka prejmejo: 1. Gregor OMEJC, Planina 18, Kranj (v vrednosti 5.000 SIT); 2. Marko PRAPROTNIK, Kovor 8/a, Tržič (v vrednosti 4.000 SIT); 3. Rok FRISKOVEC, Pintarjeva 4, Kranj (v vrednosti 3.000 SIT). Ostale nagrade, ki jih podarja Gorenjski glas v vrednostih po 2.000 SIT, je žreb namenil naslednjim: 4. Robi PREMROV, Zg. Bitnje 274, Žabnica; 5. Vida RUGALE, Kidričeva 3, Kranj; 6. Nataša HROVAT, Zg. Dobrava 15/a, Kamna Gorica Vseh prispelih rešitev je bilo kar 1833, pravilna rešitev je bila: PEKSOV KRUH IZ DOBRf MOKE VEDNO SVEŽ V VAŠE ROKE. KornisJ je med rešitvami našla kar nekaj nepravilni!1 Aniti iz Cerkelj se je rešitev "sešla" z geslofl1 Peksov kruh iz dobre moke - vedno svežv Vaše hiše; Ana iz Škofje Loke pa je rešil* Peksov kruh iz dobre moke - vedno svež Vaši Loki. Takšnih in podobnih netočni"! rešitev je bilo še nekaj; zatorej velja biti $ reševanju in vpisovanju črk z označenih P°'l kar natančen. TOVORNJAKI IN AVTOBUSI GRADBENA iN INDUSTRIJSKA MEHANIZACIJA DUH V SHAKESPEAROVEM VIHARJU REKA NA POLJSKEM SORODNO TEHNIČNA NAPRAVA TEMNO ZELENA KAMNINA OSEBNI ZAIMEK PLATINA 27 USTNIĆNI GLAS PREBIVALKA NA VZHODU 17 KEM. EL _JUL_ DOPRSNI KIP GL MESTO GRČIJE ZVRST MODERNE GLASBE ERZIŠNIK RiBIS MF_ TgTdeT ZEMEU. SK0RJF PREBIVALCI V VZHODNI SLOVENUI KURIR M BENEŠKIH ČOLNARJEV 19 SLADKAŽG. PUAĆA VODNI HLAPI PRITOK BALHAŠK. JEZERA ANG.P0VR MERA 21 RADK0 rouC SLOV BIVA MRTVIH POMEN TONE FORNEZZI NEBESNI POJAV 24 AMER. IGRALEC DILLON SLIKARSKA TEHNIKA 30 ETI0R KNEZ HUDE SANJE 16 VERGILOV EP TISKARSKO SITO CELOTNA VSOTA RADUSKI NAPOVE- PQYAIEC 26 15 v i* SVETIŠČE DANSKI JEZ1K0SL RASMUS KRISTIAN BULA PERZIJSKA KRALJICA 28 ZAČETNIK SEMmZMA SLOV. UGANK. REVIJA ČEŠKO - DA STAROLAT. PREVOD SV. PISMA TIN UJEVIČ MODEREN PLES KOS CELOTE TOVR.MERJ 10 AM. PISATELJICA GERTRUDE 20 ZNAMKA KVALITETNIH KONJSKIH GUM. 23 bahaBup. ŽASTRI TOuan KRALJ V-GJ-ASB! UNAKZA ZADRŽEVANJE TEMPA AMEti KUKAVICA 5AM30NOVA LJUBICA 11 w PALCA PRI PLUGU INDUSKI BOG OGNJA DRŽAVA V AFRIKI ŠVIC. PIS. CLAUOE MLEČNI IZDELEK PETRAR-COVAOBO-I ŽEVANKA 22 PODZEMNI REKA pn iGu ODLIKA KREPOST 13 SMUČAR BfTTNER ZNAMKA ITALIJANSKIH KVALITETNIH GUM PRED ŠKOT IMENI VRHUNSKA AVTO-KOZMETIKA MOŠKO IME 12 NAOČNIKI JANEŽ 25 RENU FtJSKO SMUČ SREDIŠČE BAKTERI-OLOŠN OOBRISKI PRAŽMAL EGIPČ BOG SOHCM ČUSTVENI PESNIK DUŠA TEKSTILNO SREDIŠČE VKAZAH STANU BIBLIJSKI PRAOGAK DVOMOC-N0ST IEPEC GARJE pokr v VIETNAMU JAVČR 18 DEL ROKE BAJKE PERJE m REP! OTOK PRI USKI POVRINMA HLADNO OROŽJE PREBIVAL OEVR DRŽAVE ZA _nike (MNOŽ.) mwov «EWi PAS PRI KOMONU ZIDNI NANOS w bvćCLE-~ MN VOT5NA ŽIVAL SESTAVIT F. KALAN POSODE 2A PEPEL Borut Petrič • nekdanji plavalec, zdaj podjetnik: "Pridobili bodo k podlozniki strank" "Lokalna samouprava je eno redkih področij, kjer se strinjam s kranjskim lupanom Vitomi-rjem Grosom, ki zagovarja rešitev, da kranjska občina ostane v sedanji velikosti in sedanjih mejah" Franc Benedik - kustos v Gorenjskem muzeju: 1 m j Gorenjska od Bohinja do Tuhinja "Gorenjsko si zamišljam kot pokrajino od Bohinja do Tuhinja. Zdi se mi, da so v preteklosti njeno ime načrtno izbrisali s širšega območja." Vladimir Ćerne • predsednik radovljiške občinske skupščine: Vetju razdrobljenost k otežila skupno nastopanje "Na zgornjem Gorenjskem smo že doslej imeli občutek, da so prve "groblje" v Kranju, druge v Ljubljani in da so bile tretfe tedaj, ko smo bili Še del Jugoslavije, v Beogradu." * Je bilo pametno, da se je Slovenija odločila za Erepblikovanje lokalne samouprave? "Pri nas imamo dosti drugih problemov, zato bi bilo pametneje, če bi se več ukvarjali s tem, kako bi jih rešili, in malo manj razmišljali, koliko občin bomo imeli - sto, sto petdeset, dvesto... Zdi se mi, da so občine že doslej dobro delovale in da ne bi bilo treba dosti spreminjati. Morda bi spreminjali le tam, kjer je občina dejansko prevelika, razpotegnjena na petdesetih in več kilometrih. Da bi Slovenijo razbili na čimveč upravnih enot brez vpliva in moči, je želja štirih velikih političnih strank, predvsem pa državnega aparata, ki se dobro zaveda, da bo ob veliki razdrobljenosti lažje vladati kot ob manjšemu številu močnih občin." * Vneti zagovorniki nove lokalne samouprave zatrjujejo: nove občine bodo cenejše, z manj uradni-kLbolj razumevajoče za lokalne potrebe... Verjamete temu? " Zdi se mi, da gre pri preobrazbi lokalne samouprave predvsem za to, da si bolj ali manj zaslužni ljudje iz političnih strank razdelijo "stolčke" in plače, da stranke ustrežejo željam lokalnih, vaških veljakov po oblasti in da jih pridobijo se za naprej. Jaz ne verjamem temu, da bi nove občine imele manj uradnikov in da bi bile cenejše od sedanjih. Vsak župan občine bo hotel imeti vsaj honorar, če že ne kar celo plačo, in vsak tudi svojo tajnico." * Bo v novih občinah bolie za ljudi, občane? "Če načrtujejo sedanje občine razbiti na več manjših, bo po mojem trdnem prepričanju za ljudi še slabše, kot je sedaj. fiolje bo le za podložnike velikih strank, ki bodo "zadovoljili Potrebe" po oblasti in položaju." * Kakšno rešitev predlagate za občino Kranj? "To je eno redkih področij, kjer se strinjam s kranjskim španom Vitomirjem Grosom, ki zagovarja rešitev, da bi bilo najpametneje, če bi kranjska občina ostala v sedanji velikosti m v sedanjih mejah. To še posebej velja za mestni in Primestni del - od Biteni, Stražišča, Orehka, Drulovke, Brega, Hrastja, Čirč do Šenčurja, Primskovega, Kokrice, Nakla... Če bi ta del razbili na več občin, bi to pomenilo propad mesta. Morda je nekaj logike, da postanejo svoja °bČina, le za Preddvor, Cerklje..." j|A// naj se Kranj poteguje za položaj mestne občine Silne? "Jaz sicer ne vem natančno, v čem se mestna občina razlikuje od navadne, vendar ne vidim razloga, da bi Celje »mel takšen položaj, Kranj pa ne." * Kako si ob morebitni veliki razdrobljenosti SSinišliate delovanje skupnih, občinskih in rezijskih Ustanov, objektov, naprav... "To delovanje bo zelo oteženo ali celo onemogočeno. Vsak po posebej hodil prosit denar in miloščino v Ljubljano; koliko jo bo dobil, pa bo odvisno predvsem od tega, kdo bo v občini na oblasti." * Upravne meje Gorenjske obsegajo pet občin, naravne segajo precej širše. Je preoblikovanje sedan-IllLobčin priložnost, da Gorenjska postane "mati" večjemu številu občin in širšemu območju? Mislim, da vsi vemo, kaj je Gorenjska. To je zaključena celota s svojimi značilnostmi, posebnostmi in z ljudmi, ki tudi drugače razmišljajo o življenju kot, naprimer, Ljubljančani ali Štajerci. Kakšnokoli razbijanje Gorenjske bi bilo nerazumljivo in nespametno." ■u- - - - .---- slišati različna mnenja: nekateri zagovarjajo majhne občine, drugi velike, tretji nasprotujejo kakršnimkoli spremembam. Kakšno je vaše mnenje? "Zagovarjam stališče, da bi bile občine dokaj velike in da bi predstavljale teritorialne in gospodarske celote. Sedanje občine, ki so nastale ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let, so imele dosti pozitivno vlogo; njihova slabost je bila v tem, da so se obnašale kot države v državi in da so moč in vse ostalo preveč osredotočale v občinskih središčih. To se med drugim kaže tudi v naselbinskih posegih v gorenjskih občinah, kjer je okrog starih mestnih jeder nastal kolos novih naselij." * V kranjski občini sta opazna predvsem dva "tabora": v prvem zagovarjajo ohranitev občine v sedanji velikosti in v mejah, v drugem se zavzemajo za razdelitev na več manjših. Komu pripadate? "Zavzemam se za močno mestno občino Kranj. Ko je krajevna skupnost Kranj - Center prejšnji četrtrek sklicala sestanek s predsedniki in delegati mestnih in primestnih krajevnih skupnosti, se je pokazalo, da se KS Stražišče želi preoblikovati v samostojno občino in da je bilo nekaj tovrstnih razmišljanj tudi na Primskovem, medtem ko se vse ostale želijo vključevati v mestno občino Kranj. Želje po samostojni občini kažejo Cerklje, Šenčur, Naklo, Preddvor pa tudi Jezersko, ki se je pokrajinsko priključilo Kranjski šele 1918. leta." * Je postavljanje novih meja med občinami tudi priložnost, da del gorenjske pokrajine (regije) postanejo tudi območja, ki sicer pokrajinsko sodijo na Gorenjsko, upravno pa so del drugih občin? "Ko beseda nanese na Gorenjsko, si s tem ponavadi predstavljamo kranjsko, radovljiško, tržiško, škofjeloško in jeseniško občino. Za Gorenjce se imajo tudi številni prebivalci občin Kamnik in Domžale, vendar občini spadata v ljubljansko regijo in se osredotočata proti Ljubljani. Podobno velja za Medvode, del območja ob vznožju Šmarne gore, za rob Polhograjskih Dolomitov... Ob tem, ko si Gorenjsko zamišljam kot pokrajino od Bohinja do Tuhinja, se mi zdi, da so njeno ime v preteklosti načrtno izbrisali s širšega območja. Mislim, da bi pojem Gorenjska morali s konkretnimi akcijami ponovno uveljaviti na vsem njenem naravnem ozemlju. Včasih se zdi, kot da gorenjsko delujejo samo še partizanski aktivisti s pevskim zborom, medtem ko na številnih področjih prevladujejo občinski partikularizmi in ozka, drobnjakarska gledanja pod prste. Veliko bi lahko k uveljavitvi imena (pojma) Gorenjska na vsem njenem širšem območju prispevali turizem,šolstvo, skupno varovanje okolja, sredstva obveščanja... Pobuda Gorenjskega glasa o oblikovanju priloge Gorenjska, ki naj bi pomagala ustvarjati in krepiti pokrajinsko (samo)zavest, je zanimiva. Dobro bi bilo, če bi tudi lokalne radijske postaje, ki zdaj poročajo predvsem o dogajanju iz "svoje občine" ali morebiti še iz dela mejne občine, obravnavale več regijskih zadev." ♦ Je kaj nevarnosti, da bi ob razdelitvi sedanjih občin na več manjših, ozki, občinski interesi prevladali nad skupnimi, gorenjskimi? "V začetku bodo skoraj zanesljivo prevladalovali lokalni interesi, vendar pa bodo v občinah verjetno že zelo hitro spoznali, da se zaradi teh interesov ni dobro zapirati v svoj "vrtiček" in da je pametno pogledati tudi prek njega." * Sedanje občine bodo razpadle na več manjših. Kako velike (majhne) naj bi bile nove občine? "Občina mora biti tako majhna, da lahko občani v njej neposredno vplivajo na kakovost življenja, in tako velika, da lahko normalno deluje. Tu bo potreben kompromis, oblikovanje takšne občine, ki bo po velikosti med obema skrajnostima." * Kot je zaznati iz dosedanjih razprav, bo radovljiška občina "razpadla" na najmanj tri nove občine in na največ sedem. Katera varianta se vam zdi najpametnejša? "Koliko občin bo nastalo iz sedanje radovljiške občine, bodo odločili občani na zborih krajanov oz. na referendumih. Zdi se mi, da bi bilo najpametneje, če bi se občine oblikovale okrog treh naravnih, zgodovinsko pogojenih občinskih središč: Radovljice, Bleda in Bohinja." * To bi bilo po vašem mnenju najpametneje, katera možnost pa je glede na dosedanje razprave najbolj realna? "Po zadnjem sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti se kaže, da bo na območju sedanje občine verjetno nastalo pet novih občin. Poleg Radovljice, Bleda in Bohinja so se za novo občino že odločili v Gorjah, verjetno pa se bodo tudi v Lescah. Več bo znano po zborih krajanov." * Izkušnje kažejo, da se gorenjske občine ie zdaj, ko jih je samo pet, težko dogovarjajo za skupne naloge in akcije. Je pričakovati, da bo ob večji razdrobljenosti skupno nastopanje še težje? "Čeprav sestavlja Gorenjsko osem občin, poleg kranjske, radovljiške, jeseniške, tržiške in škofjeloške še kamniška, domžalska in šišenska, je sodelovanje potekalo predvsem med petimi občinami, ki tudi upravno predstavljajo gorenjsko regijo. Dogovarjanje med župani in predsedniki občinskih izvršnih svetov ni dalo posebnih rezultatov. Dve leti smo se, na primer, menili za skupni nastop v Švici, a ko bi se morali dokončno odločiti, se je pokazalo, da ni enotnosti in skupnih želja. Prepričan sem, da se bo ob večji razdrobljenosti in večjem številu občin še težje odločiti za skupne gorenjske naloge, akcije, nastope... Če bomo hoteli usklajevati in ščititi pokrajinske, regijske interese, bomo ob novih občinah potrebovali tudi neko skupno povezavo. Ali bo regija zajela vso Gorenjsko v njenih naravnih mejah ali samo območje sedanjih petih občin, je težko napovedovati. Ker izhajam z zgornjega konca Gorenjske, dobro poznam razpoloženje ljudi in vem, da vsi ne bi bili zadovoljni, če bi bilo središče pokrajine v Kranju. Na zgornjem Gorenjskem smo že doslej imeli občutek, da so prve "grablje" v Kranju, druge v Ljubljani in da so bile tretje tedaj, ko smo bili še del Jugoslavije, v Beogradu. Možnosti, da bi Gorenjska kot pokrajina premaknila svojo južno mejo bolj proti jugu (oz. jugovzhodu), so majhne; večja je nevarnost, da se še skrči." * Je ta neenotnost, pomanjkanje želja po skupnem nastopanju do države, tudi razlog, da je Gorenjska s svojimi problemi na državni ravni manj glasna od Štajerske, predvsem od Maribora? "Ne gre samo za vtis v javnosti, to je dejstvo! Štajerci se znajdejo, štajerski lobi je v državi zelo vpliven, prodoren... No, tudi Gorenjci smo na sestankih s poslanci prešnjega parlamenta ugotavljali, da moramo nekaj storiti, da se bo naš glas močnejeslišal tudi na državni ravni. Žal je ostalo le pri besedah! Na Gorenjskem očitno manjka osebnosti, ki bi znala spodbuditi Gorenjce k skupnim prizadevanjem." ♦ Kje so razlogi za takšno ravnanje in obnašanje? "Za Gorenjsko je velika nesreča sedanji volilni sistem z volilnim območjem, ki sega tudi zunaj gorenjskih meja. Ker z Gorenjske ni daleč do državnega središča, so težnje mnogih Gorenjcev usmerjene v Ljubljano; ob tem pa radi pozabijo na gore„j*o pripadnost" • C. Zaplotnik GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Gorenjcev nove občine ne zanimajo V začetku tega mrzlega tedna smo po telefonu poklicali 301 naključno izbranih Gorenjk in Gorenjcev, od Domžal do Jesenic oziroma od Tržiča do Medvod. Le 28 jih je odklonilo *°delovanje, v 273 odgovoroih pa je kar 142 telefonskih nezaupnic sedanjim županom, skoraj polovična podpora večjim občinam in napoved velike neudeležbe na zborih krajanov o novi lokalni samoupravi. Od 273 Gorenjk in Gorenjcev iz 8 (sedanjih) občin bi jih na neposrednih volitvah sedanjim županom le 75 dalo svoj glas, kar 132 sedanjih županov ne bi volilo, 52 anketiranih pa je neodločenih. V anketi izstopajo odgovori Jeseničank in Jeseničanov, ki so v 41,7 odstotka odgovorili z "ne vem", županu dr.Brudarju bi svoj glas namenilo 38,9 odstotka vprašanih, nezaupnico pa bi mu dalo le 19,4 odstotka anketiranih. Alije po Vašem mnenju^ boljša večja ali manjša občina f MANJŠA Ali se boste udeleiili zbora krajanov, ko bo tekla razprava o novih občinah? Ali bi Vašega sedanjega iupana ponovno volili f 89 fl tffc t \ v 9 M 7.5 m m j................1 Kje so gorenjske meje? SMER: JUGOVZHOD! V drzni, bliskoviti akciji smo osvojili "kritično točko": Medvode. Kraj nazornega imena, kraj, kjer se druga v drugo zlivata dve naši, gorenjski reki! Z mladima kolegoma Marjano in Igorjem smo dokazali, da za nas ni ovir. Napadli smo tudi Šiško, to naše skrajno predmestje. Mimovozeči so se nasmihali, nekateri odkimavali, drugi vzneseno zavili oči. NA NOGE GORENJCI! KJE SO NAŠE "MEJE, PREGRADE"!? S pratnje, v narodno nošo oblečenim Gorenjcem, smo vsem rekli: do tu in - naprej! JE k s i v mm o I mm x Novi gorenjski župani VOLILA BO SPRINCA MAROGLA Iz medresorske komisije za odbor pri državnem koru smo zvedeli: volitve županov bodo potekale tako kot njega dni v Butalah, kjer so imeli slovito občinsko uš - Šprinco Maro-glo. Butalski velmožje in odborniki so posedli okoli mize, Šprinca Merogla pa je bila na sredini. Nato se je odpravila -in ... Tisti, v katerega brado je zlezla Šprinca Marogla, je bil novi BUTALSKI ŽUPAN. Ko smo to strogovarovano skrivnost preverili v gorenjskih občinah, se je izkazalo, da bosta v igri za podaljšanje županovanja le dva bradata župana: Vitomir Gros in Peter Havvlina. Iz neuradnih virov pa smo izvedeli, da brado puščajo tako Božidar Brudar na Jesenicah kot Peter Smuk v Tržiču in Vladimir Čeme v Radovljici! STAN ETO V JE DOLG 106 cm Pa jim ga je pokazal, Ljubljančanom! Dolgega in debelega, 106 cm in 14 kg. Le redko kdo ima takega. Pevec, človek, ribič, Gorenje, Stane Vidmar - Zvezda je namreč tik pred lovopustom ujel v ljubljanskih ozemeljskih vodah pri papirnici Vevče kapitalnega sulca - kralja voda. Pomagal mu je še Aleš Rajšter, za vabo pa je bil "klin" (pa ne Stančijev, ampak riba s tem imenom). Spet je Gorenje pokazal močvimikom, kaj znamo in zmoremo. Stane Vidmar trdi, da "ribe" (po Jonasu Ž.) nanj ie od nekdaj prijemljejo! GORENJCI MESECA JANUARJA Petra Divjak in njena mami ali družina Hribernikovih - to je zdaj vprašanje. Glasuješ "sto na uro", zasuti smo s pošto. Vodijo Hribernikovi, a le za malo. Boj bo do kontf februarja napet in na šest. A ni kaj, akcija je res doživela odziv. Predlagate svojt kandidate - od Jureta Koširja do Alenke Dovžan. Jasno, smučarijaje v ospredju. Toda. ne glede na to, vas vabimo: GLASUJMO IN IZBERIMO GORENJCA ALI GORENJKOAU GORENJCE MESECA JANUARJA! V naši akciji tokrat med predlogi namenov^ izpuščamo ljudi "s scene", ljudi ki jih vsi poznamo. A med nami so tudi taki kot Petr^ Divjak, ki se na Japonskem bojuje za zdravje in življenje, med nami so ljudje s srcem' kot Hribernikovi, ki so posvojili "na daljavo" ob svojih šestih še sedmega otrok® SE CIJA VSAK PETEK NA GORENJSKIH RADIJSKIH VALOVIH GLASUJEM ZA GORENJKO-GORENJCA MESECA JANUARJA IN PREDLAGAM; Predlog je moj, zato še kratka obrazlož itev:.. . Podpis............................. naslov...................................................... Glasovnica je tudi nagradni kupon! Guverner Gorenjske 1984 NJ. EKSELENCA, GOSPOD SLAVKO AVSENIK! Fantastično! Gorenjke in Gorenjci - hvala. Stotine dopisnic in odzivov na našo akcijo "Izberimo guverner -ko ali guvernerja Gorenjske". Jasno, pregloboko seje v srca vsedel naš SLAVKO AVSENIK, da bi ga pozabili Preveč imamo v ušesih melodij, ki so to pokrajino pridnih, pridobitnih ljudi opevale in proslavile. Vsa čast strumnemu generalu Janezu Slaparju, ampak trenuino Slavko Avsenik kot "njegova ekselenca, guverner Gorenjske" premočno vodi Toda akcije še zdaleč ni konec, kajtimi smo za enakopravnost. DANES TOREJ PRVA KANDIDATKA ZA GUVERNERKO! Glasujte in zgodilo se vam bo kot Tončki Langerholc iz Škofje Loke. Za eno "kobilco" bo bogatejša, saj bo dobila pet jurjev vredno nagrado! GORENJSKA POTREBUJE GUVERNERJA ali GUVERNERKO Glasujem za novega gorenjskega guvernerja(ko) Moj naslov, tone in priimek SLAVKO AVSENIK Takole je bodočemu guvernerju napisala naša nagrajenka, bralka Tončka; "Je hodil po svetu, se vrnil nazaj, za njega Gorenjska - najlepši je kraj." METKA CENTRIH -VOGELNIK Dama. V diplomaciji bo dovolj pogled. Vedno lepo oblečena, urejena. Mediji so njeno področje. Televizija, radio. Glas in stas. Ženska, ki bo Gorenjski odprla vsa vrata. Odporna na vse kritike, fovšarije. Njen moi je arhitekt. Bodočo rezidenco bojda ie načrtuje. Metkini prvi koraki: stik s kraljico Elizabeto, obisk matere Tereze pri nas, za svetovalko bo zaprosila slovito Margaret Thatch-er. Prihaja iz Radovljice, ob njej velja Šifrerjeva: "Bodi hladen ali vroč..." Ne, mlačnosti ne bo prenesla. Za Gorenjke idealna, za Gorenjce "predmet (pa ne mračni) poielenja". Guvemerka Metka - pa še rima se! Torej? EJGA PRISLUŠKUJE, ZAPISUJE V kranjski porodnišnici je zavladala panika ob napovedanih "četverčkih". Laf en preplah: ne bodo se rodili četverčki, ampak bo največji porod štirih v marcu na Bledu. Združile se bodo štiri stranke, po besedah socialistov, demokratov, zelenih in liberal-demokratov je bil za "porod" izbran Bled z jasnim ciljem: kdor bo nagajal, ga bodo namočili v jezeru. [j£QjQ Neuradno) smo izvedeli, da obstaja na Gorenjskem resna konkuri enca gospe Meti Tavčar in njeni spolni vzgoji (glej pisma bralcev v Gorenjskem glasu). To je podjetje TELE-TV s "svinafdmi" ob močno zgodnjih urah. Mlajši in malo manj mladi mladostniki so navdušeni, gospa Alenka Kovšca se še ni oglasila. KUltEl Minuli teden je praznoval rojstni dan naj-televizijec Trne Golob, bodoči lupan šenčurski. lOPIffll Po Gorjah se govori) da sta mladinca, ki sta razdejala pokopališče, iz uglednih in premožnih družin in jima zato nihče nič ne upat EJGA GORENJSKO OKOLJE JE RECEPT! Vse je še izredno dobro varovana skrivnost, toda zviti manever Janeza Drnovška agenciji EJGA & ušel: ministre je namenoma popeljal v okolja varčnosti (beri: šparavnosti) na Brdo, da ne u* pretiravali pri proračunskih zahtevah. Nihče Pa seveda pri tem ni vedel, da je v Ljubljani vodja mislil na vse: na seji niso bili vsi "ta pravi" ministri-Najmanj trije najbolj "zahtevni" so bili namreč * maskirani dvojniki. Ker je na Pusta pač v**5 dovoljeno, je bila ta zvita poteza seveda - P° mnenju ustavnega Častnega tribunala - dovoljen3 "za narodov blagor". Gorenjsko varčno okolje, in ena kreganja manj v Sloveniji. EJGA predlaga« da vzidajo v steno graščine na Brdu tablo: "Tu s° zapravljali Karadžordževiči, maršal Tito in tu r šparal Janez Drnovšek!" POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Na dobri poti -Sejem Moda potrjuje uspešnost Jjinister za ekonomske odnose in razvoj dr. P&vorin Kračun je odprl 41. sejem Moda Jesen - zima 1994/95. Hubljana, 17. februarja - Letošnjemu 41. slovenskemu sejmu I infekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfek-1 in tCr 8alanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita bo v aanienju štiridesetletnice povojne sejemske dejavnosti v Ljubl-oJIUu sledUo do konca leta ie 22 drugih sejemskih prireditev. Sicer v* v. prihodnjih dneh pričakujemo na sejmu živahno poslovno ? ??N&nje. Želimo pa, da bi poleg razstavljalccv tudi obiskovalci, i oh *e 'z^eUce 'ahko kupili v trgovinah, prišli na svoj račun, je otvoritvi poudaril direktor Ljubljanskega sejma Borut Jerše. *(si»^em' ^ 8a bodo na Gospodarskem razstavišču zaprli jutri 1 od a) zve^r. Pa Je potem v sredo odprl minister za ekonomske jjj^ose in razvoj dr. Davorin Kračun. Z zadovoljstvom je ugotovil, kr^w^ovemJa'*car zad*eva gospodarjenje, na dobri poti, in da smo / neU s'a^'m izvoznim rezultatom lahko zadovoljni, saj smo eJiazadnje uspeli obdržati in ponekod celo povečatii svoj tržni e£Ž na zunanjih trgih. na novinarski konferenci pred začetkom sejma pa je Vili .omat iz Združenja za tekstilno industrijo Gospodarske zbornice , '°yenije, ko je predstavil nekatere poslovne rezultate iz lanskega i 3stmesečnega obdobja, poudaril, da bi država morala v HPodnje bolj spodbujati slovensko tekstilno industrijo. Kar pa ^aeva sejem mode je "ošvrknil" mesto Ljubljana, da ob zanimivi I n Poslovno spodbudni slovenski prireditvi "premalo živi z njo". L» šest tisoč kvadratnih metnh se tokrat na Gospodarskem Ijč^javišču predstavlja 234 razstavljalcev iz enajstih držav. IJ • tavUaJo se tudi študentje katedre za oblikovanje tekstila in j^njarstva iz Domžal, Idrije, Ljubljane, Kočevja in Kranja. V fse seJma so vsak dan popoldne tudi modne revije. V jamskih dneh pa je Društvo inženirjev in tehnikov tekstilne naustrije Slovenije pripravilo tudi strokovni posvet iz varstva pri :e'u. zdravstvenem varstvu in zavarovanju delavcev v tekstilni "Atriji. • A. Ž. Gostovanje ameriškega predavatelja .Radovljica - V veliki sejni dvorani Skupščine občine Radovljica J? v ponedeljek, 21. februarja, ob 17. uri predaval ameriški jj[eaavatelj Stephen Haslam o temi Kako zgraditi pozitivno jpdstavo o sebi. Predavatelj, ki je na univerzi New York v jln8hamptonu diplomiral iz managementa, ie imel vrsto pre-avanj in delavnic po Sloveniji že lani, ko ga je povabil v°goriški Klub 200i. V okviru lanskega cikla predavanj je bila i dvodnevna delavnica na Brdu pri Kranju na temo Stres in Talon tudi v Zgornjem Bitnju - Te dni sta lastnika menjalnice Talon iz Trate pri Škofji Loki Lado Jezeršek in Lojze Primožič odprla novo poslovalnico v Zgornjem Bitnju. Poleg menjalniških poslov, odkupa in prodaje deviz, na novi lokaciji odkupujejo in prodajajo nove in rabljene avtomobile. Pri njih je moč opraviti strokovno oceno avtomobilov, kot pravijo pa bo njihova odlika tudi prijazen nasvet. Pokličete jih lahko po telefonu 311-032 ali pa se oglasite kar v novi poslovalnici. V5., foto: G. Šinile STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax.: 061/216-932 BRUTO SIT SKUPAJ 87422 GOSPODARSTVO 83764 NEGOSPODARSTVO 99592 XII93 NETO X1L92L SIT SKUPAJ 55139 GOSPODARSTVO 55117 NEGOSPODARSTVO 61869 BRUTO INDEKS SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO X1L93 XI 93 105.5 106,6 102,3 NETO INDEKS SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO XII 93 XI 93 105,6 106.7 102,4 SQ kot država kakovosti /^inemba na delovnem mestu. Stephen Haslam, učenec in °'§oletni sodelavec Paula Salomona, je med drugim vodil pdnarodno organizacijo učiteljev in govornikov The Supportive pestile Network, bil pa je tudi direktor Hearthfire Lodgea, ** notranje poglabljanje v Virginiji, kjer se ukvarjajo z (w*J">vanJern tehnik nadpovprečnega učenja in osebne preo-Uvn ^a Pre<*avanJu v Radovljici, ki je namenjejo tudi širši ^osti, bo poskrbljeno za prevod v slovenščino. • L.M. Brdo - Združenje SQ za Gorenjsko je do zdaj v okviru treh sejemskih prireditev v Kranju Slovenski proizvod -Slovenska kakovost podelilo 380 modrih, 66 zlatih in 11 zelenih znakov SQ. V sredo pa je na Brdu pri Kranju predsta- Katschberg/rennvveg jj&J smučarski center z 14 ki center ima 26 različnih 3^'cami. Višinska razlika je spustov, od lahkih, preko iJl,m - 1650 do 2500 m srednjetežkih do najzahtevnej- urnorske višine. Ta smučars- ših, takoimenovanih "črnih" Družinski smučarski center - zelo ugoden dostop - od izvoza iz avtoceste za "RENVVEG" samo 5 minut - zelo ugodne družinske karte - vedno veliko snega KATSCHBERG/Koroška, od predora Karavanke Po avtocesti proti Salzburgu (ca 87 km), izvoz RENNVVEG TELEFONSKEINFORMACIJE:0043-4734-630,FAX:753 prog. To pomeni skupno 80 kilometrov smučišč. Zmogljivost žičnic je izredna - 19.000 (devetnajsttisočlll) oseb na uro! Žičnice obratujejo od 9. do 16. ure. Tudi pri izbiri kart se nudi precej možnosti. Poleg normalne dnevne karte obstaja še dvodnevna, trodnevna... Lio. do 14-dnevne, sezonska karta, poldnevna, mladinska, skupinska in družinska. Na razpolago je tudi 140 učiteljev in trenerjev smučanja. K brezmejnemu smučarskemu zadovoljstvu prispeva tudi veliko število smučarskih koč, ki so vsepovsod na pobočjih, kjer se lahko v sproščeni atmosferi podprete. Sicer pa so ob samem pobočju tudi hoteli, apartmaji in zabaviščni objekti. Katschberg se resnično izplača. vilo drugi del kataloga prejemnikov znakov SQ. Ob predstavitvi je Mitja Borko, vodja nacionalnega programa pri ministrstvu za znanost in tehnologijo rekel, da tovrstno promoviranje najboljših slovenskih izdelkov in storitev pomeni usmeritev, da je Slovenija država kakovosti. Kranjskemu oziroma gorenjskemu združenju, Id ima pomembno vlogo na tem področju, pa je priporočil, naj se poveže s slovenskim združenjem za kakovost V Kranju bo jeseni že četrta specializirana sejemska prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost na katerem se bodo predstavila slovenska podjetja in kandidirala za znak SQ. Na letošnji prireditvi pa bodo sedanjemu programu dodali tudi podeljevanje znakov SQ za storitve na področju turistične, gostinske in rekreacijske dejavnosti. • A. Ž. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUFNT/ITODAmi I NAKUTNl/mOOAml I NAKUFNVmOOAmj 1 DEM I 1 ATS 100 ITI. A BANKA (TIK, Jesenka) 77,83 70.25 ADUT Tržič (Deteljica) nI podatkov AVAL Bled, Kran|ska gore 77.85 78,10 CORA, Kranj 77,70 CREDTf ANSTALT Moanka LJ. 77,80 EROS(Stari Mayr), Krtn) 77,85 F-NR TOČ (Deteljica) 77,90 GEOSS Medvode 77 90 HRAMILMCA LOM, d.dJ0anj 77,90 HiDMržnica LJubljana ni podatkov HIPOTEKARNA BANKA Jesenice 77,60 78,20 INVEST Skofja Loka 77,80 LB-GOREHJSKA BANKA Kranj 70,90 LEMA Kranj 77,85 MERKUB-Partnef Kranj 77,48 MERKUR-Žel. postaja Kranj 77,48 MKaStraZUte 77.82 OTOK Bled nI podatkov POŠTNA BANKA d.d. (na poštah} 78,70 78.08 SHP-Siov. hran. In po«. Kranj 77,65 SKB Kranj (Radovf|lca, Šk. Loka) 77,48 SLOGA Kranj 77,65 SLOVSfJATURBT Boh. Bistrica 76.80 SLOVENUATURJST Jesenice 77,88 ŠUM Kranj 77,90 TALON Žel. postaja Trata, Sk. Loka 77,95 TALON Zg, Brinje 77,98 TJASA Kranj UKBŠfcLoka WILFAN Kranj NrTLFAN Radovljica, Gnlsiddvof POVPREČNI TEČAJ 11.06 11,18 7,93 8,06 78,20 78,20 78,20 78,05 78,20 78,19 78,20 78,45 78,10 77,68 77.68 78,15 78,10 77,68 78,00 78,17 78,20 78,20 78.20 ni podatkov 77,70 78,20 77,95 78,20 77,88 78.15 77,65 78,09 11,02 11,00 11.03 11.02 11,04 11,03 10,95 10,98 11.00 10,72 11.01 11,01 11.01 11.02 10.71 11,01 11.01 10,90 10.71 11,02 11.03 11,04 11,05 11,10 11.12 11,18 11,10 11.09 11,09 11.09 11.14 11.12 11.16 11.11 11.04 11,04 11.11 11.05 11.09 11.04 11.10 11,10 11.09 11,08 11.08 7.85 7,90 7,95 7,95 8,00 7.95 7.95 7,88 7.95 7.86 7,98 7.95 7.95 7.95 7.77 7,95 7.95 7,90 7.86 7.95 7.95 7.95 7.97 8,05 8,09 8.20 8,10 8.08 8,07 8,05 8,08 8,09 8,15 8,10 7.97 7,97 8.07 8.05 8.10 7.97 8,10 8,10 8.05 8,03 8.03 11,03 11,04 11,02 10,99 11.11 7,97 8.07 11,11 7,95 8,10 11.10 7.82 8,05 11,10 7,94 8,08 Pi\ Šprovcu v AvtrlJI J« ATS ob nakupu blag« po 10,90 tolaijav. | Prt nakup« to prodaji SKB ta MERKUR zWunav»t» 1» provfatk.1 Podatke za tocejntoo nora sporočajo mt^k^UUpm^pmi»'em zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne "'esr>e teže. Izjema pri tem je ČANG-SLANG. čaj za reduciranje telesne Dri lriti>M>L.l-----*—■ i— ----naraunlh cnstavln in na lahko — ™w. izpila pri lom jo om^u-uLniiu, vaj .w«*—— u Po kitajski recepturl. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko „1°™oljarno za posebno nego telesa: povzroča izgubo teže, plinov, ^Pičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ^G-SLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo £°«talo gladko in gibčno. Čaj CANG-ŠLANG je sestavljen Iz posebnih Suf^11!'" i« primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. V|^G-SLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali "jPst in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požlrek, škatlica ČANG-ŠLANG vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za niti L90 žo,ene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže CAM^klne d"J9« neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ^G-SLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. sW '*nubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno t(\°aelic0 tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne i!.?8 Doste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpojkrfenie. u""' učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici CANG-SLANGA spanjem. CENA: 599,00 SIT + PTT stroški l CILJ, (AS POTOVANJA, PRIJAVE iaanaHMMMeiaMBiaMieeaaeai^^ 1 DATUM ODHODA CENA ; PREVOZ i GOSTINSKE STORITVE OPIS POTOVANJA PARIZ 6 dni 1 KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 i SKOFJA LOKA Tel.:620 960 | 16.3. 298 DEM bus 1 noćite v z i zajtrkom OGLED PARIZA Z OKOLICO KAM NA KOSILO, VEČERJO ? ...... .......................... ' .....— jIME GOSTINSKEGA j OBJEKTA Jkkaj SPECIAUTETE MENU CENA •ODPRTO I GOSTILNA j Pr'Primožk ; Pristavo i pri Tržiču • ivk i* kosilo i« mdice *« »rrti jidi (w nofodls i kosilo 600.COSIT I vsak dan 9-23 Hi.: 57-585 1 GOSTILNA ZARJA | Tel.: 49-305 Trboje domočejodi, veliko izbira jedi po aaroalu vsako soboto in nedeljo kosila \ kosilo j 700.00 SIT vsakdanll 23 pet., sob. 11-01 term zaprlo 1 GOSTILNA Pod Oobrčo 1 Tel.: 56 009 BREZJE pri Tržiču nedeljsko kosilo vs« vrste jedi ponorodlu i kosilo i 500.00 SIT \ vsak dan 13-23 sob,ned.il 23 ponedeljek zaprto i RESTAVRACIJA "RAJ" 1 I TEL: 50-691 Tttlt-eef* i a**»usae pntej« malice, kosilo, jedi po naročilu ■ molit o i i 140 SIT kotil« SMOT vsak dan 8-24 pet.-b. 1-02 aed.,-praz. 10-24 KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Druga pošiljka državne pomoči Tokrat koruza in sojine tropine Višji regres: sedem in štirinajst tolarjev za kilogram Kranj - Gorenjske občine so (bodo) v teh dneh dobile z republike že drugo pošiljko krmnih žit, s katerimi država pomaga kmetijstvu ublažiti posledice lanske suše. V kranjski občini so tokrat prejeli 175 ton koruze in 64 ton sojinih tropin. V občinskem sekretariatu za gospodarstvo že izračunavajo, kolikšne količine bo dobila vsaka zadruga (osnova je število glav velike živine). Če se ne bo kaj zapletlo, bodo kmetje lahko kupovali koruzo in sojine tropine po regresirani ceni že prihodnji teden. Regres je tokrat večji, kot je bil za prvo pošiljko. Kmetje, ki so ob suši utrpeli 30- do 50-odstotno škodo, bodo pri nakupu lahko uveljavljali regres sedem tolarjev za kilogram, tisti z več kot 50-odstotno škodo pa štirinajst tolarjev. Izhodiščna cena koruze je 22,37 tolarja za kilogram, sojinih tropin 38,87 tolarja, k ceni pa je treba prišteti še stroške prevoza in razdeljevanja. • CZ. Predavanja Revmatična obolenja in krene žile Cerklje - Aktiv kmečkih žena Cerklje in kmetijska svetovalna služba vabita na zdravstveno predavanje z naslovom Revmatična obolenja in krčne žile. Predavanje bo v torek, ob pol štirih popoldne v prostorih zadružnega doma v Cerkljah. Predavatelj dr. Janez Remškar iz Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik bo odgovarjal tudi na vprašanja udeleženk. • CZ. Pravilna raba travne ruše Sovodenj - V torek, 22. februarja, ob devetih dopoldne bo v zadružnem domu na Sovodnju predavanje o pravilni rabi travne ruše. Predaval bo mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Zatiranje talnih škodljivcev Skofja Loka - Kmetijsko gozdarska zadruga in svetovalna služba vabita v sredo, ob 9. uri v sejno sobo zadružne enote na Trati, dve uri kasneje pa v sejno sobo na Spodnjem trgu 29 v Škofji Loki (nad zadružno trgovino) na predavanje o zatiranju talnih škodljivcev. Predaval bo mag. Gregor Umek s Kmetijskega inštituta Slovenije. Predavanje bo aktualno, saj so se škodljivci, predvsem strune in ogrci, v zadnjih letih zelo razmnožili in povzročajo veliko gospodarsko škodo na krompirju in na travnikih. Poleg teh povzročajo škodo tudi bramar, sovke, kalčkove muhe, nematede... • CZ. M-KŽK Kmetijstvo Kranj Begunjska c. 5 Obveščamo LASTNIKE GOZDOV da odkupujemo vse vrste gozdnih sortimentov, kakor tudi les na panju. Izvajamo tudi ostala dela v gozdu-gozdnogojitvena dela, sečnja, spravilo, transport... 4 4 r\ r\ 4 Lahko se zglasite na gozdarskem obratu na Zlatem polju v Kranju (vrtnariji) ali pokličete po telefonu 064/213-364,211-252. Tani LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV ! IMATE KOSTANJEV GOZD, Ki GA JE NAPADEL RAK ? LES SE SUŠI! S POSEKOM TAKIH DREVES BOSTE POSTOPOMA OBNOVILI SVOJ GOZD, LES PA VAM BO ODKUPIL TANIN"SEVNICA, ■ TAKO BOSTE REŠIU SVOJ GOZD IN IMEU PRI TEM TUDI FINANČNO KORIST. VSE ŽELENE INFORMACIJE DOBITE NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 0608 41 349 in 41 044 AH NA SEDEŽU TOVARNE TANIN" V SEVNICI. Protest s Cerkljanskega: iS li I "Sosedu je bila priznana škoda, meni pa ne Kmetje se ne strinjajo z ocenjeno škodo, ki jo je povzročila lanska suša, in sprašujejo: "Kdo so ti "strokovnjaki", ki niso znali ugotoviti, da dež ni padal na nobeno njivo in da Je bila torej suša za vse enaka«" Cerklje - Cerkljanska podružnica Slovenske kmečke zveze je v imenu 81 kmetov, ki so po oceni občinske komisije ob lanski suši utrpeli manj kot 30-odstotni izpad pridelkov in so po republiških merilih izpadli iz kroga upravičencev do državne (in dela občinske) pomoči, naslovila na kranjsko občinsko skupščino protestno pismo, v katerem so zapisane kar precej hude obtožbe na račun dela občinske komisije za oceno škode po suši. V pismu, ki ga je podpisal predsednik cerkljanske podružnice kmečke zveze Franc Žlebir, očitajo komisiji, da je "zlonamerno ali kot nesposobna zapravila sredstva", ki bi jih država sicer prispevala za ublažitev posledic suše, da je "delala v škodo nekaterih kmetov" in jih izigrala, da je povzročila nezaupanje kmetov v oblast, v občino in njene komisije, v predstavnike zadrug in kmetijske svetovalce ter nepredvidljive posledice, ki se kažejo v tem, da se kmetje prepirajo med seboj, češ: "Sosedu je priznana škoda, meni pa ne!" "Suša je bila za vse enaka" Kmetje hočejo zvedeti, kdo so bili ti "strokovnjaki" in njihovi sodelavci po vaseh in zadrugah, ki niso znali ugotoviti, da dež ni padal na nobeno njivo in da je bila torej suša za vse enaka. Sprašujejo, zakaj ima eden izmed kmetov v Zalogu 266 tisoč tolarjev škode na hektar, vsi ostali pa le 30 do 60 tisoč tolarjev, zakaj so iz kroga upravičencev do občinske in 110 kmetij pod tridesetimi odstotki V kranjski občini je Modo prijavilo 10S1 kmetij. 941 kmetij je utrpelo več kot 30-odstotni izpad kmetijske pridelave in je po republiških merilih upravičenih do državne (in občinske) pomoči, 110 pa je imelo manjšo škodo in ni upravičenih do regresov, olajšav in drugih ugodnosti. Nekateri pretiravali, drugi preveč skromni Franc Malovrh iz sekretariata za gospodarstvo* sicer tudi član občinske čenllne komisije, je povedal, da so nekateri kmetje pri prijavljanju škode pretiravali, drugi so bili preveč skromni, nekateri pa škode sploh niso prijavili in Zdaj prosijo za pomoč. Občinska komisija je obravnavala vloge na osnovi ocenjene škode na travinju in poljščinah za vsako izmed 66 katastrskih občin, p/i tem pa je glede na republiška merila upoštevala statistično ugotovljene pridelke v občini, ki so manjši od dejanskih, in cene pridelkov, ki jih je določilo ministrstvo (seno 15,50 tolarja za kilogram, silazna koruza 4,14, krompir 18, pšenica 24...). V komisiji se ne strinjajo z oceno, da je bila suša za vse enaka. Pri ocenjevanju na terenu so zaradi različne sestave tal opazili razliko tudi med sosednjimi, bližnjimi parcelami Pomoč tudi za tiste pod trideset? Ker v kranjski občini verjetno ne bodo porabili vsega denarja, ki jim gaje republika namenila za regresiranje obrestnih mer pri posojilih za financiranje pridelave in naložb, v sekretariatu za gospodarstvo razmišljajo, da bi presežek namenili za pomoč kmetijam, ki so ob lanski suši utrpele 20- do 30-odstotno škodo. Odločitev o um Je odvisna od soglasja kmetijskega ministrstva in komisije za kmetijstvo. državne pomoči izpadli skoraj vsi kmetje s Spodnjega Brnika, čeprav imajo vsaj dve tretjini izredno peščene zemlje, zakaj je škoda višje ocenjena tam, kjer je bolj humusna zemlja... Ob tem, ko kmetje ugotavljajo, da za zaplet ni krivo kmetijsko ministrstvo, ampak občinska komisija, zahtevajo, da komisija napako odpravi, prizna škodo in tako kot ostalim zagotovi denar za regresiranje nakupa krmnih žit. Od skupščine tudi zahtevajo, da izreče nezaupnico vsem, ki so sodelovali v komisiji. Predsednik seje opravičil Občinska komisija za oceno škode po suši, ki jo vodi kmet Jaka Korenčan s Podbrezij, sicer tudi občinski minister za kmetijstvo, se je prejšnji četrtek sestala s člani lokalne, cerkljanske ocenjevalne komisije in predsednikom cerkljanske podružnice kmečke zveze. Na sestanku so ugotovili, da je največ kmetij, na katerih je bila ocenjena škoda manjša od 30 odstotkov vrednosti kmetijske pridelave, kar je spodnja meja za pridobitev občinske in državne pomoči, na območju cerkljanske zadruge, še zlasti v vaseh Spodnji Brnik in Zalog. Člani občinske komisije so poudarili, da je merila za ocenjevanje škode (in tudi mejo 30 odstotkov škode) predpisala republika in da je ocenjevanje Eotekalo po navodilih kmetijs-ega ministrstva in v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo. Pravilnost ocenjevanja je potrdila tudi revizija, ki jo je opravilo ministrstvo. Predsednik cerkljanske podružnice kmečke zveze Franc Žlebir se je ocenjevalni komisiji opravičil za kritike (komisija je škodoželjna, skorumpirana, nesposobna, zlo; namerna...), ki so jo ogorčeni kmetje dali v "določenem emocionalnem stanju"; sicer pa je v njihovem imenu vztrajal pri tem, da je treba ponovno pregledati prijave o škodi s tistih kmetij, ki so imele manj kot 30 odstotkov škode in so izpadle iz seznama pomoči. Ugovori do 21. februarja Občinska komisija za oceno škode po suši je sklenila, da kmetje, ki se počutijo oškodovane, lahko do ponedeljka, 21-februarja, ugovore glede ocen-jene škode oddajo v zadrugah, v svetovalni službi, na krajevnih uradih ali na Občini Kranj. Komisija bo pritožbe pregledala in do njih zavzela stališče, organizirala sestanek z oškodO" vanimi in odpravila vse morebitne napake, ki so nastale pti ocenjevanju škode ter pri zbiranju in vnašanju podatkov v računalnik • C. Zaplotnik Zakon o agrarnih skupnostih Vrnitev premoženja in pravic Jutri ali pojutrišnjem bo začel veljati zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Rok za vložitev zahtevkov je dve leti. Kranj - Zakon ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja m pravic, ki so jim bile odvzete s povojnimi pre- Po zakonu sodijo med agrarne skupnosti podobčine, vasi, srenje, soseske, korporacije, urbari al ne in druge po izvoru podobne skupnosti. Za njihovo premoženje in pravice štejejo solastnina ali skupna lastnina, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev ali brez njih, ter pravica do paše, nabiranja stelje in d račja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge podobne služnostne pravice. Zakon določa, da agrarna skupnost ni pravna oseba, ampak skupnost posameznikov in organizacij, ki deluje na podlagi pogodbe in jo je možno vzpostaviti le na območju, kjer je nekdaj že obstojala in delovala. Pravico do ponovne vzpostavitve imajo vsi nekdanji člani, njihovi dediči ali pravni nasledniki, na katere je bila prenesena premoženjska pravica. Če pravila agrarne skupnosti dopuščajo, lahko postanejo njeni člani tudi drugi državljani in Po zakonu je zahtevke za vrnitev premoženja in pravic treba vložiti v dveh letih, to je do 19. februarja, 1996. leta. K zahtevku je treba predložiti še potrdilo o vpisu v register agrarnih skupnosti, odločbo o podržavljenju, izpisek iz matične knjige, overjen članski imenik in druga dokazila. naravi le tisti, ki je član agrarne skupnosti, medtem ko vsi ostali lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Če nekdanji člani, njihovi dediči ali pravni nasled- niki ne zahtevajo vrnitve pr6.' moženja ali zahtevajo le delj ostane preostali del v lasl sedanjega lastnika, ki postafl, član agrarne skupnosti. V p*1' meru, ko člani ne morer uveljaviti enakih pravic, kot s jih imeli pred podržavljenjefl1' lahko zahtevajo odškodnine> P? splošnih odškodninskih predp1' sih. Kar zadeva stvarne ^ pravne ovire za vračanje Vte' moženja, bodo smiselno up°r' abljali določbe zakona 0 denacionalizaciji. • C. Zap'ot' nik organizacije. Pri tem imajo prednost sedanji člani pašnih skupnosti. Agrarna skupnost je ponovno vzpostavljena, ko po javnem pozivu prejšnjim članom najmanj trije polnoletni upravičenci sklenejo sporazum o vzpostavitvi skupnosti in sprejmejo pisna pravila; ponovno pa je organizirana tedaj, ko je vpisana v register agrarnih skupnosti. Član agrarne skupnosti lahko uveljavlja le tak obseg premoženjskih pravic, kot jih je imel sam ali njegov prednik ob podržavljenju. Če je prejšnji imetnik pravice že umrl, se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju. Pri tem lahko deduje premoženje v GOZDAR, D.O.O. KRANJ ZAGRAJŠKOVA11, KRANJ.TEL218-798 PISARNA.OLDHAMSKA 1.TEL215-913 ODKUPUJEMO GOZDNE LESNE SORTIMENTE VSEH DREVESNIH VRST IN KAKOVOSTI IZVAJAMO - POSEK IN SPRAVILO LESA - GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV - ZAHTEVNI POSEKI V NASELJIH, PARKIH-IN OSTALA DELA Z DVIGALOM NA VIŠINI DO 18 m. PREVZEM GOZDNIH POVRŠIN V UPRAVLJANJE ALI ZAKUP KOMENTAR Igranje z ugledom države O tem, da ritem slovenske Notranje politike ie nekaj časa določata predsednik republike Milan Kučan in obrambni min-*ster Janez Janša, danes ni več nobenega dvoma. Ta dva politi-"a> ki imata poleg sedanjih nasprotnih političnih pogledov « vrsto nerazčiščenih zadev v Preteklosti, sta zdaj poskrbela za najnovejši škandal pri slovenskih odnosih s svetom, saj sta v svoje spopade vpletla kar amer-tikega veleposlanika v Sloveniji Allana Wendtsa. Spori med Kučanom in Janšo Potekajo tako temeljito in silo-Vlto, da sta si oba na svoji strani *f pridobila nekatere ključne slovenske medije, preko katerih Poteka njun boj za absolutno oblast. Spomenka Hribar v Zadnji številki Mladine piše Celo o tem, kako ji ni uspelo najti odvetnika, ki bi ji pomagal tožiti obrambnega ministra Jan-,0- V kolikor do teh stvari res Pohaja in če so njihovi vzroki v strahu pred ključnimi političnimi osebami v Sloveniji, potem je klima pri nas več kot nezdrava. Poslej je spopade s Kučanom °ziroma njegovim krogom v lavnosti največkrat nečenjal Jan-Tokrat pa je udarec prišel s Kučanove strani. Tako so v dnevniku Republika najprej na-"Jfgriili, da se veleposlanik Wendt preveč druii z Janšo, Potem pa se je v obeh časopi-sjh> znanih po tem, da sta blizu Kučanovi struji (Republiki in dnevniku), pojavila informaci-!*> da naj bi ZDA v kratkem °dpoklicale svojega veleposlani-v Sloveniji. Vzrok za to naj °i bilo ravno njegovo druienje z *anšo. K temu je treba dodati še Marko Jenšterle spore glede prezgodnjega odpusta slovenskih vojakov, do katerega ie prišlo brez Kučanove vednosti, in pa seveda afero z vojaškimi stanovanji. Ministrstvo za obrambo je reševalo stanovanjske probleme tudi nekaterim ljudem, ki niso njihovi uslužbenci, zelo nerodno pa je, ker se med njimi pojavljajo taki, ki imajo pomemben vpliv na javnost, tako na primer glavni urednik dnevnika Delo, torej časopisa, ki mu te tako ali tako pripisujejo "projanševsko" politiko. Kučan in Janša zelo dobro vesta, da si svojo moč lahko krepita le z nadzorom nad sredstvi javnega obveščanja. Očitno sta si ta prostor ie razdelila, saj imata vsak vsaj po dva glavna medija, od katerih je eden z dolgoletno tradicijo, drugi pa iz novejših časov. Kakšna so Kučanova stališča, lahko v glavnem razberemo iz Dnevnika in Republike, Janša in njegovo politiko pa je najbolje spremljati s pomočjo Dela in Slo venca. Takšna razdelitev medijskega prostora je seveda dobra za vse, ki spremljajo slovensko politiko, in še posebej za druge, manj pomembne politike, škodi pa tistim časopisom, ki se hočejo razglasiti za neodvisne. Najbolj delikatno pri vseh sporih je to, da sta očitno tako Kučan kot Janša izgubila ie ves občutek in posluh za ohranjanje dobrega ugleda naše države. Tako je do vrhunca njunih obračunov prišlo ob aferi z odkrtim oroijem na mariborskem letališču, zaradi česar so Slovenijo v svetu začeli obravnavati kot driavo, ki prekupčuje z oroijem, zdaj pa sta za nameček v svoje obračune vpletla še predstavnika svetovne velesile ZDA, torej driave, ki nedvomno aktivno kreira svetovno politiko. Slovenija je proti njej seveda popolnoma zanemarljiv faktor, v ZDA pa niti slučajno ne bodo dovolili, da bi jim mi s svojimi notranjepolitičnimi obračuni kreirali njihovo politiko na področju diplomacije. S svojim veleposlanikom bodo pač naredili to, kar bodo odločili pri njih, neki "mali driavi na Balkanu" pa bodo verjetno nekoč v prihodnosti, takrat, ko bo to najmanj pričakovala in želela, odčitali potrebno lekcijo. Se ni dolgo tega, ko smo jadikovali nad tem, ker so nas njihovi diplomati uvrstili med balkanske države. Zdaj jim z našo neprevidno notranjo politiko samo dokazujemo, da se niso zmotili. Če bodo pred ugledom same države prevladovali osebni obračuni politikov, pač ne moremo pričakovati, da bi nas uvrščali kam drugam. ODMEVI Oh ja, zopet Jože Dežman Jasno je, da g. Dežman ne ***rt biti srečen, če ne podtika, Vsiljuje mnenja ter iali. Kaj lrugega od človeka njegovega *°va nisem niti pričakoval. A ^e«io kratek odgovor, da ne bi "eimanova podtikanja slučajno postala resnica, čeprav si satn to verjetno neznansko ieli. Če bi razmišljali po Deima-novi logiki, ki pravi, da je Vsakdo, ki omeni Hitlerja, na-cJ?t, potem je danes ves svet četrti reich. No, ker si g. Det-"ton stvari tako nedonošeno Poenostavlja in ker ne razume }?te8a, kar bere, naj mu povem, *T je imela vsaka dobra vlada v'Zijo nacionalnega razvoja na Vseh področjih. Tudi Hitler je lfnel svojo, čeprav se je razvila v 'o, v kar se je. To ne pomeni, da 'e treba zasnovati slovensko Zgojo na Mein Kampfu in ekonomijo na militarističnem dealu, kot to razume g. iffjKan, marveč, da je treba W£77 vizijo razvoja nacije. *\aWfno vizijo ima slovenska laaa, bomo zvedeli poleti, vsaj toko obljubljajo in še to v pisni taki' rezultate pa bom° ŠC Prav je, kar trdi g. Deiman, namreč najino razmišljanje se ^ojrio razlikuje. To ga verjetno jdi najbolj skrbi. Verjetno si \tlh da bi misli enako kot on, SQJ so mu še zelo svete ostali v irLminu tisti časi inkvizicijskih 'Vključevanj iz radovljiške celice fK> v kateri je bil zelo aktiven F glasen. Najbrt, se mu hudo folca, ker me ne bo mogel vreči Z stranke, ker mislim drugače k°t on. f Kot drugič pa g. Deiman *Zmišlja kot politik ali vsaj to Poskuša fingirati in vsako stvar, ' obstaja, kije vneto zagovarja. oko dobiva ie vonj po sholas-llcnem duhovniku LDS, ki ne *zloči več, da vpreiena postoril kobila ne more biti konkur-J*1*« Mercedesu 500 SE. Tako J« Prešernovo gledališče tudi *' v duhu svetovnih trendov, pa sortni park v Kranju in še marsikaj ne. Jasno kot beli dan je, da bodo te ustanove Uvele, so Uvele in iivijo tudi v teikih razmerah, lahko pa bi delovale bolje, če bi bile sodobne. Čudno je, da ima skoraj vsaka KS večjo večnamensko kulturno dvorano, kot mesto Kranj. Vsekakor pa bi bilo zelo fino, če bi vsako gorenjsko mesto pridobilo tiste nove objekte ali posodobilo, ki jih najbolj potrebuje. Teh najnujnejših investicij ni v planu, če pa so, je vprašanje, od kje bo prišel denar za njihovo gradnjo. Iz mini žepnih občin vsekakor te tko. To ni jasno niti meni, niti Vam, niti Vladi RS. Vsekakor pa bo Vlada najprej poskrbela, da še bolj obdavči navadne državl-jane, da bodo vsaj namnoieni driavni birokrati imeli plačilo. Saj veste, da več kot bo novih občin, več driavnih uslužbencev bo. In upam, g. Deiman, da bo Radovljica razpadla na kar največ malih občin, da boste končno postali župan svoje Betajnove, kar pa Vam tal ni uspelo na preteklih volitvah, ko ste bili kandidat SSS. G. Deiman, Vi me sprašujete, kakšna je moja vizija lokalne samouprave. Mogoče zato, ker Vam ni niti nalo jasno, kaj naj bi iz tega nastalo, kako šele funkcioniralo. Toda, zakaj sprašujete mene, ko pa je LDS taka stranka, ki ima na vseh resorjih svoje strokovnjake, katerih še tako slabe idejne rešitve velika koalicija nonšalatno sprejme, brez da bi koga sploh kaj vprašali. Kaj bi Vam potem govoril, ko pa ie vse veste. No, če Vas zanima stališče stranke Zelenih Slovenije o tej temi, potem bolje spremljajte javna občila. Sicer Zeleni Slovenije še niso črni Slovenije. Nisem še slišal za takšno preimenovanje. Kolikor pa mislite, da gre za desničarsko stranko, ste zopet nasedli govoricam. In sploh: Čemu sebojite desnih strank. Mogoče zaradi tega, ker prisegajo na tradicijo, dobro vzgojo, ki pravi ne kradi, ne nečistvuj, ne laži, ne ubijaj, ne pričaj po krivem? Se mar vaša stranka, ki ja na nasprotni strani političnim sil prizadeva za nasprotna, torej za legalizacijo krvnega maščevanja, prostitucije, javnega nečistovanja, lati, korupcije, splošnega razvrata in anarhije? Moje mnenje o lokalni samoupravi je, da je bolj dvakrat pomeriti in šele nato ustreliti, kot zadeti v temo. Kolikor so stvari nejasne te pri financiranju novih občin, čemu naglica, ko pa vemo, da se pri denarju vse začne in neha. Potem imate neučinkovito upravo, zgolj birokrate. Nove občine naj bi vsekakor bile bolj učinkovite in manj zbirokratizirane, sploh pa ne tako majhne kot si ieli LDS. Kot avtorju komentarjev se mi zdi zelo pomembno, da javnost sponzna tudi onostranstvo lepih besed o medu in mleku v novih občinah, in se spozna z lumpar-ijami, ki se za tem skrivajo in ki jih bomo koneckoncev plačali vsi Tudi tisti, ki so volili LDS. Popolnoma Vas razumem, da se ne strinjate, če novinarji razkrijejo katero od afer, kjer kateri Ideesovski minister pone-verja denarce ali zlorablja polo-iaj. To škodi vašemu ugledu in doktrine razkošnega uiivačenja na plečih davkoplačevalcev. Toda g. Deiman, na ialost novinarji bolj vedo, kaj je njihov posel kot politiki in sodniki. Kar se tiče zdruievanja strank na kvazi sredini, je jasno, da gre pri tem za TRENUTNO utrditev pozicije LDS v obstoječem parlamentu. To pa nikakor ne pomeni, da bo LDS pobrala tudi vse glasove ostalih strank. To se je ie neštetokrat pokazalo v sosednji Italiji in se bo tudi leta 1996 ali še prej, ko bodo volitve v Driavni zbor. Če si bo kdo zaradi tega zlomil vrat ne vem, vem pa, da bo Slovenija tudi to zdruievanje preiivela. Seveda se ob tem postavi vprašanje, zakaj se g. Dežman prične kot strela z jasnega repenčiti, brt ko kjerkoli zasledi drugačno mnenje kot ga ima sam? Kar je pri tem jasno, je to, da mu pri njegovem polemičnem pisanju vedno zmanjka argumentov ter da potem po-seie v debato z nizkimi udarci kot so obrekovanje, pisanje domnevnih stvari in govoric. Ni normalno, če človek druge zgolj tali, pred svojim pragom pa ne zna pomesti. Pa kaj si umišljate, da ste, g. Deiman? Angel Lucifer? Vseved? Osebno mi je popolnoma vseeno, če ste se pogovarjali z premiejem na posvetu direktorjev, dejstvo pa je, da še niste nikakršen direktor. Mislite, da boste izgledali imenitnejši, če bo kdo mislil, da ste direktor, ki se je celo dvakrat pogovarjal z g. Drnovškom. Čemu pretvarjanja? Zakaj vsiljevanje mnenj in enormen občutek posesivnosti nad ljudmi in svetom? Raje premislite, g. Deiman, kako boste izpopolnili vaše pomanjkljivo strokovno znanje, da bodo monografije Gorenjskega muzeja kvalitetnejše, namesto da zdravite svoje otroške kompleske z zlobnim obrekovanjem in namernim podtikanjem? Malo samokritike Vam ne bo škodilo? Saj ste brali Maoa! Bog z Vami! Tomaž KUKOV1CA dipl.phil. & SOCCUlt. Cankarjeva 7 64000 KRANJ Loški okraj in lokalna samouprava nekoliko drugače - Komentar k pisanju v Gorenjskem glasu, 4. februarja 1994, o seji izvršnega sveta Skupščine občine Skofja Loka. V sredo, 2. februarja 1994, mi je telefoniral g. Žargi z vprašanjem, ali bi kaj komentiral tisti del zadnje seje izvršnega sveta, glede obravnave lokalne samouprave, kjer je bil prisoten tudi g. Hawlina, predsednik občinske skupščine skofja Loka, češ da mu je le-ta poslal o tem svoj zapis za objavo. Ker nisem vedel, kaj je pripravljenega za objavo, se mi je zdelo razumljivo in to sem tudi odgovoril, da nimam kaj komentirati, dokler ne vem, s čim imam opravka. Članka g. Žargi ja in izjave g. Hawline ne bom sodil. Mogoče se bo zdelo potrebno in primerno kaj več povedati članom izvršnega sveta. Sam pa moram ovreči v tej zvezi nekaj bistvenih stvari. Znan je psihološki pristop, da nekoga nekaj obtoiiš in je kriv, ne glede na dokaznost. Potem naj se pa brani; če se mu ne uspe zadosti agresivno postaviti v bran ob čisti izmišljotini, potem je za javnost kriv, čeprav dejansko ni. Metoda je poznana, irtve pa tudi. In sedaj o strokovnih izhodiščih, ki naj bi bili vzrok za tokraten zaplet na seji izvršnega sveta: V letu 1992 in 1993 ie izmenično občasno prihajalo do vprašanj o bodoči lokalni samoupravi in o loškem okraju. Oboje je vezano na prostor te sedanje občine Skofja Loka, vendar so motnosti vplivanja na začetek, obliko, funkcijo, različne. Za lokalno samoupravo ie beseda sama zadosti pove, za kaj gre, za okraj pa je drugače. Loški izvršni svet je o obeh vprašanjih ie večkrat razpravljal na svojih sejah, o čemer so sorazmerno dobro poročala sredstva druibenega obveščanja. Istočasno pa tudi o loškem okraju. Za občine(o) vemo, da bo(do), medtem ko za okraj, včasih bolje, včasih slabše kate. Ker je bila za začetek decembra 1993 napovedana obravnava v drtavnem zboru, tako o okrajih kot o občinah, je komisija pri izvršnem svetu naše občine pripravila širši posvet med zainteresiranimi občani Škofje Loke in ustreznimi republiškimi ustanovami. To se je potem tudi Zgodilo 1. decembra 1994 v prostorih hotela Transturist. Novembra 1993 je tudi g. Hawlina obljubil zaradi vprašanj loškega okraja organizirati obisk nekaj "LoČanov" na Ministrstvu za pravosodje pri g. Kozincu, Ker s tem obiskom ni bilo nič, sem povprašal g. Havvlina 3. januarja 1994, kaj je sedaj s to zadevo. Odgovoril je, da bi rabil za tak razgovor pri ministru utemeljitve. Dopovedoval sem mu, da smo vsaj ie dvakrat to obravna- vali na naši skupščini in da je glede na dejstva, ki ste jih sama bilo navedenih več ie zapisanih navedla, skozi vaše predavanje razlogov, zakaj je občina skofja po moje ne uresničuje. Loka upravičena do svojega Glede na to, da je bila okraja. Mimogrede naj tu pose- slovenska ustava sprejeta po bej poudarim, da ne glede na prvih demokratičnih volitvah, kasneje, s strani Ustavnega so- in glede na to, da je manj kot dišča zavrnjeni del 95. člena 10 % Slovencev povsem proti Zakona o lokalni samoupravi, splavu, pravico do izbire pač ne tedaj, torej začetek januarja, morete pripisati bivši volji biv-sploh ni bila primerjalno aktual- šega vladajočega razreda, na lokalna samouprava, kot pa Če je večinsko slovensko vprašanje našega okraja. Ker je mnenje tako, da podpira pravile vztrajal, da bi moral imeti co do svobodne izbire, in glede izhodišča, sem videl dve moi- na sprejeto zakonodajo, vi, v nosti, da bi morda še kdo dodal javni instituciji, kot je šola, tega kakšen razlog ZA okraj. Tako dejstva ne morete prikrojiti po sem predlagal, naj o tem pripra- svoji podobi na način, da sku-vi svoja videnja nekaj občinskih sate vplivati na otrokova čustva funkcionarjev, za kar bom (sevanje zaščitnih sredstev, skri-poskrbel jaz, on pa naj skliče vanje zarodkov, zmanjševanje predstavnike loških, strank. pomera kontracepcije, splav je še istega dne sem sekretarja za umor). S tem vi posegate v mojo občo upravo in proračun sezna- in drugih očetov in mater star-njl o dogovoru z g. Havvlino. ševsko pravico do svobodne Čez nekaj dni sem ponovno vzgoje otrok, govoril z istim sekretarjem, pa Predlagam, da se o teh temah je bil mnenja, da glede na pogovorimo na javni okrogli dosedanji dve varianti o okrajih mizi, ki jo bomo organizirali, v Republiki Sloveniji ni moč in tam izmenjamo strokovna smiselno kaj dodati. Rekel pa mnenja, je tudi, da bo sam govoril o tem S spoštovanjem! z g. Hov/lino in da ga bo skušal Alenka Kovica prepričati, da to v teh razmerah _ „ . . _ ... ni aktualno P S: Dolgujem še vir, ki sem Ker pa je vprašanje okraja zelo P uporabila pri navedbi razis-tesno povezano s področjem \av> to Je .Zbor0n'kr-Ablortus-varstva okolja in urejanja pros- PravicaJ° lzblre?! Izda,la.fku; kar veliko Pina,. Zen£f za Pohtiko , tora, sem se o tem in okdičanom bodo iz sedanjih občin zaenkrat nastale upravne enote, sem res to dal, glede na drugo delo, v drugi plan. Za oddelek za obrambo pa se ie dolgo pripravlja, da bo prišel direktno pod ministrstvo, kar tudi pomeni, da na tem področ- Naprošam vse, ki hranijo doma kakršnekoli dokumente, iz katerih je razviden nastanek in razvoj tega podorčja ali jim je kaj znanega iz lastnega zapa-tanja ali pripovedovanja drugih ali prednikov, da vse to izročijo ,u ni pričakovati bvtvemh vpli- aliysporočijo knjižnici Osnovne vov ah okraj v Škofji Loki da ali inuprt>dnslie m Ostaja tako samo Se sekretariat za drulbeni razvoj. Sekretar le-tega pa je sicer ie pred časom povedal, da vprašanje reforme občine, ni njegovo področje. Marsikaj pa sva tudi že s tega gospodarskega vidika ugotavlja- Marsikaj bi tu lahko še zapisal. Pa upam, da je zaenkrat dovolj. Torej ne drži, da se delo glede izhodišč še ni začelo. Res pa je, da že predolgo traja, čeprav v tem času ni tako aktualno. Dogovarjal sem se tako v začetku januarja letos z g. Hawltno le ookraju, ne pa o analizi izhodišč za lokalno samoupravo. O slednjem vpra- šmju pa imam kot predsednik te Qtrok . dodajam zelo komisije z g. Hawlino tako slabe prepr'os'to .faktično razmišl-tzkušnjein izjave, da ,ih tokrat V ? in £ nebi želel odpirati ^mo *oskrbeli za dos. Sedanja občina je živ organizem no iivlje^je vseh rojenih ne glede na predvidevanja, da Jravih Q>rok[ odraslih ^laz. bo Živela še nekako do konca ^ ostarelih ki sedaj %3a rta\rer ,e VldeU' % Životarijo na robu življenjskega Hawlim blizu pregovor, da Če m/„jmj^Jfl . stradajo, se posve-ni cilja je vsaka pot prava , um0 U nerojenim otrokom. Do pristavljam preizkušenega: mkrat moramo prepustiti Ako prva sveča v hiši slabo odločaf?je 0 rojstvu 0\roka nji-gori bo vsa hiša brljava . hovim 'materam> ki jih 'do Izvršni svet in sam si veliko 5/va danijo s svojo krvjo in prizadevam, da je hiša kljub ^ varujejo' d nepriazno občasnim nesporazumom z g. Jokoli Jse've(& mdi JetQJ & Hawlmo razsvetliena. ■• ___.____j- ■ #„_ ■ . ■ • VTricencij Demšar >im P°™Sa)? Prt tem * skrbl{° predsednik IS SO zanje do njihove samostojnosti šole Predoslje, gospe Gorjanče- vi. Smatram namreč, da bi bil zbrani material na enem mestu najboljša naloiba za ohranjanje zgodovinskih in kronoloških podatkov, iz katerih bi lahko ustvarjali naši zanamci svoje vedenje o preteklosti tega območja. Za uvidevnost se že vnaprej vsem najlepše zahvaljujem. Jože Dolhar Brdski mlin Predoslje 21 Preprosta resnica Pismo Alenke Kovšca je sprožilo zelo obširne razprave o svobodi odločanja o rojstvu Mladostnike - bodoče starše pa predvsem seznanimo z vsemi težavami, ki jih čakajo, da se bodo lahko odgovorno odločali. Kdor bi pa rad skrbel za nataliteto, naj poskrbi za to sam z dejanji - rojevanjem in dostojno skrbjo za svoje otroke, vice do svobodnega odločanja o tako da jih bo vzgojil v odgo Skofja Loka Pismo g. Meti Tavčar - zadnjič V zadnjem pismu ste prešli na polje osebnega odnosa do pra rojstvih otrok. Jaz vam te pravice ne kratim in tudi ne želim posegati vanjo. Spoštujem vašo pravico, da se sami odločate, tako kot je v skladu z vašim osebnim prepričanjem. Pravica do splava vas prav nič ne sili, da bi jo uporabili, daje le možnost, da se ljudje odločajo glede na svoje prepričanje in glede na osebno stisko, v kateri so se znašli. Zame je, glede na vso strokovno literaturo, ki mi je bila na razpolago, in glede na posledice, ki jih ta pravica nosi, to še vedno najboljša odločitev med slabimi Zato pa, da so ljudje pred tako odločitev postavljeni v čimmanjši možni meri, jim je potrebno nuditi najširše znanje, ki se po moji oceni in vorne samostojne osebnosti. Opažam da si tisti, ki pridigajo drugim namesto otrok omislijo živalske hišne ljubljenčke, ki so manj zahtevni. O. Horvat POKUilfl 223-111 oOBISKALI o VAS BOMO 5724 UREJA; Vilma Stanovnik DANES SE ZAČENJA 19. POKAL LOKA NA SORIŠKI PLANINI KAR 15 REPREZENTANC Skofja Loka, 18. februarja - Smučarski klub Alpetour in Ločani so danes dobili v goste preko 140 mladih smučarjev iz petnajstih držav sveta, ki se bodo jutri pomerili v slalomu, v nedeljo pa še v veleslalomu za 19. Pokal Loka. Ker na Starem vrhu ni dovolj snega, bo tekmovanje na Soriški planini. Poleg dveh ekip naših tekmovalcev bodo nastopile še ekipe: Argentine, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Nemčije, Velike Britanije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Ukrajine in ZDA. Zaradi domačih tekem so nastop odpovedali mladi smučarski upi Avstrije, ki so za našimi tekmovalci drugi najuspešnejši udeleženci dosedanjih pokalov Loka, saj so na njih kar sedemkrat osvojili skupno zmago. Tekmovanje bo danes zvečer ob 18.30 uri v hali Poden odprl predsednik častnega odbora, minister za obrambo, Janez Janša. Ob kulturnem programu se bodo predstavile tudi vse ekipe udeležencev. • V. Stanovnik NAMIZNI iEnnmk%mmnnn ŽIVAHNA LIGAŠKA TEKMOVANJA Kranj, Skofja Loka, Tržič, 16. februarja - Zadnji konec tedna so članice NTK Merkur v 1.DNTL doma igrale z vodilno ekipo Olimpije in izgubile z rezultatom 1: 6. V D. DNTL za članice je ekipa Križ v soboto izgubila z ekipo NTK Semedda z rezultatom 6:1, ekipa Jesenic je premagala TKI Kemičar s 7 : 0, ekipa Murove je izgubila z Vesno z 0 : 7, ekipo EGP iz Škofje Loke pa so s 7 : 0 premagale gostje iz Kopra. V in. DNTL za moške je ekipa EGP v Velenju s 6 :1 izgubila proti ERI, Jesničani so z 2 : 5 izgubili z Logatcem, ekipa Križ pa je s 6 : 1 premagala Šampionko. Nadaljuje se tudi gorenjska namiznoteniška liga.V 15. kolu je bilo najbolj zanimivo v derbiju v Škofji Loki, ko sta se EGP in Javor Commerc razšla z neodločenim izidom. Mladinci so se pomerili na odprtem turnirju v Ljubljani, kjer je zmagal Smrekar (Vesna), dobro pa so se držali tudi Matej Ošlaj, Jure Maček in Sašo Robida (vsi Merkur), ki so se uvrstili med najboljših osem. Danes ob 16.30 bo na Godešiču škofjeloško občinsko prvenstvo za mlajše in starejše pionirje, zanj pa se je moč prijaviti pol ure pred pričetkom. • V.S. JESENIČANI SE V BOJU ZA NOVO ZVEZDICO ŠE ZDALEČ NISO PREDALI BO KADIKOV LAHKO NATAKNIL ČELADO? Pred današnjo četrto tekmo finala hokejskega prvenstva so v jeseniškem taboru, kjub poškodovanem Juretu Smoleju in Pavlu Kadikovu, optimisti - Prodaja vstopnic že od poldneva naprej. Jesenice, 18. februarja - Minuli torek je bilo v Tivoliju živahno, kot smo bili vajeni na vseh dosedanjih finalnih srečnjih v boju za tretjo slovensko hokejsko zvezdico. Po izenačeni igri v prvem delu so Jesničani v nadaljevanju popustili. Porazu in vodstvu Olimpije Hertz v zmagah z 2:1 pa je botrovala predvsem neučinkovitost železarjev v napadu. Jesničani pa napovedujejo, da bo danes vse drugače! iKSiijflHjE mmmmmsnL ZMAGA LOG STEINELA Ljubljana, 12. februarja - V 16. kolu medregijske lige so kegljači Log Steinel-a gostovali v Ljubljani, kjer so se srečali z ekipo Lokomotive. Srečanje je bilo zelo razburljivo, več znanja pa so pokazali stražiški kegljači in nasprotnika premagali z rezultatom 6 : 2 (4939:4910). Najboljši v ekipi Loji Steinel-a je bil Milan Jereb, točke k zmagi pa so prispevali še Bojan Hafner, Vinko Cvirn in Brane Benedik. Po 16. kolu je v vodstvu Slovan iz Ljubljane z 32 točkami, drugo je moštvo Log Steinel-a s 25 točkami, sledi Riko iz Ribnice z 19 točkami, Kamnik 18 itd. V prihodnjem kolu, 26. februarja, bo ob 9. uri igral Log Steinel na domačem kegljišču z moštvom Izole. • Martin Silar GORENJSKA LIGA DVOJICA ZA VRH V Gorenjski ligi po tem kolu ostajata v boju za vrh le še Jesenice in Lubnik. Ljubelj je v 10. kolu izgubil na Jesenicah pri vse boljši Kr. Gori in praktično odpadel iz boja za prvo mesto, Jesenice in Lubnik pa premagujeta vse nasprotnike in ostajata kandidata za prvaka. V tem kolu je zelo dobro zaigrala tudi ekipa S. Jenka in zanesljivo odpravila Elan v gosteh. Rezultati: Kr. Gora : Ljubelj 7:1 (4984:4867), Lubnik : Adergas 8:0 (4950:4726), Triglav : Jesenice 2:6 (4765:4927) in ELan : S. Jenko 1:7 (4779:4903). V vodstvu sta Jesenice in Lubnik s 18 točkami. Pari naslednjega kola v soboto, 19. februarja, ob 16. uri: Lubnik : Ljubelj, Adergas : S. Jenko, Elan : Triglav in Kr. Gora : Jesenice. * Jože Pogačnik POKAL MESTA JESENICE AVSTRIJSKIM SANKAČEM Planina pod Golico • Člani Sankaškega kluba Jesenice so minulo soboto in nedeljo na progi v Savskih jamah organizirah 37. tekmovanje v sankanju na naravnih progah za pokal mesta Jesenice. Nastopilo je 67 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije in Slovenije, manjkali so predstavniki Nemčije in Italije. Pokal so osvojili člani avstrijske ekipe Frantschach pred ekipama Železnikov in Tržiča. Obenem je bila to tudi 1. tekma srednjeevropskega pokala v sankanju. Naslednja bo 19. in 20. februarja v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji, nastopili pa bodo tudi naši najboljši REZULTATI ZA POKAL MESTA JESENIC: cicibani: 1. Lukas Wagner (Pinguin - Avstrija), 2. Philipp Wagner (Pinguin -Avstrija), 3. Jure Pohleven (Železniki - Slovenija), deklice I: Marlies Wagner (Pinguin Avstrija), 2. Nina Schetter (Feld am See - Avstrija), 3. Ketama Kribitz (Seutschach - Avstrija) deklice H: 1. Jerneja Habjan, 2. Ana Tolar (obe Železniki - Slovenija), dečki 1:1. Čhristian Seywald (Golling - Avstrija); 2. Aleš Erjavec (Jesenice - SLO), 3. Matic Benedik (Železniki - SLO) dečki n: 1. Christoph Wagner (Pinguin -A), 2. Grega Lavtižar (Jesenice -SLO), 3. Rene Ortner (Feld am See - A) st mladinke: 1. Bernarda Tolar (Železniki - SLO) mL mladinci: 1. Rene Del Fabro (Suetschach - A), 2. Franz Kelinfercher (Feld am See - A), 3. Simon Debeljak (Železniki - SLO), st mladinci: 1. Mathias Schimon (Hohenberg - A), članice: 1. Tina Tolar (Železniki), 2. Tončka Tolar (Železniki), 3. Breda Meglic (Tržič - vse SLO) člani: 1, Robert Tomelitsch (Seutschach), 2. Andreas Ottitsch, 3. Klaus Knauder (oba Frantschach - A) starejši člani: 1. Drago Česen (Tržič), 2. Mirko Klinar st. (Jesenice - SLO), 3. Franz Wieltsch (Finkenstein - A) dvosedi: 1. Krassnig (Suetschach - A), 2. Česen - Vizjak, 3. Meglic - Neme (oba Tržič - SLO). • J. Rabič Tudi torkovo srečanje v Tivoliju si je ogledalo preko šest tisoč gledalcev, ki so uživali v lepem in napetem dvoboju. Po prvi tretjini je bil izid neodločen, saj sta oba vratarja, kljub nekaj lepim priložnostim, dobro branila svoja vrata. V peti minuti druge tretjine je Beri-bak svoje moštvo povedel v vodstvo, ki ga je nato povišal še tik pred iztekom drugega dela srečanja, ko je zadel iz prostega strela. Kot, da so se sprijaznili s porazom, so Jeseničani v zadnjem delu tekme popustili, vodstvo Olimpije pa e povečal Toni Tišler, tako da je il končni izid 3:0 (0:0, 2:0, 1:0). Po treh finalnih obračunih Ljubljančani sicer vodijo z 2:1, vendar se Jeseničani v boju za naslov prvaka še zdavnaj niso Eredali. "Žal je še težko reči, ali osta na današnji tekmi lahko zaigrala poškodovana Jure Smolej in Pavel Kadikov. Posebno Kadikov ima težave, saj zaradi zatrganega in nato zašitega ušesa ne more natakniti čelade," je povedal tehnični vodja ekipe Brane Jeršin. Številni navijači Jeseničanov in Ljubljančanov pa te dni ugibajo, ali je nenevaden razplet prvenstva (zmage v gosteh, porazi doma, enkar dobra, drugič slaba igra...) moda posle- I. MEDNARODNE IGRE ŠOLSKIH OTROK KRAJČAN0M VEČ KOT POL MEDALJ Kranj, 16. februarja - Konec prejšnjega tedna je Športna zveza Ravne organizirala I. mednarodne igre šolskih otrok. Na Koroškem se je zbralo 17 mestnih reprezentanc iz osmih držav, največ tekmovalnega uspeha pa je imela mlada ekipa mesta Kranj, sai ie ekipno zmagala, od petnajstih pa so Kranjčani osvojili kar osem kolajn. Poleg uspehov skakalcev Primoža Peterke, Miha Eržena in Roberta Janežiča, ki so dobili vse tri kolajne (o njih smo Že pisali) gre pohvaliti še Andrejo Gašperlin, kije dobila zlato medaljo v veleslalomu in Luka Sorlija, ki je dobil srebro v isti disciplini. V smučarskem teku je ekipa Kranja nastopila samo z dvema tekmovalkama. Zmago si je pritekla Nusa Žibert, bron pa je osvojila Tadeja Brankovič. Med dečki je v teku osvojil bronasto medaljo Anže Lauseger. * V.S. VABILA, PRIREDITVE Rokometni spored - V I. državni ligi za moške škofjeloški Šešir jutri gostuje pri Omnikum Rudarju, rokometašice Kranja pa v I. državni ligi za ženske v sredo gostujejo pri Mlinotestu. V II. ligi bodo rokometaši nadaljevali prvenstvo prihodnjo soboto. • V.S. Košarkarski spored - Košarkarji Triglava v zeleni skupini I. SKL jutri, ob 20. uri v dvorani na Planini gostijo domžalski Helios, košarkarice Odeje Marmorja pa ob 18 uri gostijo Mibex Ilirijo. Kranjčanke igrajo pri Cometu v Slovenskih Konjicah. Ekipa Didakte iz Radovljice bo jutri, ob 18.30 v domači dvorani OŠ A.T.Linharta gostila KK Agrohit iz Slivnice, moška ekipa Odeje Marmorja pa ob 20. uri v hali Poden gosti ekipo Vanda Straše. • V.S. Smučarski tečaj na Krvavcu - Tudi letos bo v času zimskih Eočitnic organiziran smučarski tečaj za Šolarje na Krvavcu. Tečaj o potekal od 28. februarja do 4. marca, v popoldanskem času. Do 21. februarja se lahko zanj prijavite Petru Slatnerju po telefonu 421- 411. • J. Kuhar Počitniški tečaji na Pokljuki - Od ponedeljka, 28. februarja, do petka, 4. marca, bo Športna zveza Kranj pripravila smučarske tečaje za začetnike, boljše in že dobre smučarje. Tečaji bodo potekali na Pokljuki, odhod avtobusov iz Kranja pa bo vsak dan ob 8. uri. Prijave za tečaj sprejemajo na Športni zvezi Kranj, kjer po telefonu 324 - 972 (g. Lampret) dobite tudi vse dodatne informacije. • V.S. Občni zbor Planinskega društva Gorenja vas - V dvorani doma Partizan v Gorenji vasi bo jutri, v soboto, ob 19. uri, občni zbor Planinskega društva. Nanj so vabljeni vsi člani društva in drugi ljubitelji planin. Po pogovoru o minulem in načrtovanem delu za letošnje leto bo tudi zanimivo predavanje in družabno srečanje. • VS. Čevljarsko podjetje RATITOVEC ŽELEZNIKI p.o. Češnjica 37, 64228 ŽELEZNIKI razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA (ni reelekcija) za mandatno dobo štirih let Kandidati morajo izpolnjevati poleg z zakonom predpisanih pogojev še naslednje: - srednja izobrazba obutvene ali ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornih nalogah ali višja izobrazba obutvene, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na odgovornih nalogah - organizacijske in vodstvene sposobnosti - predložitev programa razvoja in delovanja podjetja Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Čevljarsko podjetje RATITOVEC Železniki, Češnjica 37, 64228 Železniki, z oznako "za razpisno komisijo". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Jeseniški branilci na sobotni tekmi niso imeli lahkega dela. Bod" danes znali zaustaviti ljubljanske napadalce? dica dogovora, da se tudi letos igra sedem finalnih tekem. V jeseniškem taboru te govorice odločno zavračajo: "Tisti, ki mislijo, da je možen tak dogovor, so non! Naslov državnega prvaka je preveč dragocena lovorika, da bi bili možni kakršnikoli dogovori. Je pa res, da sta moštvi precej izenačeni in da je na vsaki tekmi mogoč vsakršen izid," pravijo. Torej, vse je odprto, v obe" taborih pa pred današjo teku10 obljubljajo srčno borbo. St*' čanje na Jesenicah se bo začel" ob 17.30 uri, vstopnice (P? enaki ceni kot na prejšnj1 tekmi - 800 za stojišča in 10W, SIT za sedišča) pa bodo v predprodaji že od 12. ure dalj*'I • V. Stanovnik, foto: G. Sini* CELJANI IZENAČILI NA BLEDU Bled,16. februarja - V tretji tekmi končnice državnega hokejske?* I prvenstva za tretje mesto so Blejci v ponedeljek zvečer v Cel]11 presenetjivo a zasluženo ugnali domačo ekipo Inntal Celja |D povedali v zmagah z 2:1. V sredo zvečer pa na domači ledeni ploskvi vodstva niso uspej1 povišati, saj so jih razpoloženi gostje premagali s kar 1:5 (0:3, l^'j 0:2) in izenačili na 2:2. Štiristo gledalcev je edini gol za domači videlo v 40. minuti, ko je zadel Suvak. Peta tekma v boju za tretje mesto bo jutri v Celju. • V.S. TEK TREH DEŽEL ODPADE Kranjska gora, 17. februarja - Letošnji, 12. Tek treh dežel, ki bi moral biti to nedeljo, 20. februarja, s startom v Selčah nad Podkloštrom, je zaradi pomanjkanja snega odpovedan. To so avstrijski organizatorji v sredo sporočili našim, TD Rateče in TD Kranjska gora. Tekači, ki so že plačali štartnino, lahko vplačani znesek dobijo nazaj, lahko pa ga prenesejo na eno od naslednjih prireditev, poletni kros ali tek drugo leto. • V.S. VESELE ZIMSKE POČITNICE J Kranj, 17. februarja - Športna zveza Kranj tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami za osnovnošolsko mladino pripravja te#U drsanja. Začel se bo v ponedeljek, 28. februarja, ob 8.15 uri in "v trajal do petka, 4. marca. Tečaj bo na ledeni ploskvi drsališča Savskem logu, prijave skupaj z vplačilom, 2000 SIT, pa zbirajo, prostorih športne zveze - Partizanska 37, najkasneje do februarja. Prav tako bo Športna zveza Kranj v času zimskih počiti11, | omogočila prosto plavanje za vse osnovnošolce v občini Krafljj Prosto plavanje bo vsak dan, od 11.30 do 13. ure, v zimske'' bazenu v Savskem logu. Vstopnine v tem času ne bo, vsak kopal*, pa mora obvezno uporabljati plavalno čepico. Za varnost in re bodo poskrbeli plavalni učitelji. • V.S. ORBICO d.o.o. Savije 89 61113 Ljubljana objavlja prosta delovna mesta 1. 3 trgovskih potnikov za program PROCTER & GAMBLE za območje Ljubljane, Gorenjske in Štajerske Z 1 trgovskega potnika za program kozmetike (ELLEN BETRIX, MAK FACTOR, EUROCOS) za območje Štajerske in Dolenjske Pogoji za zasedbo: - dokončana najmanj srednja šola družboslovne smeri, - znanje angleškega jezika, - vozniški izpit B kategorije, - lasten avtomobil, - starost do 35 let, - zaželene delovne izkušnje Vaše vloge v rokopisu z življenjepisom in kratkim opisorfl dosedanjega dela pričakujemo v 8 dneh po objavi na na9 naslov. Delo se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delorf' Lillehammer'94 oo SA" SMUČARKA JE ZARADI POŠKODBE IZGUBIL mmsm SAJ BI LAŽE SMUČALA, KOT GLEDAM! Tako je ob torkovi olimpijski superveleslalomski tekmi vzklikala mlada škofjeločanka Lea Ribarič, ki jo je poškodba ob začetku sezone izločila iz naše uspešne smučarske vrste. Skofja Loka, 15. februarja - Kar pošteno hudo je bilo dvajsetletni škofjeločanki Lei Ribane, ko je pred novim letom na državnem prvenstvu na Krvavcu staknila poškodbo sprednje kolenske vezi. "Tako dobro nam je vsem kazalo letos, dobro smo trenirale in Prepričana sem, da bi uspehi prijateljic "potegnili" tudi mene. Že na prvem smuku sezone, ko sem bila sicer osemintrideseta, a sem imela le malo zaostanka, sem si močno izboljšala FIS točke v smuku, in kdo ve, kaj bi bilo danes, če ne bi bilo te poškodbe," je v torek, ko sva sedli pred televizijski sprejemnik, da bi skupaj Pokomentirali tekmo naših deklet, razmišljala Lea, naša "najhitrejša" reprezentantka, ki je v tej sezoni računala na dobre uvrstitve zlasti v smuku in superveleslalomu. Lea si je torkov nastop prijateljic iz reprezentance ogledala skupaj z bratom Miho, ki se kar ni mogel sprijazniti, da je obema najboljšima po vmesnem času moralo spodleteti... Slika: G. Sinik Toda nerodna poškodba je ni potrla za dolgo. "Kar verjeti nisem mogla, ko je zmagala moja najboljša prijateljica Alenka. Vem pa, da ko se uspehi začenjejo, gre vse laže, bolj sproščeno, zato tudi mislim, da kolajna za naše na olimpijskih igrah ni nedosegljiva. Že danes jo lahko dobita tako Alenka kot Špela, če le ne bo kakšne napake, ki pa se na takih tekmovanjih in pri tej hitrosti kaj hitro lahko zgodi," je Lea razmišljaja pred super-veleslalomsko tekmo. Med vožnjami naših deklet ji je zastajal dih: "Alenka, še malo, pritisni... in joj, ali je to mogoče!?" je vzdihnila. "Saj bi laže vozila, kot pa da gledam vse to!" Ko so naše odpeljale in ko se je medalja tako rekoč izmuznila najprej Alenki, nato pa še Špeli, Lea kar ni mogla verjeti. "Včasih sem kar huda na komentatorje, ko rečejo da se je kdo uvrstil "samo" naprimer na osmo mesto. Koliko truda, odrekanj, treninga... je za vsem tem. S Špelo, Uršo in Mojco, ki smo sošolke, smo se zadnja leta morale marsičemu odpovedati. Vse smo sicer dijakinje v škofjeloški gimanziji, toda v šolo praktično ne hodimo, opravljamo samo izpite. Včasih smo jemale na tekme in treninge polne nahrbtnike knjig, danes le še katero, bolj zaradi občutka. Toda profesorji, posebno Milena Kordež, ki vodi smučarski oddelek, nas razumejo, pomagajo nam z inštrukcijami, tako da še kar nekako gre...," pravi Lea, ki pa že razmišlja o novih tekmah. "Letos se še ne bom mogla priključiti ekipi, če bo tako, kot kaže zadnje dni, pa bi že lahko nastopila na kateri od tekem evropskega pokala ali FIS tekem v mesecu marcu," načrtuje Lea, ki sicer v svetovnem pokalu navija za Tombo in Ortlieba. Za svoje prijateljice pa pravi: "Mislim, da kolajna bo, najbolj pa stavim na Alenko in Urško v slalomu ter Špelo v veleslalomu." • V. Stanovnik SMUČIŠČE STRAŽA NA BLEDU OBRATUJE Bled, 16. februarja - Blejsko turistično podjetje Turizem in rekreacija je dobro okoristilo februarsko ohladitev in usposobilo smučišče Straža. Od sredine tega tedna Straža obratuje vsak dan od 9. do 16.30 ure, nočna smuka pa je od 17. do 20. ure. Dnevna vozovnica stane 900.- SIT, popoldanska (od 13. -16.30 ure) le SIT. Za nočno smuko na Straži je vozovnica 700.- SIT, na osvetljenem smučišču boste vsak večer lahko smučali od 17. do 20. ure. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET Komisija za drobno gospodarstvo razveljavlja razpis posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, ki je bil objavljen dne 15. 2.1994, in objavlja nov RAZPIS POSOJIL ZA POSP SEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA, objavljen na podlagi 9. člena Odloka o dodeljevanju posojil za Pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Kranj in sklepa komisijo Izvršnega sveta za drobno gospodarstvo. '• Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: " nakup in graditev poslovnih prostorov * adaptacije poslovnih prostorov •nakup opreme, patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti 2- Posojila se dodeli: ■ samostojnim obrtnikom "Podjetjem v zasebni, mešani in družbeni lastnini Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Kranj. 3 Za posojilo je namenjenih 4.400.000,00 SIT. J Posojilo znaša največ 20 % predračunske vrednosti investicije. 5. Doba vračanja posojila je 6 let. ?• Obrestna mera za posojila znaša 50 % izhodiščne obrestne mere za 'nvesticijsko kredite, kot jo ima banka, preko katere se bodo posojila dodelila. 7- Vloge se predložijo Skupščini občine Kranj, Sekretariatu za 9ospodarstv0, Slovenski trg 1, najkasneje v 20 dneh od objave razpisa. 8 Vloga mora vsebovati: .. mmLjm - naziv obratovalnice oz. podjetja ter ime in priimek osebe, ki jo zastopa " naslov obratovalnice oz. podjetja * opis in predračunsko vrednost investicije •višino zaprošenega posojila 9- Vlogi je treba predložiti naslednjo dokumentacijo: a) dokazila glede namena posojila: * Ph nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo " Pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. Priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. uPravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, m najemno Pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobro vračanja posojila - Pri nakupu opreme, patenta in blagovne znamke predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo P Potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov P O dodelitvi posojila bo odločal Izvršni svet Skupščine občine Kranj v 30 dneh od dneva poteka roka za predložitev vlog. Sklep Izvršnega sveta bo posredovan vsem vlagateljem najkasneje v osmih dneh po sprejemu. Datum: 15.2.1994 številka: 403-019/90-01/1 ROJSTNI DNEVI SE KAR VRSTIJO "Mar imajo vsi naši reprezentantje rojstne dneve prav v času olimpijskih iger?" se je te dni spraševala ena izmed bralk iz Radovljice. Zanjo in za vse ostale, ki iz dneva v dan po TV, radiju in po časopisih berete in poslušate vesti o razpoloženju v našem olimpijskem taboru, smo pobrskali po podatkih o naših olimpijcih in ugotovili, da v Času olimpijskih iger (ter tik pred njimi ali kmalu za njimi) praznujejo rojstne dneve: Alenka Dovian je bila stara 18 let 11. februarja, Urška H m vat ima 20. rojstni dan prav danes, 18. februarja, Špela Pretnar pa bo stara 21 let 5. marca. Naša Četrta alpska smučarka, Katja Koren bo 19 let praznovala meseca avgusta. Med smučarji je rojstni dan na olimpiadi prvi praznoval Gregor Grilc, ki je bil 13. februarja star 24 let, te dan kasneje pa je 22. rojstni dan praznoval Miran Ravter. Jure Košir rojstne dneve praznuje 24. aprila, Mitja Kune 12. novembra, Andrej Miklavc 5. junija, Jernej Koblar pa 30. septembra. Za praznovanja rojstnih dni na olimpijskih igrah bodo prikrajšani naši skaklci, pa tudi v naši biatlonski vrsti ni nikogar, ki bi rojstni dan praznoval te dni, pač pa je zadnji pred začetkom olimpijskih iger upihnil svečko najmlajši član naše biatlonske reprezentance, Jože Pokljukar iz Gorij, ki je 30. januarja praznoval 21. rojstni dan. • V. Stanovnik DREJ KLIN BBEfflBEBEHMMHliBffl SLOVENCI KOT NORVEŽANI "Norvežani so majhen, skromen narod, ki ima veliko športnih središč, veliko dobrih tekmovalcev in odlične navijače. Slovenci smo jim v tem kar precej podobni." Bled - Andrej Klinar je bil dvakrat na olimpijskih igrah - 1964. leta v avstrijskem Innsbrucku in štiri leta kasneje v francoskem Grenoblu. Kot alpski smučar je dosegal za tedanje čase in razmere dobre rezultate, v smučanji pa je ostal tudi potlej, ko je tekmovalne smuči postavil v kot. Letos je bil vodja tekmovanja za svetovni pokal v Kranjski Gori, sicer pa je podpredsednik Smučarske zveze Slovenije, član komisije za alpske smučarske proge pri Mednarodni smučarski zvezi FIS, tehnični vodja smučarskega kluba Bled... * Zdaj, ko je olimpijski čas, vam verjetno misli "uidejo" tudi na igre v Innsbrucku in v Grenoblu. Kako ste jih doživljali? "Igre so bile zame izjemno doživetje. Vse je bilo amatersko, v športu še ni bilo toliko denarja, kot ga je danes. Na igre v Innsbruck smo odšli nepripravljeni. Vsa Evropa je bila v pomanjkanju snega in tudi prireditelji so imeli velike težave. V Grenoblu sem upal predvsem na dobro uvrstitev v smuku, a sem si že na treningu poškodoval koleno." * Na igrah v Sarajevu ste bili v drugačni vlogi, kot vodja priprave smučarskih prog na Bjelašnici. "Tedaj sem neposredno občutil, kako neizprosen jte boj za olimpijske kolajne. Švicarji so me prosili, da bi pripravil čimbolj ravno smukaško progo, Avstrijci so želeli takšno s' čimveč skoki... Olimpiada v Sarajevu je bila v mednarodnih krogih dobro ocenjena, vendar v Bosni potlej ugleda in objektov niso znali izkoristiti. Po končanih igrah nisem bil več na Bjelašnici, vendar je slišati, da so hotel in druge objekte v vojni porušili, razdejali..." * Kako spremljate igre v Lillehammerju? "V Smučarski zvezi Slovenije in v odboru za olimpijske igre treh dežel (leta 2002) se še dogovarjamo, da bi morebiti odšel tudi na Norveško, vendar... Nič še ni dokončnega, igre za zdaj redno spremljam po televiziji." * Kaj pričakujete od naših? "Alpski smučarji in smučarke so v izvrstni formi. Prepričan sem, da kolajna bo, lahko celo zlata; ne vem pa, ali bo to uspelo moški ali ženski ekipi. Kandidatov za medaljo je kar precej, dobil pa jo bo tisti, ki bo trenutno najbolj navdahnjen za vrhunski dosežek in bo imel še športno srečo." DVA SCENARIJA Smučarski klub Bled ima v olimpijski ekipi dva tekmovalca - Spelo Pretnar in Jerneja Koblarja. Na Bledu so nanju ponosni in če bo komu uspela dobra uvrstitev (pri tem računajo predvsem na Špelo), ju bodo še posebej lepo sprejeli. Pripravljena imajo dva scenarija: enega za kolajno, drugega za uvrstitev blizu kolajne. * Nekateri pravijo, da so naši smučarji in predvsem smučarke še premlade za kolajne. "Močno dvomim, da bi bila lahko ta ekipa čez štiri leta tako dobra, kot je zdaj. Mislim, da so dekleta in fantje že zreli za kolajne." * Čemu pripisujete takšen vzpon v letošnji sezoni? "Vsi smo pričakovali napredek, vendar ne tako skokovitega. Skrivnost uspeha je v strokovnem delu in v veliki homogenosti ekipe. Vzdušje je odlično, tekmovalke in tekmovalci se veselijo uspeha vsakogar iz ekipe." * Ali v preteklosti te enotnosti in vzdušja ni bilo? "Ne. Med člani ekipe so bile prevelike razlike v kakovosti in tudi v starosti." • C. Zaplotnik m. ENJCTSTI PESTI ZANASE OLIM VSAJ ENA KOLAJNA MORA BITI! Večina ljubiteljev športa, pa tudi tistih, ki jim sicer ni prida mar za športna tekmovanja, te dni poseda pred televizijskimi in radijskimi sprejemniki in posluša, kaj se dogaja v Lillehammerju. Pri tem seveda tudi Gorenjci nismo izjeme, saj je kar dvanajst gorenjskih športnikov v boju za olimpijska odličja. In čeprav dekletom v torek na superveleslalomu ni šlo tako, kot so si želela, še ni nič izgubljenega. Kot so po torkovi tekmi povedali nasi naključni sogovorniki, še ni nič izgubljenega, saj kolajna pač mora biti! Tone Fras iz Trebije: j "Da bi gledal direktne i prenose vseh tekmovanj iz olimpijskih iger, nimam 'časa, rad pa si zvečer I ogledam posnetke. Tek-imovanje deklet v superveleslalomu pa sem si mimogrede ogledal v Nami. Žal sta naši naj-'bojši izpadli in sem bil kar malo razočaran. Vendar pa vseeno upam, da bodo naši imeli več sreče na prihodnjih tekmah, da bodo dobili tudi kakšno medaljo. Stavim na Jureta Koširja, ki bi kot Gorenjec moral dobro smučati... morda mu bo uspelo drugo mesto. Ne verjamem pa, da bi po medalji lahko segli skakalci. Za biatlon se ne zanimam, zelo všeč pa mi je tudi hokej, posebno te dni, ko je spet zanimivo finale državnega prvenstva, enjce." Navijam pa seveda za Gor- Tina Jelene iz Škofje Loke: "Rada gledam smučarijo, zato sem si tudi v direktnem prenosu ogledala tekmo deklet v superveleslalomu. Navijam seveda za naše: najbolj za Jureta, Špelo in Urško, pa tudi za vse ostale. Na olimpijskih igrah bodo zagotovo dobili vsaj eno medaljo - ali v slalomu fantje ali pa v veleslalomu dekleta. Tudi sama rada smučam, zato še z večjim zanimanjem spremljam tekmovanja. Sicer pa imam rada tudi igre z žogo, posebno odbojko, ki jo tudi treniram". Dušan Štremfelj iz Škofje Loke: "Žal nimam časa, da bi si lahko ogledoval prenose tekmovanj iz Lil-\i5 lehammerja, saj delam kot sprevodnik in pogosto pridem pozno domov. Vendar pa me rezultati zanimajo, posebno rezultati naših smučarjev. Zato med službo, če imam le čas, rad pogledam v časopis in preberem, kaj je novega in kako je šlo našim. Mislim, da so letos res dobri, posebno Košir, Pretnarjeva, Dolžanova in seveda tudi vsi ostali. Navijam pa kar za vse naše." Tone Mohorič iz Železnikov: "Seveda se zanimam za šport in zato tudi gledam prenose z olimpijskih iger. Če imam le čas, si odlegam direktne prenose, sicer pa vsaj posnetke zvečer. Med našimi najbolj navijam za smučarje, posebno za Koširja, prav tako pa navijam tudi za skakalce. Med športi, v katerih naši na olimpijskih igrah ne nastopajo, rad gledam zlasti hokej. Tudi sicer mi je namreč hokej zelo všeč, navijam pa za Olimpijo, za katero računam, da bo na letošnjem državnem prvenstvu tudi zmagala." Ludvik Peternelj iz Podjelo vega Brda: "Rad gledam olimpiado, največ na drugem TV programu i ali na evrošportu. Tudi i sam pozimi rad smučam, čeprav sicer igram tudi nogomet in košarko. Na olimpiadi pa najbolj navijam za smučarje in skakalce in kljub prvi izgubljeni priložnosti naših deklet na superveleslalomu vseeno računam, da našim medalja letos ne more uiti. Najbolj računam na Jureta Koširja, tudi za Urško kolajna ni nedosegljiva... Nekomu bo že uspelo!" • V. Stanovnik, foto: G. Šinik MALI OGLASI d*>. prevoz brezplačen. PEČI NA SVETILNI PETROLEJ 250 - 650 DEM - akcijska prodaja prodala In montaia z avtomatiko z« OUNE GORILCE In ataatlrane CISTERNE. Ugodnosti za upokolance. 8 čakl ja platilo z odlogom. TAMARČEK, d.o.o., KRANJ "ZT 21-17-60 ali 06-09-61-17-80 Izlet: Rim - CAPRI - POMPE' T VEZUV od 26.2. do 3.3., cena 310 DEM. SICILIJA od 19.3. do 26.3; cena 630 DEM. Nakup: MUNCHEN 5.3. cena 50 DEM. ITALIJA 17.2. V 24.2. »691-624__3»* VSAK TEDEN s kombijem nakupc valni izlet v Muncheni »82-104 ^ OBLAČILA VERITAS - obiščite izposojevalnico proočnih oblačil z dodatki na Jenkov 1 v Kranju. »312-207_ Prodam NATIKAČE, usnjene, različnih barv, topli s filc podplati ali 1 usnjenimi podplati, vse ročno delo-»70-570 ali Praprotnik Franc, Ljubno 84, Pod na rt pri cerkvi!__*** OTR. OPREMA Otroško POSTELJICO z vzmetnico. prodam. » 70-770__»Jjj Prodam malo rabljeno PREVUALNO MIZO. »061/751-431_ JgJ PEG kombiniran otroški voziček * nov, vreden ogleda, zelo ugodno Srodam. cena 16000 SIT. »692-6'1 130_- Ugodno prodam POSTELJICO črno 90 x 190, brez jogija. »401-125371; Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in posteljico. »50-204 FITNESS STUDIO MASAŽA MEFISTO d.o.o. Savska Cf STA 8 Kranj Tel.: (064) 212 555 AVTOSALON KALCIT d.o.o., PLANINA II. pri pokopališču Kranj, Tel./Fax.: 331-013 od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 18.00 r letim kuditi 1 SWIFT1.0GL3vr__________18.228 DEM polog 5.756 DEM obrok 48x347 DEM SWIFT1.3GL3vr___19.804 DEM polog 6.264 DEM obrok 48x377 DEM SAM U R Al trda streha______24.829 DEM polog 7.839 DEM obrok 48x472 DEM VITARA trda streha 3 vr_34.568 DEM polog 10.916 DEM obrok 48 x 657 DEM k____________...............A ASuTlT .Dobro ohranjen kombiniran VOZI Frazo, prodam. O 422-0653758 OSTALO Počitniško PRIKOLICO Adria 450 z J« opremo, prodam. 0 212-716 Prodam vložene JURČKE, KOSTAN-^VKE in ŠAMPINJONE. »323-210 Zelo ugodno prodam novo rostfrei P^o- O312-450_3462 ^ir>i alarm s pir senzorjem, piezzo "J»no, kodirnikom, cena 70 DEM. »66-783 3524 SMREKOVE PLOHE, žagan les in igrice, prodam, O 76-474 3585 Tov. AVTOPRIKOLICO 120x180 cm, Pgdam. O 85-429_35« Bukova DRVA in suhe DESKE za jjgon, prodam. O 66-804 3587 Nov kovček za Roland E 86 £20x45x16 cm), prodam. Matjaž, •712-300 3613 Prodam JEDILNI KROMPIR po 15 SIT. Trboje 31_mm Prodam KROMPIR desire jedilni in primeren za sajenje. 049-529 3715 MED 350 SIT/KG, za Kranj in okolico dostava na dom. O 43-495 3757 HLEVSKI GNOJ, ugodno prodam. O 46-316 3772 Brezplačno nudim materijal za butare, delno drva in prevoz. 0241-250, po 20. uri 36«i POSESTI TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Polagalcem keramičnih ploščic IZREDNA PONUDBA UPIL PO TOV. CENAH J^utnfcn lepil« KERAFIX FLIESURIT Tel., 064/ 45-«S20 Preddvor, Tu palice 20 Prodam kotel za žganjekuho ali Vanjam za večjega In CIRKULAR za ^ggnje tramov. O 738-953 3670 škatle za šiviljski pribor, lesene, "9°dno naprodaj. Lepo, praktično aarilo. ©41-289 3694 .Suha mešana DRVA, prodam. O J^8J3_3720 2 RADIATORJA 60x150, prodam, S$na 1 kom. 5000 SIT. O 327-279 RAINDAVV, d.o.o. KRANJ - PROMET Z NEPREMIČNINAMI. Posredujemo pri prodaji, nakupu, zamenjavi, najemu in oddaji hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, lokalov, vikendov in zemljišč. Nudimo kvalitetno in pravno urejeno prodajo ali nakup. O 064/ 328-441 3269 Prodam GARAŽO ob Linhartovi cesti v Ljubljani in novo PEČ za etažno CK Emocentral 23. 0622-821 3303 Prodam 1/2 stanovanjske HIŠE v Bistrici pri Tržiču. 053-350 in 58-430 3615 Vrtičkarjem oddam 1000 m2 veliko-parcelo v Britofu. 0241-250, po 20. Uri_3690 V okolici Dovjega prodam več gozdnih parcel in rovt. 0802-087 Pri Šk. Loki prodamo 2-stan. hišoi s CK, parcela 400 m2, staro 22 let ali zamenjam za večje stanovanje. O 214-674 ali 218-693_3762 Za znane kupce takoj KUPIMO manjše hiše ter nadomestno gradnjo na Gorenjskem. Za stare hiše ZAMENJAMO večja komfortna stanovanja v KRANJU. KUPIMO večje parcele primerne za poslovno stanovanjski objekt. PRODAMO HIŠE, PARCELE (za hiše in vikende), travnike, gozdove in njive na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE - ZA VAŠO VARNOST. O 214-674 aH 218- 693 3765 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije - s programom Urške, vpisuje nove člane. ©41-581 3205 TRIO igra za ohceti, obletnice, v lokalih. Veliko petja. 070-015 3526 Pridelki Prodam RDEČO PESO in rdeč i&er>cek. Sajovic, Suha. 043-514 l^oijsko in z dostavo, prodam jedilni ^orobnejši KROMPIR. Okroglo 11. 5*7-761_ 3468 ^"odam seno in otavo po 20 SIT. *622-418 3496 ŽIVILA Kranj Restavracija PARK Kranj Odlična gostinska ponudba Sobotni piesl ob živi glasbi Družabni plesni večeri ob SREDAH TEL2U-441 Plesni tečaji, plesne šok S7Z/9 . TEL: 327-308 Gostilna ZARJA Trboje v?s ob dobri gostinski ponudbi vabi DANES, 18. 2. na prijeten večer ob m glasbi. Za ples vam bo igral in pel duo STRUNA. v soboto, 19. 2.,pa vas vabijo na plesni večer z duom KARINA. Tel.: 49-305 Žganje kuha Marjanca Perko Zg. Bela 10 64205 Preddvor T«l.: 064/45-241 cpnm ?udi Po zelo ugodnih sow več vrst naravnega "anega žganja, med ostalim: " tešnjevo ' parelično ' °rinjevo [s°-djevec uiyamouJca Vb »r, asortunan lahko dobite e£L°s." aIi v lični stekleni £*>alaži. Ob večjih količinah ^^ekstra popust. jj^dam seno in otavo blizu Kranja. <^432, po 17. url_3530 kuiwlic°1 a)do. proso, koruzo, rž, >^0681-213, po 19. uri 3551 Pah?i!LN' KROMPIR prodam. Poko->5Sn Kranj _3561 sila£?a[!2 i°dilni krompir in koruzno ^_©421-091 3570 2ar^arri 1000 kg SENA ali zamenjam a Slovenije, podkomisija za snežne plazove ter komisija za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije v objektu TO na Rudnem polju na Pokljuki. V nedeljo dopoldan so v praktičnem delu predvidene vaje v iskanju zasutih, testiranju stabilnosti snežne odeje in hoji po nevarnem terenu. Čeprav je tradicionalna preventivna akcija namenjena zlasti vodnikom, gorskim reševalcem in alpinistom, bi ogled predvsem praktičnih vaj koristil tudi turnim smučarjem in drugim obiskovalcem gora pozimi. Kot kažejo izkušnje iz nedavne nesreče zaradi plazu v Julijcih, bi tako znanje lahko preprečilo izgubo mladega življenja. * S. Saje movž iz Ljubljane. Ko je opazil pešakinjo na cesti, se je ogibal v levo in zaviral, vendar je Kernovo kljub temu zbil. Odbilo jo ie v vetrobransko steklo, udarec je bil tako močan, da je na kraju nezgode umrla. • H. J. V tujo hišo po denar Poljšlca - V sredo med sedmo zjutraj in drugo popoldne je neznani storilec iz stanovanjske hiše na PoljŠici pri Gorjah odnesel 21.000 mark, nekaj tisoč šilingov in okroglo sto tisoč tolarjev. Kriminalisti tatvino še raziskujejo. • H. i. MIKE'S SPORT FASHION "AVTO ŠOLA" ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 21. FEBRUARJA 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. ^311-035 =?ADiO Ft! VSAK DAN POSLUŠAM RADIO KRANJ =»ADiO 313 FF? Predavanje o piramidah Kokrica - Iz programa Čajank, ki jih prireja Turistično društvo Kokrica, bo jutri, 19. februarja, ob 17. uri v Osnovni šoli na Kokrici predavanje o piramidah. Zgodovinsko in ezoterično jih bo predstavil Jožko Mavric iz Nove Gorice. Obiskovalce bodo turistični delavci na Kokrici tudi tokrat postregli s čajem in pecivom. • (až) Citre in pesem Adergas - V dvorani Kulturno umetniškega društva Vele-sovo v Adergasu bodo drevi ob 19. uri nastopili Kamniški ko-ledniki. Njihov program s citra-mi in pesmijo bo povezovala Mojca Zaje. • (kj) Velesovčani gostujejo Cerklje - Jutri (sobota) bodo v dvorani kulturnega doma v Cerkljah ob 19.30 nastopih člani Kulturno umetniškega društva Velesovo z burko Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi. V nedeljo, ob 16. uri, se bodo z burko predstavili tudi v Trbojah. • (kj) Ustanavljajo društvo Mostovi Kranj, 18. februarja - Ljudje, ki v Kranju že dve leti prostovoljno delajo z begunci iz Bosne, so pobudniki za ustanovitev novega društva Mostovi. Društvo za pomoč mladim iz Bosne in Hercegovine bodo uradno ustanovili jutri, 19. februarja, ob 18. uri v dvorani 16 občine Kranj. Sprejeli bodo program društva, ki daje prednost zlasti začasnemu vključevanju mladih v novo okolje, socialni pomoči, organizacijskim, izobraževalnim in kulturnim programom. • D.Ž. Planinski izlet Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 19. februarja, planinski izlet na Peco. Odhod avtobusa bo ob 5.30 izpred avtobusne postaje v Radovljici. Prijave sprejema PD Radovljica, v torek in sredo, od 16. do 18. ure. • L.C. Pohod Kropa - Podvin -Radovljica Pohodno-planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod Kropa - Podvin -Radovljica. Pohod bo v torek, 22. februarja, z zborom pohod-nikov ob 7.45 uri pred domom upokojencev na Selu. Hoje bo za 3 do 4 ure, pohod pa bo vodil Miroslav Feldin. • L.C Predstavitev volnenih izdelkov Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj vabi na enkratno zabavno predstavitev posebnih volnenih izdelkov, ki bo v torek, 1. marca, ob 16. uri v prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4. Predstavitev je omogočila firma Ferdinand Keller in poleg brezplačne pogostitve in obilice humorja in zabave boste predstavljene izdelke lahko po posebno ugodnih cenah tudi kupili. • L.C. Izlet v Medijske Toplice Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet v Med- ijske Toplice - Izlake, ki bo 3. marca 1994, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Izlet vključuje tudi kosilo in kratek sprehod. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 14. ure. • L.C. Ponovitev izleta v Čatež Zaradi velikega zanimanja bo Društvo upokojencev Kranj ponovilo izlet v Čateške Toplice. Interesenti naj se prijavijo v pisarni društva, datum in ura odhoda pa bosta znana ob zasedbi avtobusa. • L.C. Teniški tečaj za upokojence Teniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj v mesecu marcu razpisuje teniški tečaj za vse, ki imajo veselje do tenisa. Edini pogoj je, da ste član DU Kranj in imate poravnano članarino. Prijave sprejema DU Kranj, osebno, pisno ali po telefonu 329-566 (Zinka Šara-bon - vodja sekcije). • L.C. Pohod Žabnica - Bitnje -Straž išče Na željo številnih članov so pri Društvu upokojencev Žabnica ustanovili Sekcijo za po-hodništvo, ki bo svoj prvi pohod organizirala v sredo, 23. februarja, in sicer na relaciji Žabnica - Bitnje - Stražišče. Odhod bo ob 9. uri izpred Zajca v Sp. Bitnjah. • L.C. Proslava ob 145-letnici smrti Franceta Prešerna Društvo upokojencev Kranj je ob 145-letnici smrti dr. Franceta Prešerna v torek, 8. feb- ruarja 1994, v prostorih društvi organiziralo poslavo s kultu! nim programom. Sodeloval jf Moški pevski zbor DU Kranj citrar Marjan Beton s pevki Joži Bučenel, recitatorke Slav Pelko, Mira Pintar, Cirila Skok Janina Jereb in Justa Rak«* * fela pa sta Jože Štefe in Mif I intar. Povezovalka program5 je bila Marta Eržen, k uspeh* proslave pa je*poleg nastopajo! Čih veliKO pripomogel tud1 Lojze Domanjko. Pri Društvu upokojencev Kranj se vseU nastopajočim iskreno zahvalil jejo in si želijo, da bi bilo tak«! m podobnih nastopov še veliko • L.C. Starejši ljudje v prometu Društvo upokojencev Kra"] bo danes, v petek, 18. februarja ob 17. uri v prostoru DU Tomšičeva 4, organiziralo pr«' davanje na temo starejši ljudjev prometu. Predaval bo inšpektoi za varnost prometa, gospod Ivan Demšar. • L.C. Izlet na Dolenjsko Društvo upokojencev Žabnil ca vabi na izlet na Dolenjsko, Kj bo v torek, 1. marca, z odhodotfj ob 7. uri z vseh avtobusni!1! Eostaj od Stražišča do S* »uha. Prijave sprejemajo pO"; verjeniki društva. • L.C. Občni zbor PS Iskra Planinska sekcija podjetij Iskra iz Kranja vabi na občo' zbor, ki bo v petek, 18. februar; j a, ob 18. uri v zgornji dvoran* Restavracije v Savski Loki 1. ' L.C. Pot v drugačnost Kranj, 18. februarja • V kintfj Center v Kranju bosta Igor ifl Jurij Furlan iz Škofje Loke; danes zvečer, ob 20. uri pripravila multivizijsko predstavite* poti z motorjema po Aziji' Poimenovala sta jo "Pot 1 drugačnost". • VS. Jubilejni pohod na Stol Kranj, 18. februarja - Planinsko društvo Kranj oziroro* njegova sekcija Iskra pripravlja vzpon na najvišji ■ Karavank. Z njim želi počastiti 20-letnico ustanu rit ve sekcije, obenem pa obuditi spomin na prvo turo na Stol, v snežu^ metežu pred 20 leti. . Odhod udeležencev bo 26. februarja 1994, ob 7. uri izpr6*' hotela Creina v Kranju. Od tam se bodo odpe,;'* Zabreznico, kjer bo izhodišče vzpona do Valvasorjevega doma. Tam je predvidena delitev v skupine; manj izkušeni bodo odšli po lažji poti do sončne Zebreške planine, drugi pa se bodo podali proti 2238 metrov visokemu vrhu Stola. Vodnik1 priporočajo zimsko opremo, za vzpon na vrh pa tudi dereze u? cepin. Vrnitev v Završnico in domov bo za obe skupini še is° dan, zadnjo februarsko soboto. Organizatorji vabijo zlasti tiste planince, ki so v sekcij0 vključeni od začetka njenega delovanja. Prijave s prispevkotf 500 SIT sprejemajo v pisarni PD Kranj in Volga Pajk (telefon 221-321, interno 28-22; ter Matija Grandovec (telefon 331-331 interno 30-93) do 23. februarja. • S. Saje Učitelji o preprečevanju drog Radovljica - Ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici dvotedenski seminar za učitelje o preprečevanju drog. Seminar bo trajal od ponedeljka, 21. februarja, do 4. marca. Na njem bodo izkušeni predavatelji iz Velike Britanije izobraževali trideset slovenskih učiteljic in učiteljev. Seminar bo v ponedeljek ob 11. uri odprl minister dr. Slavko Gaber, predvidoma se bo otvoritve udeležil tudi britanski ambasador v Sloveniji Gordon Johnston. Udeleženci seminarja bodo kasneje svoje znanje o drogah in njihovem preprečevanju prenašali na druge učitelje. Na ta način želi ministrstvo za šolstvo in šport vzpostaviti mrežo učitelj ev-inštruktori ev, ki bodo s seminarji zajeli kar najširši krog slovenskih učiteljev. • H. J. 5MH0TA! DfHfc KTolttCV SiK DoB«. zmiovo Mfc5€Ml-' PA So 70 m,Ket pa veš 2EH*.to *e tako-- Ml SMO OeiAVSkA