TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice Glasilo Občine Moravske Toplice PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU V TEŠANOVCIH - ob mešanem zboru Martin Anton Slomšek iz Martjanec (na fotografiji) so nastopili: pevke zavoda Vrtci, domača folklorna skupina in učenci vseh treh osnovnih šol v občini Počastili slovenski kulturni praznik PREPLET ZVRSTI IN GENERACIJ Osrednja občinska proslava slovenskega kulturnega praznika v nabito polni dvorani vaško-gasilskega doma v Tešanovcih je bila prepletena z vsemi zvrstmi izražanja kulture - pesmijo, plesom, recitali in instrumentalno glasbo. Po drugi strani pa je to bil ponovno kulturni dogodek, v katerem so se z nastopi izmenjevali mlajši in odrasli. UVODNIK 35. številka Lipnice je v znamenju dveh raznorodnih nosilnih tem: prva je kultura - ob prazniku ji posvečamo prostor na prvih treh straneh glasila, druga je občinski proračun za leto 2002; bilanco proračuna objavljamo na straneh 9-14. Občinski svet je proračun v višini 1, 136 milijarde SIT sprejel na decembrski seji, odlok je bil objavljen v Uradnem listu 22. decembra 2001. Zakaj kmetje in drugi zainteresirani niso navdušeni nad razpisom Sapard? Na isti, kmetijski strani prvič izčrpneje pišemo o »poeziji kmetijstva« - čebelarstvu. In spremljajo nas teme stalnice zadnjega obdobja: seja občinskega sveta, lokalna samouprava - Bojan Peček piše o regijah, ki jih ni in ni -, o stališču občinskega sveta do teritorialnih sprememb v lokalni samoupravi, nadaljujemo zapis o krajevnem samoprispevku. Pa o življenju ob meji, svojevrstnih prizadevanjih fokovske osnovne šole, najboljših športnikih lanskega leta, aktivnostih gasilske organizacije v občini in drugem. Novost je »sinergijski kotiček« - rubrika, v kateri bo Razvojna agencija Sinergija odslej redno objavljala svoja sporočila. Ludvik Sočič, odgovorni urednik Uvodoma je zbrane in vabljene goste -med njimi je bila tudi državnozborska poslanka iz vrst madžarske narodnosti Maria Pozsonecz - pozdravil podžupan Jože Matis, o pesniškem geniju, dr. Francetu Prešernu, in pomenu kulturnega praznika je spregovoril Ludvik Sočič. V pevskih nastopih mešanega pevskega zbora Anton Martin Slomšek iz Martjanec in ženskega pevskega zbora Vrtci občine Moravske Toplice je bilo mogoče slišati vrsto slovenskih in prekmurskih ljudskih pesmi, nas- top folklorne skupine Kulturno-turistične-ga društva Tešanovci je postregel s spletom prekmurskih plesov, s prisrčnimi nastopi pa so svoj delež dodali še učenci vseh treh osemletk v občini: odlična skupina citrarjev je prišla z Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, učenci Osnovne šole Bogojina so navdušili z recitali in pesmimi ob instrumentalni spremljavi, otroški pevski zbor Osnovne šole Fokovci pa s pevskima točkama. Geza Grabar FOTO: Geza GRABAR FOTO ARHIV DRUŠTVA B SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU KULTURNA DRUŠTVA SE PREDSTAVIJO Kulturni utrip okolja predstavljajo kulturni dogodki, umetniški nastopi glasbenikov, likovnikov (razstave), literatov, ustvarjalcev novih medijev ... Akterji prihajajo iz različnih sredin: iz kulturnih (in kulturno-turističnih) društev, več glasbenih skupin deluje samostojno, kulturni utrip v občini pomembno poživljajo šolske skupine, razstave organizirajo številni prireditelji, prav tako vzgojne kulturne dejavnosti. Kulturna (KUD) in kulturno-turistična društva (KTD) v občini so ustanovljena v Bogojini, Filovcih, Motvarjevcih, Vučji Gomili, Prosenjakovcih, Selu, Središču in Tešanovcih; z nastopi so navzoči pevci moškega in mešanega pevskega zbora M. A. Slomšek Martjanci, ženski zbor Goričanke, nonet Talita iz Bogojine, vaške pevke iz Filovec in Prosenjakovec ter posamezni instrumentalisti. Ob letošnjem kulturnem prazniku smo povabili predsednike kulturnih društev, da predstavijo programe svojih društev, težave pri financiranju dejavnosti in se opredelijo do predloga o ustanovitvi zveze kulturnih skupin v občini. Sporočila prvih KUD objavljamo v tej številki, druga (če jih dobimo) bomo objavili v naslednjih številkah glasila. KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO »JOŽEF KOŠIČ« BOGOJINA Kulturno-umetniško društvo »Jožef Košič« iz Bogojine v zadnjem času posveča pozornost organizaciji kulturnih prireditev in ohranjanju starih folklornih plesov. V Bogojini smo v zadnjih letih uvedli kar nekaj prireditev, ki postajajo tradicionalne in imajo dober obisk. To so: praznovanje kulturnega praznika, praznovanje dneva žena, Pozdrav pomladi - srečanje otroških in mladinskih pevskih skupin in zborov, folklorni večer v sklopu Košičevih dnevov kulture in Božično-novoletna voščilnica, kjer nastopajo odrasli peski zbori. V okviru našega društva tretje leto deluje folklorna skupina, ki ima naštudiranih kar nekaj sklopov plesov. Pohvalimo se lahko s plesi z Ravenskega in Goričkega, letos pa pripravljamo sklop porabskih plesov. V društvu smo v letu 2001 organizirali izlet v Budimpešto. V letu 2001 smo organizirali že omenjene prireditve, posebej pa smo lahko ponosni na delo folklorne skupine, ki je s sklopom goričkih plesov nastopila na revijah folklornih skupin v Sloveniji in tujini, vrhunec je vsekakor nastop na 31. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih. Nikakor pa ne smemo pozabiti na dve odlično pripravljeni prireditvi: Folklorni večer z nastopom folklornih skupin, pevcev in tamburašev iz Pomurja in Porabja, Folklorna skupina je leta 2001 nastopila na beltinskem festivalu druga prireditev pa je Božično-novoletna voščilnica z nastopom zborov iz naše okolice. Letošnje leto bo v znamenju sodelovanja z Zvezo Slovencev na Madžarskem v Monoštru. S Porabci sodelujemo od prvega Folklornega večera, ko smo navezali stike z gospo Klaro Fodor. Naša folklorna skupina se odzove na večino njihovih povabil, tako da smo lani gostovali kar na treh njihovih prireditvah, oni so pa bili tudi pri nas z dvema skupinama. Vsekakor bo pika na i v teh odnosih priprava porabskega sklopa pri naši folklorni skupini. Nastopi naše folklorne skupine in organizacija prireditev zahtevajo tudi ogromen finančni vložek. Prihodki v društvo so razdeljeni na več delov: • Prihodki iz občinskega proračuna, • Prihodki iz lastnih dejavnosti, • Sponzorstva in prostovoljni prispevki na prireditvah, • Članarina in lastni prispevki. Delež iz posameznega vira je približno 25%, vendar pa moramo priznati, da smo se morali določenim stvarem tudi odpo- A MICA______________________________________________________ vedah zaradi finančnega stanja. Želeli bi predvsem, da bi vsa kulturna društva dobivala občinska sredstva na osnovi izpolnjenega programa v prejšnjem letu in programa v tekočem letu. Mi bi realno pričakovali več sredstev od občine po uspehu folklorne skupine in realizaciji programa. Eden od osnovnih problemov delovanja našega društva je tudi slaba koordinacija društev na področju naše občine, saj se naši folklorni skupini s plesi, ki so prišli na beltinski festival, ni uspelo predstaviti nikjer, razen v domačem kraju in zdravilišču Moravske Toplice, čemur verjetno ne bi bilo tako ob občinski kulturni zvezi. Vsekakor pa bi izrekli kritiko domači občini, da nas ni nikoli povabila na katero od prireditev pod svojim okriljem. Kulturno - umetniško društvo »Jožef Košič« iz Bogojine je z lastnim delom zadovoljno, žal nam je le, da je naše delo premalo opazno. Matjaž Cerovšek, predsednik društva KULTURNO-TURISTIČNO DRUŠTVO »BETLEHEM« SELO Približno 40 članov Kulturno-turističnega društva »Betlehem« iz Sela je s svojim delom v preteklem letu upravičeno zadovoljno. S skromnimi finančnimi sredstvi in z veliko entuziazma smo uspeli uresničiti cilje, ki smo si jih zastavili. Dramska sekcija je pripravila dobro obiskano tradicionalno prireditev, posvečeno našim ženam in mamicam v marcu, ter izvedla martinovanje v novembru. Krst mošta so si ogledali tudi naši starejši občani, za katere smo pripravili pogostitev; med njimi so bili tudi taki, ki so se udeležili degustacije vin domačih vinogradnikov. Vseslovensko srečanje vasi Selo, Sela, Sele, lani že peto leto, so izvedli krajani Sela pri Žireh. Člani našega društva so na teh srečanjih posebej toplo sprejeti, prvo srečanje je bilo namreč v »našem« Selu. Naslednje leto bo to srečanje ponovno pri nas. Organizacijsko in finančno bo organizacija srečanja terjala združitev moči vseh krajanov in organizacij v vasi, a tudi pomoč lokalne skupnosti, sponzorjev ter ostalih kulturnih društev naše občine, da bi nas 1500 Selanov iz vse Slovenije res »bolje spoznalo«, kakor se glasi slogan teh srečanj, in odneslo s sabo kar najlepše vtise. V duhu priprav na srečanje je zastavljen tudi načrt dela za letošnje leto. Vsakoletna čistilna akcija letos ne bo dovolj; potrebno bo postoriti marsikaj za lepši in urejen videz našega kraja. Potrebno bo urediti gasilski dom in njegovo okolico; posebno pa okolico rotunde. Obnove so potrebne tudi pozdravne vaške table; odstraniti ali urediti bo potrebno nekaj panojev, ki so bili pred časom nameščeni, a so danes s svojim videzom v sramoto kraju. V akciji Uredimo okolico svojih domov bomo člani pomagali pri urejanju okolice pri starejših občanih. Razmišljamo tudi o ustanovitvi moškega okteta in še marsikaj. Skromna sredstva, ki jih pridobivamo iz dotacij občine ter iz prireditev, za tako obsežen načrt ne bodo dovolj. Potrebno bo pridobiti sponzorje in tudi sredstva lokalne skupnosti in drugih društev ter organizacij, ki želijo, da bi bil naš kraj urejen po meri krajanov. Drago Balajc, sekretar KTD Betlehem 22. februar 2002 FOTO: ARHIV DRUŠTVA _______ KARIKATURA: Franc MESARIČ OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU KULTURNO-TURISTIČNO DRUŠTVO »ADY ENDRE« PROSENJAKOVCI Iz predstavitvene knjižice ob prvi obletnici folklore KTD Tešanovci Krst mošta 2001 v izvedbi KTD »Betlehem« Selo Folklorna skupina KTD Tešanovci Osnovna dejavnost našega društva je popestritev kulturnega dogajanja na vasi ter vzpodbujanje turistične dejavnosti. Posebno skrb namenjamo urejeni in čisti okolici, tako vsako leto zasadimo grede ob cesti in redno kosimo travo ter organiziramo očiščevalne akcije vasi. V preteklih letih smo pod vodstvom predsednika Ladislava Sabotina največ energije vložili v obujanje starih običajev in opravil. Prikazali smo žetev in mlatitev na stari način, pokrivanje kleti s slamo, lujpanje semena in čejsanje petja ter predelavo lanu. V letu 2001 smo pred velikonočnimi prazniki pripravili razstavo pirhov in prikazali nastajanje glinenih izdelkov v sodelovanju z lončarji iz sosednje Madžarske. Začeli pa smo tudi s sanacijo kulturne dvorane, ki je bila obnove že neobhodno potrebna. Zamenjali smo zavese, spustili strop in montirali luči ter prepleskali stene. 8. FEBRUAR V letošnjem letu želimo sanacijo zaključiti z zamenjavo starega poda in vrat. Organizirali bomo razna predavanja, prirejali kvize in srečanja, na predvečer prvega maja bomo kresovali in postavili mlaj, organizirali bomo izlete, upamo, da bo še naprej pridno vadil in nastopal naš zbor ljudskih pevk, ki so nam še posebej v ponos. Finančnih težav do sedaj nismo imeli, saj smo za prireditve obujanja starih običajev in opravil uspeli najti sponzorje v okolici. Malce več finančnih težav pa nam povzroča sanacija kulturne dvorane. Zdi se nam, da bi bilo koristno, če bi se delo na kulturnem področju usklajevalo na občinskem nivoju v obliki zveze društev. Pripravljeni smo postati člani te zveze. Cvetka Voroš, predsednica društva KTD »Ady Endre« Prosenjakovci: obujanje starih opravil -predelava lanu KULTURNO-TURISTIČNO DRUŠTVO TEŠANOVCI KTD Tešanovci je bilo ustanovljeno 1. januarja 2001 na pobudo več sedanjih članov. Še posebej je za ustanovitev društva zaslužen sedanji mentor Zoran, ki je hkrati tudi predsednik društva. Namen društva je, da ohrani kulturno dediščino vasi, oživi običaje, navade in šege ljudi in jih prenese na poznejše rodove. V društvu aktivno deluje folklorna skupina, ki ohranja tradicijo folklornih plesov, značilnih za vas Tešanovci in za širše območje Prekmurja (Ravensko, Goričko, Dolinsko). Skupina šteje devet plesnih parov in dva muzikanta. Pesmi, ki jih skupina poje: Snočkarska noč in Rasti, rasti, rožmarin. Plesi, ki jih pleše folklora: Po cesti ido drautari, Šujster polka, Sotiš, Šamarjanka, Ob bistrem potoku je mlin, Trojka, Pika poka za goro, Nede mi več rasla, Gospa, gospod, Po zeleni trati, Točak, Mrkevca, mrkevca, Cipel polka. 22. februar 2002 UPNICA ± LOKALNA SAMOUPRAVA Občinski svet je oblikoval mnenje POSTOPEK ZA USTANOVITEV NOVIH OBČIN Kot smo že zapisali, je Državni zbor na seji 21. novembra 2001 sprejel sklep o nadaljevanju postopka za ustanovitev občin. Predsednik DZ je zavezal Občinski svet, da v mesecu dni oblikuje mnenje o predlogih, ki zadevajo spremembe v Občini Moravske Toplice (ustanovitev Občine Bogojina, izločitev naselja Martjanci iz sedanje občine). Občinski svet je pri oblikovanju na 30. seji 11. decembra 2001 upošteval stališča volilcev, izražena na zborih občanov, ki jih je župan pred sejo Občinskega sveta sklical v naseljih Bogojina, Bukovnica, Ivanci, Filovci in Martjanci. Bukovnica: Zbora 6.12.2001 ob 17. uri se je udeležilo 12 volilcev (od 44); večina je z 9 glasovi zavrnila izločitev iz Občine Moravske Toplice in ustanovitev Občine Bogojina. Ivanci: 6.12.2001 ob 18.30 sklicani zbor ni bil sklepčen (23 udeležencev, sklepčnost bi zagotovilo 56 volilcev). Glasovanje ni bilo izvedeno. Filovci: Zbor 9.12.2001 ob 9.30 ni bil sklepčen (udeležba; 66 volilcev). Prisotni so s 65 glasovi podprli predlagatelje postopka za ustanovitev nove občine. Bogojina: Zbora 9.12.2001 ob 11. uri se je udeležilo blizu 100 volilcev; prisotni so z aplavzom potrdili stališče, da se nadaljuje postopek za ustanovitev Občine Bogojina. Martjanci: Zbor 10.12.2001 ob 18.00 ni bil sklepčen, udeležilo se ga je 48 od 441 vpisanih volilcev. Večina prisotnih (42) je podprla predlog o izločitvi naselja iz Občine Moravske Toplice. Občinski svet je potrdil sklepe, sprejete na 27. seji sveta; Občinski svet ne nasprotuje: a) Predlogu za ustanovitev Občine Bogojina z izločitvijo območja Krajevne skupnosti Bogojina in Krajevne skupnosti Filovci iz Občine Moravske Toplice; b) Predlogu za izločitev območja Krajevne skupnosti Martjanci iz Občine Moravske Toplice in priključitev k Mestni občini Murska Sobota. Ugotavlja pa: V primeru, da bi Državni zbor ustanovil Občino Bogojina, v katero bi prešlo 1447 prebivalcev iz naselij Bogojina, Bukovnica, Filovci in Ivanci, in istočasno sprejel izločitev naselja Martjanci iz Občine Moravske Toplice in priključitev tega naselja k Mestni občini Murska Sobota, kar predstavlja dodatnih 513 občanov, sedanja Občina Moravske Toplice ne bo več izpolnjevala pogoja iz 13. a člena Zakona o lokalni samoupravi, saj je sedaj v občini skupno 6.461 prebivalcev. V primeru sprejema odločitve Državnega zbora RS za ustanovitev Občine Bogojina, bo Občina Moravske Toplice še izpolnjevala pogoj 5.000 prebivalcev, v primeru, da se istočasno izloči tudi naselje Martjanci, pa Občina Moravske Toplice s 4.500 prebivalci ne bo več dosegala osnovnega kriterija za občino. V primeru izločitve naselja Martjanci iz Občine Moravske Toplice in priključitve k Mestni občini Murska Sobota, Občinski svet opozarja, da bo potrebno zagotoviti sredstva na državni ravni oziroma ravni Mestne občine, kamor se naselje Martjanci priključuje, za: • prenos sedeža krajevnega urada (KU) iz Martjanec v M. Toplice Obrazložitev: Večji del Občine Moravske Toplice ostaja brez pokritja v smislu delovanja upravne enote v lokalni skupnosti. KU Martjanci pokriva poleg vasi Martjanci še 9 vasi - vse v občini Moravske Toplice, vključno s sedežem občine. Pričakovati je, da se bo naselje Martjanci v okviru MO Murska Sobota vključilo v KU Murska Sobota, zato bo potrebno v okviru Občine Moravske Toplice zagotoviti prostore za sedež novega krajevnega urada. • prenos zdravstvene postaje iz Martjanec v Moravske Toplice Obrazložitev: V Martjancih se zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo za celotno območje Občine M. Toplice. V primeru izločitve tega naselja, bo ostala sedanja občina brez enega temeljnih osnov v skladu s 13. členom ZLS, zato je potrebno predvideti v tem primeru prenos te dejavnosti v M. Toplice in za to na novo zagotoviti ustrezne prostore. • sprememba dela k.o. Martjanci v katastrsko občino Moravci Obrazložitev: Glede na to, da katastrska občina Martjanci sega v sam center naselja M. Toplice in je na njenem območju tudi del kompleksa Zdravilišča MT d.d., bo v primeru izločitve k.o. Martjanci iz dosedanje občine potrebno spremeniti - prenesti ta del k.o. Martjanec v k.o. Moravci, sicer se bo zgodilo, da bo ta najpomembnejša gospodarska družba v tem okolju imela na dvorišču svojega kompleksa meje dveh občin. • izgradnja oziroma posodobitev povezovalnih cest Obrazložitev: Preko naselja Martjanci poteka glavna in edina normalna cestna povezava velikega števila ostalih naselij v občini s sedežem občine. To bi pomenilo, da bo potrebno v primeru izločitve Martjanec iz občine M. Toplice uporabljati za prihod na sedež občine poti preko druge občine oziroma izgraditi in posodobiti 15 km sedaj ozkih krajevnih cest • sprememba poštne številke za 5 naselij v občini M. Toplice Obrazložitev: Z morebitno priključitvijo Martjanec k Mestni občini Murska Sobota bo verjetno tudi to naselje moralo prevzeti poštno številko Murske Sobote, kar pomeni, da bo 5 naselij v Občini Moravske Toplice ostalo brez poštne izpostave, zato bo potrebno spremeniti poštne naslove vseh poštnih naslovnikov v teh krajih. • spremembe v organizaciji zavoda Vrtci Moravske Toplice Obrazložitev: Enota vrtca Martjanci je ena od šestih enot v okviru Občine Moravske Toplice, ki sestavljajo samostojni zavod Vrtci Moravske Toplice. V primeru izločitve enote v Martjancih bo potrebno izvesti celotno reorganizacijo znotraj zavoda in izločitev te enote v okvir zavoda Vrtcev Mestne občine Murska Sobota. Ker je zavod Vrtci Moravske Toplice relativno majhen, pomeni takšna izločitev ene enote tudi zahtevano kadrovsko spremembo, kar bo potrebno z vidika stroškov ustrezno ovrednotiti (morebitne tehnološke viške bo potrebno pokriti). • sprememba v organiziranosti javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o. Obrazložitev: Glede na to, da ima Mestna občina Murska Sobota svoje komunalno podjetje, ki bo veijetno prevzelo tudi vzdrževanje naselja Martjanci in komunalnih sistemov v tem naselju, bo prišlo do tehnoloških viškov v okviru komunalnega podjetja Čista narava, kar pomeni, da bo potrebno te stroške poravnati oziroma prevzeti del zaposlenih v tem komunalnem podjetju s strani občine, kamor se naselje priključuje. • Obstajajo pa tudi druge pomembne povezave Martjanec z Občino M. Toplice, ki bodo zahtevale zaradi izločitve iz sedanje občine določene stroške in organizacijske spremembe: - tu je sedež kmetijske zadruge za celotno področje Občine Moravske Toplice - na območju celotne občine sta organizirani OŠZ in OGZ, kamor so vključene tudi organizacije s področja športa in gasilstva v Martjancih in obstaja na tej relaciji precej medsebojnih povezav in navezav Istočasno pa je nujno v zvezi s pobudo Martjanec, ki pomeni, da se to naselje priključuje Mestni občini M. Sobota, obvestiti Mestno občino, da bo z morebitno priključitvijo tega naselja potrebno prevzeti tudi del obveznosti sedanje Občine Moravske Toplice v skladu z ZLS, glede na sorazmerni del števila prebivalcev tega naselja v sedanji občini (cca 8%). Pričakovati je tudi, da Mestna občina Murska Sobota prevzame sorazmerno število delavcev uprave Občine Moravske Toplice. V zvezi z ustanovitvijo Občine Bogojina pa Občinski svet ugotavlja: ’ V šolski okoliš OŠ Bogojina je vključen večji del otrok iz celotne občine M. Toplice, to je tudi centralna OŠ v občini M. Toplice. Približno polovico otrok prihaja iz naselij, ki bodo izven teritorija bodoče občine Bogojina, kar lahko povzroči preusmeritev teh otrok v druge šole ali celo zahtevo po novi centralni šoli v Občini M. Toplice, še posebej zato, ker je največ rojstev v naselju M. Toplice. 22. februar 2002 IZ DELA OBČINSKEGA SVETA 30. REDNA SEJA 11. december 2001, sejna soba Občine (13.00 do 16.30) Prisotni člani sveta: Andrej BENKOVIČ, Bojan BERDEN, Viktor ČASAR, Karel ČURMAN, Alojz GLAVAČ, Geza HUJS, Franc KUČAN, Štefan KUHAR, Jože LANŠČEK, Jožef MATIS, Franc NEŽIČ, Geza PUHAN, Branko RECEK, Milan VARGA, Tibor VOROŠ, Vlado VUČKIČ. Opravičeno odsoten: Jože ŠTEFKO. Ostali prisotni: Franc CIPOT, župan - do 5. točke, Nada LUTARIČ, tajnik občine, Slavica FUJS, računovodkinja - do 5. točke, in Milan ŠADL, svetovalec župana - od 6. do 9. točke dnevnega reda. Sejo je vodil podžupan Jožef MATIS. Vsebinske točke dnevnega reda: 3. Obravnava in sprejem predloga proračuna Občine Moravske Top- lice za leto 2002 s predlogom odloka - druga obravnava 4. Sprejem mnenja: a) o predlogu za ustanovitev občine Bogojina z izločitvijo območja KS Bogojina in KS Filovci iz Občine Moravske Toplice b) o predlogu za izločitev območja krajevne skupnosti Martjanci iz Občine Moravske Toplice in njegovo priključitev k Mestni občini Murska Sobota 5. Pobude, mnenja, predlogi vprašanja in odgovori 6. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravske Toplice - predlog za sprejem po skrajšanem postopku 7. Predlog sklepa o določitvi točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Moravske Toplice v letu 2002 8. Predlog sklepa o višini komunalnega prispevka v Občini Moravske Toplice 9. Predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč v Občini Moravske Toplice za leto 2002 10. Obravnava vlog za sofinanciranje Ad 3/ Predlog proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2002 obsega gradiva: Odlok o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2002, Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2002 - ekonomska klasifikacija, Račun financiranja Občine Moravske Toplice za leto 2002, Račun finančnih terjatev in • Veijetno bo prišlo ob ustanovitvi nove občine Bogojina do razpada Zavoda Vrtci občine M. Toplice, saj sta dve od šestih enot na teritoriju naselij v predlagani novi občini Bogojina. Posebej bo s tem povezan problem nekaterih enot, ki nimajo možnosti neposredne navezave na katero od šol (največja enota v M. Toplicah). • Sprememba v organiziranosti javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o. V organiziranosti občinskega komunalnega podjetja, ki pokriva tudi področje naselij, ki bi naj v prihodnje sestavljale novo občino, bo z izločitvijo teh naselij prišlo do tehnološkega viška zaposlenih, kar bo potrebno upoštevati pri delitveni bilanci nove občine. • Ob tem obstajajo še nekatere pomembne povezave tega območja predvidene nove Občine Bogojina z območjem Občine Moravske Toplice: - na območju celotne občine sta organizirani OŠZ in OGZ, kamor so vključene tudi organizacije s področja športa in gasilstva iz teh naselij in obstaja na tej relaciji precej medsebojnih povezav in navezav. Gornje ugotovitve v zvezi z ustanovitvijo nove Občine Bogojina pomenijo, da bo potrebno na državni ravni oziroma na ravni nove Občine Bogojina zagotoviti potrebna sredstva pri izvedbi reorganizacij oziroma pri zagotavljanju nadomestnih pogojev za delovanje ostalih vrtcev v Občini Moravske Toplice, ki so vezani na centralno kuhinjo v okviru enote Filovci. Prav tako je potrebno ugotoviti, da v primeru ustanovitve nove Občine Bogojina pripadajo tej novi občini v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi v delitveni bilanci vsi doslej izgrajeni objekti, ki so last Občine Moravske Toplice in ležijo na teritoriju, ki bo predstavljal novo Občino Bogojina. Istočasno pa prevzema nova Občina Bogojina tudi del vseh obveznosti in teijatev glede na število prebivalcev, kar predstavlja cca 22,5 % vseh obveznosti oziroma teijatev. Pričakovati je tudi, da nova Občina Bogojina prevzame sorazmerno število delavcev občinske uprave Občine Moravske Toplice. 22. februar 2002_______________________________________________________ naložb Občine Moravske Toplice za leto 2002, Proračun občine Moravske Toplice za leto 2002 po funkcionalnih namenih ter bilanca številka 5 - Proračun Občine Moravske Toplice za leto 2002 s prilogami, Predlagane investicije v proračunu 2002, Predlagane investicije Občine Moravske Toplice za leto 2002 s predobremenitvami, Predvidena struktura pokrivanja investicij v letu 2002, Pregled zadolževanja in odplačilo kreditov v Občini Moravske Toplice v letu 2002 ter Program prodaje stvarnega občinskega premoženja. Pričakovani prihodki in odhodki se zmanjšujejo za 50 MIO SIT v primerjavi s prvo obravnavo predloga proračuna. Člani sveta so soglasno sprejeli amandma, s katerim se postavka 15. - Požarna varnost ter zaščita in reševanje poveča za 1 MIO SIT. Postavka 30. - Sredstva za razvoj turizma pa se zmanjša za 1 MIO SIT. Člani sveta so s 13 glasovi sprejeli Proračun Občine Moravske Toplice za leto 2002 z Odlokom o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2002 in prilogami. Ad 4/ Ta del zapisnika ponatiskujemo na 4. strani (Lokalna samouprava). Ad 5/ Na predlog Centra za socialno delo Murska Sobota se odobri izplačilo enkratnih denarnih zimskih pomoči iz proračunske postavke za socialo in sicer: v višini 20.000,00 SIT socialno ogroženim osebam in družinam za nabavo kurjave, živil, oblačil in podobno, ter po 5.000,00 SIT za otroke, vključene v socialno pedagoško pomoč, po 6.000,00 SIT za občane v zavodih, po 12.000,00 SIT za otroka v rejniški družini in po 25.000,00 SIT nagrade skrbnikoma. A. BENKOVIČ je postavil vprašanje, kolikšen je dolgoročni 10-letni dolg občine. G. PUHAN je na vprašanje dobil zagotovilo, da mu bo posredovano poročilo o poslovanju Madžarske narodne samoupravne skupnosti. Š. KUHAR je predlagal, da se preko javnih del zagotovi komunalnega delavca za čiščenje obcestnih jarkov v obcestnem svetu občinskih cest Ad 6/ Z odlokom se podaljšuje rok, v katerem se ne zaračunava nadomestilo za nekatera zazidana stavbna zemljišča, dokler ne bodo usklajena površinska stanja teh objektov. Ad 7/ Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Moravske Toplice za leto 2002 se povišuje z 0,060 na 0,065 SIT. Ad 8/ Spremembe višine komunalnega prispevka se nanašajo na vrednosti posameznih komunalnih naprav, ki so revalorizirane z indeksom rasti življenjskih potrebščin za obdobje enega leta s faktorjem 1,078. V predlogu sklepa je upoštevan že sprejeti sklep o sprejemu investicijskega programa urejanja stavbnih zemljišč za naselje Moravske Toplice. V 3. členu se Bogojina iz II. prenese v III. območje. Ad 9/ Vrednost povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Moravske Toplice za leto 2002 se revalorizira s 100.000 SIT na 110.000 SIT. Ad 10/ Člani sveta so zavrnili predlog Občine Medvode za sofinanciranje izgradnje nacionalnega stadiona. Prošnjo PGD Filovci za sofinanciranje nabave dveh dihalnih aparatov, generalne obnove gasilskega orodnega vozila TAM in zamenjave dveh prednjih gum na gasilski avtocisterni so svetniki odstopili v reševanje Občinski gasilski zvezi. Prošnjo KS Filovci za sofinanciranje dokončne ureditve parkirišča za turistične avtobuse ter parka z razstaviščnim prostorom in ureditev občinskih cest je svet odstopil v reševanje Odboru za gospodarstvo, ki naj občinskemu svetu posreduje predlog. ___________________________________________________LIPNICA i. LOKALNA (SAMO)UPRAVA POKRAJIN PA NI IN NI Smo v obdobju, ko že lahko zapišemo, da je lokalna samouprava eden temeljnih neuspehov trenutne slovenske politike. Pred vstopom v EU (če bo po zadnji zaostritvi na področju kmetijskih kvot šlo tako gladko, kot so si zamislili v Ljubljani) bo potrebno na tem področju (ob že omenjenem kmetijstvu) napraviti največ. Smo tudi v obdobju, ko so jezni vsi, ki si prizadevajo za dodatne občine v naši državi. Kot kaže, so dobili klofuto in postopek ne bo speljan, kot so pričakovali in bi konec koncev moral biti. To pišem zato, ker si je zakonodajalec privoščil kopico nedoslednosti že pri nastanku sedanjih 192 komun. Po moje je to samo še ena v vrsti nedoslednosti v »lokalnosamoupravni« politiki naše države. Ampak tokrat nekaj več besed o eni ravni višje - o vprašanju regionalizma. KO JE PROBLEM ZAPLETEN, JE NUJNO TUDI SPOLITIZIRAN Pokrajine bi v Sloveniji že morale obstajati, pa se to ni zgodilo. Uradno zavoljo 143. člena ustave, ki ustanavljanje pokrajin prepušča dobri volji občin, neuradno pa zato, ker je oblastni strukturi zagotovo tako veliko udobneje - obvladovati množico majhnih, šibkih in brezpravnih (občine) je zagotovo bistveno enostavneje kot relativno močnih, teritorialno zaokroženih enot (pokrajine). Naj najprej napišem nekaj misli o možnem razpletu uradne verzije: eni (gre za skupino poslancev) se namreč ogrevajo za ustavno spremembo. S črtanjem 143. člena bi namreč dosegli, da bi pokrajine ustanovili po 138. členu ustave, ki pravi, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Vlada pa je oblikovala dosti bolj zapleteno, a verjetno bolj dodelano rešitev, ki vsebuje spremembi kar dveh členov ustave. V obeh primerih pa gre za poseg v temeljni državni dokument (ustavo) in že zato so komentarji zelo različni. Ni jih namreč malo - in tu smo že pri razlagi neuradne inačice o tem, zakaj še ni pokrajin ki so pohiteli z razlago, da pokrajine niso potrebne. Predvsem to velja za opozicijske vrste, saj je znano, da je projekt regionalizacije »pod plaščem« Pahorjeve ZLSD. Nekdanji premier in zdaj eden od dveh najvplivnejših članov Nove Slovenije, Lojze Peterle, je namreč izjavil, da je ustanavljanje pokrajin zgolj onemogočanje nadaljnjega razvoja lokalne samouprave. Seveda je mislil prav na občine, o katerih sem pisal uvodoma in ki kot kaže ne bodo ustanovljene. Neuradna verzija je torej več kot jasna: pokrajin ni, ker politika ni dosegla konsenza. Morda ga bo zdaj, ko je vladajoča koalicija tako močna, kot je, vsekakor pa zavlačevanje in komplici-ranje kažeta na to, da rešitev problema ni primarni interes Ljubljane (čeprav bo zaradi deklarirane »evropskosti« prej ko slej moral biti). Konec koncev pa smo pred lokalnimi (in predsedniškimi) volitvami in verjetno mi ni treba dvakrat zapisati, da bo prav regionalizem eden najbolj sladkih »bonbončkov«, ko bodo kandidati z raznimi »sladkarijami« razvajali volilce. KAJ BO, KO BO V pristojnih službah (ministrstva, urad za lokalno samoupravo) se kljub še nesprejetim ustavnim spremembam veliko ukvarjajo z enim temeljnih vprašanj v zvezi s pokrajinami - z njenimi pristojnostmi. Medtem ko o številu regij nočejo govoriti, češ da je zadeva že tako ali tako premalo strokovna in vse preveč politična -pa je bilo o pristojnostih že kar nekaj okroglih miz. Če ostanem najprej pri številki: znano je, da zdaj v Sloveniji »operirajo« s tako imenovanimi statističnimi regijami, ki jih je 12. Evropa zaradi svojih meril govori o bistveno manjšem številu pokrajin (tri, dve ali celo samo ena), ampak naš notranji ustroj bo v praksi gotovo drugačen od evropskih zahtev. Če bo pokrajin osem, enajst ali dvanajst (ali pa bo kakšno četrto število), se mi ta hip ne zdi posebej pomembno (se bodo politiki že odločili). Veliko bolj vsebinsko pa je vprašanje, kaj se bo v pokrajinah dogajalo. Osrednja ugotovitev je, da bodo pokrajine vez med občino in državo. Posplošeno je veijetno na mestu ugotovitev, da bodo sedanje večje ± LIPNICA__________________________________________________ občine izgubile del pristojnosti, tiste manjše (ki niso v skladu s sprejetimi kriteriji in so bolj podobne prejšnjim krajevnim skupnostim) pa bodo ostale na ravni kot zdaj. Pokrajine naj bi bile upravičene tam, kjer je vsaj 100 tisoč prebivalcev (sicer pa imamo prav s kriterijem »število prebivalcev« negativne izkušnje, če se le spomnimo ustanavljanja občin), teritorialno pa mora biti regija zaokroženo območje. Kako bo delovala, bo določal statut kjer bodo določene operativne podrobnosti (delovanje pokrajine, oblikovanje in pristojnosti pokrajinskih organov, način sodelovanja prebivalcev pri odločanju, razmerja med pokrajino in občinami in med pokrajino in državo). Zakon bo določil, katere naloge z dosedanje državne prihajajo na pokrajinsko raven. Temeljna pa bo skrb za usklajen razvoj na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju. Skrb pokrajine bi bila urejanje prostora, varstvo okolja, promet in zveze, zagotavljanje javnih gospodarskih in negospodarskih služb pokrajinskega pomena. Slovenija se je več kot desetletja razvijala kot klasična centralistična država in skrajni čas je, da se trend ustavi. To najbolj čutimo prav v najbolj obrobnih regijah. V naši ni redko slišati, da je »Ljubljana celo dlje od nas, kot je bil Beograd«. Seveda pri tem niso mišljeni kilometri, pač pa mačehovski odnos prestolnice do province, ki včasih meji na neokolonionalizem. To smo Pomurci plačali z že znanimi kazalci (čeprav je res tudi, da niso stari zgolj 10 let): največ brezposelnosti, najmanj študentov, zavoženo kmetijstvo, brezmejno število stečajev, največ hudih bolezni in najhitrejše umiranje. S pokrajinami naj bi se vse to začelo izboljševati, čeprav ni pričakovati, da bodo pozitivni efekti uvedbe pokrajin znani prej kot v nekaj letih. Pokrajine (če bodo učinkovite) bodo lahko za državo pospeševale razvoj malega gospodarstva, turizma, gradnjo in vzdrževanje regionalnih cest, gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj, ustanavljanje nižjih in srednjih poklicnih šol, domov za učence oziroma dijaških domov. Izvajale bodo (to je posebej pomembno za Pomurje) upravne naloge v prometu s kmetijskimi zemljišči, izdajale bodo osebne dokumente in gradbeno dokumentacijo. Kaj konkretno se bo dogajalo v regijah, pa bodo odločali v državnem zboru - teoretiki napovedujejo, da bodo o pokrajinah sprejeti mnogi zakoni, vsega skupaj naj bi jih bilo kar okrog 50. IN OBČINE? Že prej sem zapisal, da se bo ob ustanovitvi pokrajin načeloma bolj spremenil status srednjih in večjih občin, manj pa tistih, ki že zdaj delujejo nekako v rangu nekdanjih krajevnih skupnosti. Moravskotopliško komuno lahko štejemo med prve, saj je sama oblikovala močan strokovni team, ki obvladuje mnoge funkcije, ki jih v manjših občinah ne zmorejo. S te plati bi lahko pojav regij označili za korak nazaj - gre za komentiranje ozkega interesa občine Moravske Toplice oziroma njenega upravnega jedra. Če pa problematiko obravnavamo širše, z vidika bolj enakopravnega razvoja Pomurja kot regije, je regionalizacija Slovenije nedvomno korak naprej. Konec koncev ostajajo pravila jasna: občina bo v določeni meri sama odločila, katere pristojnosti bo prenesla na pokrajino. Bojan Peček 22. februar 2002 KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KAJ PRAVI NOVI ZAKON? Novi zakon o samoprispevku je Državni zbor sprejel na seji 24. oktobra 2001. Zakon omogoča možnost, da občina uvede samoprispevek za celotno občino, del naselja, naselje ali več naselij za natančno določene namene, predvsem za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne komunalne infrastrukture (komunalne, prometne, otroško varstvo, osnovno šolstvo, zdravstveno varstvo, kultura, šport). Samoprispevek se uvede, če je za njegovo uvedbo na referendumu glasovala večina glasovalnih upravičencev, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina. Poglejmo še nekatera določila zakona: - Samoprispevek se plačuje v denaiju (4. člen). - Zavezanec ne pridobi lastninske pravice na zgrajeni infrastrukturi (5. člen). - Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinski svet na podlagi rezultatov referenduma (12. člen; o razpisu referenduma govorijo členi 7-11). - Samoprispevek je namenski prihodek občine. Občina ga evidentira v okviru posebnega stroškovnega mesta, lahko pa ustanovi proračunski sklad (13. člen). - Presežek sredstev po končanem investicijskem programu se sme uporabiti samo za investicije in investicijsko vzdrževanje lokalne javne infrastrukture (13. člen). - Samoprispevek posameznega zavezanca se za obdobje enega leta odmeri od njegovega bruto dohodka v preteklem letu (največ v višini 3-kratne povprečne bruto plače) največ po stopnji 2 °/o (16. člen). - 18. člen zakona predvideva možnost oprostitve ali znižanja samoprispevka (razloge in način predpiše odlok o uvedbi samoprispevka). - Na podlagi odloka izda pristojni organ zavezancem odločbe o samoprispevku (19. člen). - Zoper zavezanca, ki zapadlih obveznosti iz tega naslova ni plačal v predpisanem roku, se opravi prisilna izterjava (22. člen). Če bi izteijava neplačanega samoprispevka ogrozila preživljanje zavezanca in njegove družine, se samoprispevek odpiše na način, ki ga določi občinski svet (23. člen). - Zbiranje zasebnih sredstev: s fizično osebo, ki želi prispevati sredstva za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne lokalne infrastrukture, lahko občine sklene pisno pogodbo o soinve-stiranju (24. in 25. člen). - Sklepi o uvedbi samoprispevka, izdani pred uveljavitvijo tega zakona, se do poteka obdobja, za katerega je samoprispevek uveden, izvršujejo v skladu z določbami zakona o samoprispevku, na podlagi katerega so bili izdani (28. člen). Naselja s KS v naši občini: Bogojina - do 31. 1. 2003 Bukovnica - do 31. 12. 2005 Filovci - do 31. 12. 2005 Ivanovci - do 31. 5. 2004 Krnci - do 31. 1. 2004 Kančevci - do 31. 5. 2004 Lončarovci - do 31. 5. 2004 Martjanci - do 30. 6. 2004 Mlajtinci, Lukačevci - do 31. 3. 2004 Noršinci - do 31. 1. 2005 Ratkovci - do 31. 5. 2004 Selo - do 31. 5. 2004 Kako po izteku samoprispevka? DODATNI VIRI ZA IZGRADNJO OSNOVNE INFRASTRUKTURE V tem času krajevni samoprispevek plačujejo še prebivalci 13 naselij v občini, v 13 se je samoprispevek iztekel, v dveh ga v zadnjih letih niso plačevali. Glede na takšne razmere smo župana Franca Cipota vprašali, kako sam vidi pomen samoprispevka, in o tem, ali se nam obetajo nove dajatve na nivoju občine, s katerimi bi zagotovili določen investicijski potencial. Župan Franc Cipot: Zakonodaja na področju lokalne samouprave in listina o razvoju lokalne samouprave v Evropi težita k temu, da naj bi se ustanavljale občine, ki imajo možnost lastnega samo-financira-nja. Pri tem je v ospredju naloga občine kot vzpodbujevalke razvoja tudi ali predvsem na gospodarskem področju. Takšno funkcijo pa ni možno izvajati v okolju, ki je komunalno neurejeno in ne omogoča razvojnih investicijskih naložb. Zagotavljanje sredstev za komunalne potrebe v občinah, ki so dotirane s strani države - v to skupino sodi tudi naša občina - je še posebej težavno, saj gre za izrazito ruralno (podeželsko) območje, kjer je gostota naseljenosti nekajkrat manjša kot v mestih. S tem je povezan problem izjemno velikih komunalnih-investicijskih vložkov na posameznega občana. V osnovi je država po ustavi dolžna vsakemu svojemu državljanu zagotoviti normalne pogoje za njegovo bivanje, vendar pa je to možno razumeti bolj na deklarativni ravni, saj je tudi država pri tem močno finančno omejena z deležem javne porabe v BDP. Rešitev za to je samo v povečevanju BDP in ustvarjanju nove dodane vrednosti na nacionalni in s tem seveda tudi lokalni ravni. To pa spet v prenesenem pomenu besede pomeni, da je pomembna za uspešen razvoj nekega okolja predvsem njegova ekonomska moč. In tu se počasi sklene obroč, saj male ruralne občine predvsem na tem segmentu močno zaostajajo za močnejšimi centri in z nadaljnjim drobljenjem se ta njihova ne-moč še samo povečuje! Doslej smo financirali pomemben del javne infrastrukture s samoprispevki, ki so se v nekaterih naseljih pri nas obdržali še do danes. Ali bo v prihodnje moč računati na ta vir, pa je vprašanje, na katerega v tem trenutku ni možno dobro odgovoriti. To pomeni, da je vprašanje razpisa in uvedbe samoprispevka vedno bolj povezano z dejansko željo ljudi, da se neka komunalna potreba v kraju čim prej uredi in s tem zagotovi višji nivo življenja in bivanja oziroma se s tem omogoči razvoj določenih zasebnih iniciativ, ki so pogojena z izgrajeno osnovno komunalno infrastrukturo. Seveda pa o uvedbi samoprispevka mora biti doseženo relativno zelo visoko soglasje predvsem tistih, ki bodo takšno zbiranje sredstev občutili neposredno - torej zavezanci (plačniki) samoprispevka. Glede na vedno večje število brezposelnih v regiji, so razmišljanja o uvedbi samoprispevka in drugih dodatnih dajatev za krajane prej nerealna kot možnost skorajšnje realizacije. To pa pomeni, da bo tudi v prihodnje potrebno iskati druge dodatne vire za izgradnjo osnovne komunalne infrastrukture - državni razpisi, evropski skladi, drugi neposredni vlagatelji, morda tudi koncesionarji ... Občina M. Toplice je bila do sedaj pri tem iskanju dodatnih virov uspešna, kar je možno dokazati z metri izgrajenih cest, kanalizacije, vodovoda in drugega osnovnega omrežja, številom čistilnih naprav ... Kako uspešni bomo lahko pri tem v prihodnje, pa bo pokazal čas, vendar pa imamo za pozitivno oceno tega trenda tudi v prihodnje relativno dobre nastavke ... Vsekakor pa tudi v prihodnje brez udeležbe krajanov pri izgradnji osnovne infrastrukture v naših naseljih ni mogoče računati na uresničitev manjših, večjih ali velikih infrastrukturnih objektov - pri tem pa moram izraziti zadovoljstvo, da imamo zaenkrat še dobro podporo ljudi, ki se zavedajo pomena urejenosti svojega okolja veliko bolj, kot je morda to v javnosti prisotno. Veseli me, da se zavedamo, da si dejansko okolje izposojamo od naših bodočih generacij in da je zato za njegovo ohranitev vredno včasih dati tudi kaj več, kot bi morda v danem trenutku bili sposobni ali zmožni. Višina prispevnih stopenj: 2 % od neto plač (Ivanovci: 1,5 %) 1 - 2 % od neto pokojnin 5 - 10 % od katastrskega dohodka 2 - 4 % od zavarovalne vsote (ponekod neto plače) obrtnikov oz. sam. podjetnikov 1000 - 2000 SIT mesečno zaposleni v tujini (Filovci 20.000 SIT na leto, Bogojina 250 DEM letno) 1000 SIT mesečno - prejemniki pokojnine iz tujine (Martjanci) 1000 SIT mesečno - lastniki vikendov, vinskih kleti (Selo, Lončarovci, Kančevci, Ratkovci) KS ie potekel v naseljih: Andrejci - potekel 31.10.2001 Fokovci - 31.5.1999 Motvarjevci - 31.3.2001 Prosenjakovci, Čikečka vas, Pordašinci, Središče, Ivanjševci, Berkovci - 31.3.2001 Sebeborci - 31.1.2001 Tešanovci, Suhi Vrh, Vučja Gomila -poteka 28.2.2002 KS v zadnjem času ni bil razpisan: Moravske Toplice Ivanci 22.februar 2002 K M E T IJ S T V Program Sapard VELIKA PRIČAKOVANJA SO SE HITRO RAZBLINILA Na uradno objavo razpisa za pridobitev sredstev iz programa Sapard so se tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, z optimizmom pripravljali že več kot leto dni. Z nestrpnostjo so ga pričakovali, saj so načrtovali številne investicije v kmetijska gospodarstva. Gotovo to velja tudi za lokalne skupnosti, ki lahko kandidirajo za sredstva za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju, ter za podjeija iz živilsko-predelovalne industrije. Izkušnje kmetov - tudi v naši občini - so pokazale, da so bila njihova pričakovanja prevelika. Vrsta previsoko postavljenih razpisnih pogojev, ki pomenijo prestroge, toge in pogostokrat neživljenjske omejitve, je namreč naredila velik razkorak med željami in dejansko poslanimi vlogami, ki pa še vse niso potrjene. Po zadnjih podatkih Damjana Jeriča, specialista za ekonomiko na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, je namreč za ukrep »naložbe v kmetijsko gospodarstvo« (razpis je odprtega tipa, kar pomeni, da bodo sredstva na voljo, dokler ne bodo razdeljena) mogoče izkoristiti nekaj čez 480 milijonov tolarjev sredstev Evropske unije. Dodatnih 243,7 milijonov bo za ta ukrep zagotovljenih še iz nacionalnega državnega proračuna. Za ta »ukrep« je bilo na naslov kmetijskega ministrstva oziroma v okviru ministrstva delujoče Agencije za kmetijske trge doslej poslanih le šest vlog, od tega štiri iz Pomuija, ena od njih - in tudi edina iz naše občine - za dejavnost govedoreje. Za tretji ukrep - »razvoj turistične dejavnosti na kmetijah« je bilo doslej poslanih že štirinajst vlog, dve iz pomurske regije. ŠTEVILNE OMEJITVE Kot ugotavlja Jerič, je število dejansko poslanih vlog daleč pod pričakovanji, saj je bilo pred uradno objavo razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije 11. januarja letos za ta sredstva tudi v pomurski regiji zelo veliko zanimanja: za oba ukrepa se je natanko dvajset kmetij na razpis zelo intenzivno pripravljalo že več kot leto dni. Po dokončno znanih pogojih se večina sploh ni prijavila, saj so vedeli, da ne bodo izpolnili vseh razpisnih pogojev. Jerič priznava, da so omejitve morale biti, vendar so bile nekatere gotovo nepotrebne in preveč toge. »Med omejitvami, zaradi katerih je v naši regiji izviselo največ potencialnih prosilcev za sredstva, ki so v višini 50 ali 60 % vrednosti investicije nepovratna, je najpogostejša lastništvo zemlje. Kratkoročne najemne pogodbe, kakor to velja za uveljavitev direktnih plačil, namreč za kandidiranje sredstev iz programa Sapard niso dovolj. Vsaj petletne najemne pogodbe, ki so pogoj za pridobitev teh sredstev, pa si najemniki zemlje težko pridobijo: zaradi velikega števila najemodajalcev je to včasih tudi fizično nemogoče, veliko bolj pa zato, ker se za večletno oddajo zemlje odločijo le redni lastniki. Potencialni prosilci iz Pomuija sicer obdelujejo dovolj zemlje, vendar za to nimajo vseh zahtevanih papiijev. Kar nekaj prosilcev je odpadlo, ker se na območju z omejenimi dejavniki razvoja, v našem primeru gre za Goričko in Slovenske gorice, ne spodbuja prašičereja. Prosilci sredstev za investicije v kmetijska gospodarstva morajo biti mlajši od 40 let, ti pa pogostokrat pri teh letih niso lastniki kmetije.« Če bodo dolgoročne najemne pogodbe pogoj tudi za pridobitev sredstev za direktna (neposredna) plačila za izravnavo stroškov pridelave, kot je že mogoče slišati iz nekaterih krogov, Jerič svari, da se lahko kaj hitro zgodi, da se bo obdelava zemlje v globalu začela opuščati, to pa bo imelo za posledico še večje zaraščanje. Geza Grabar Čebelarstvo DELOVNO ČEBELARSKO DRUŠTVO MORAVSKE TOPLICE Kljub vse bolj zaostrenim razmeram ima čebelarstvo kot kmetijska panoga - nekateri v prispodobi celo rečejo, da je čebelarstvo poezija kmetijstva - v svetovnem merilu izrazito konjunkturo. Vendar tradicija uživanja medu med prebivalci našega planeta še ni močno prisotna oziroma je neenakomerno porazdeljena. Po porabi medu je Evropa na prvem mestu. Vendar še zmeraj lahko govorimo o preskromni vključenosti medu in drugih čebeljih produktov v našo prehrano. To je bil povod za razgovor s Stankom Čičkom iz Ivanec, predsednikom Čebelarskega društva (ČD) Moravske Toplice. Društvo je s 1.348 čebeljimi panji med največjimi tovrstnimi društvi v pomurski regiji. Čebelarsko društvo Moravske Toplice, ki združuje 18 rednih ter 29 izrednih članov, je nastalo z novo lokalno samoupravo, ko so se čebelarji s širšega območja občine Moravske Toplice povezali v novoustanovljeno društvo. Razlogi, zakaj novo društvo, so: boljša povezanost in organiziranost čebelarjev v občini, vodenje skupne in enotne politike pri paši, zlasti akacijevi, ko pri nas pasejo tudi čebelarji od drugod. Pod okriljem tega društva bi naj delovali tudi čebelarji iz CD Bogojina in Prosenjakovci, ki sta bili ustanovljeni že v 50. letih, a do tega ni prišlo. ČD Moravske Toplice je povezano v Zvezo čebelarskih društev Slovenije v Ljubljani, člani omenjenih društev so le podporni člani. »Akacijeva paša na območje naše občine privabi vsako leto tudi od 20 do 30 prevoznikov iz vse Slovenije z do 2.500 čebeljimi panji. Da bi dosegli enakomerno porazdeljenost čebel na terenu, skrbi novoustanovljeno društvo, ki je ob dobri razgledanosti domačih čebelarjev sklenilo, da je akacijeva paša prosta. Po končani akacijevi paši pa se morajo čebelarji iz drugih območij umakniti, sicer bi zaradi pomanjkanja medovitih rastlin zmanjkalo paše za čebele domačih čebelarjev,« nam zaupa predsednik. ± UPNICA_______________________________ ČD Moravske Toplice odlično sodeluje z občino, ki jim v okviru proračuna regresira nakup čebeljih matic ter gospodarjenje čebeljih družin, po svojih močeh pa pomaga tudi društvu kot interesnemu združenju. Po zaslugi gospodarja Antona Štefka iz Moravskih Toplic imajo vsi člani društva urejeno oskrbo z reprodukcijskim materialom, kot so okviri za satnice, satnice, embalaža za med in drugo, urejena pa sta tudi odkup medu ter servis zdravstvenega varstva čebel. Kljub temu, da je osnovni produkt slehernega čebelarja med, ki pa ga je kljub nesporni kvaliteti zaradi preslabe osveščenosti naših potrošnikov na domačem trgu zelo težko prodati. Večinoma še vedno konča kot surovina pri ljubljanskemu Medexu. Či-ček za pomurske in slovenske čebelarje vidi rešitev v nečem drugem. »Pridobivanje matičnega mlečka, propolisa, vzreja matic in rojev so dejavnosti, od katerih bi lahko tisti čebelarji, ki so se odločili, da jim bo čebelarstvo postalo način življenja, torej glavni vir za preživljanje, imeli mnogo večje ekonomske koristi kakor pa zgolj od prodaje medu. Množična svetovna proizvodnja nas bo prisilila, da bomo morali svoj med prodajati pod ceno, zato se bojim, da nas bo to ekonom- sko izčrpalo. Cena industrijskega medu pa nam ne pokrije niti osnovnih stroškov. Vse bolj zaostrene razmere na trgu ljubiteljskih čebelarjev, ki imajo deset ali dvajset čebeljih panjev, sicer ne morejo ekonomsko izčrpati, ker od te dejavnosti niso eksistenčno odvisni, povsem drugače pa je s tistimi, ki imajo sto in več panjev, vozijo čebele kar nekajkrat na leto na pašo. Slovenske čebele, med čebelarji po svetu poznane kot kranjska sivka, so zaradi svojih izjemnih delovnih lastnosti, trdoživosti in skromnosti med tujimi čebelarji zelo iskane, zato bi bila vzreja teh matic in rojev za nadaljnjo prodajo za nas zelo zanimiva.« Nekateri čebelarji - med njimi je tudi Či-ček - razmišljajo tudi o organizirani prodaji doma, kjer naj v manjših trgovinicah čebelarji na drobno, torej neposredno potrošnikom, ne bi ponujali samo medu, temveč tudi druge čebelje produkte pa izdelke iz voska, medico, medeno žganje. V društvu ne razmišljajo o lastni polnilnici, saj je investicija, ki mora spoštovati stroge sanitarno-higienske predpise, prevelik finančni zalogaj. Tako se bodo za polnjenje medu še naprej posluževali zasebne čebelarske polnilnice v Odrancih. Geza Grabar 22. februar 2002 PRORAČUN OBČINE 2002 PRORAČUN OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2002 Bilanca 5 L PRIHODKI Prorač. Konto NAMEN Proračun Predv. realizacija Proračun Indeks Indeks postavka 2000-ZR Rebalans 2001 2002 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 A. Prihodki za pokrivanje primerne porabe 481.736.849,70 526.385.000,00 570.049.000,00 118 108 A/I Prihodki po 21. členu zakona 12.117.955,26 21.341.000,00 23.786.000,00 196 111 01. 7032 Davek na dediščine in darila 202.039,99 50.000,00 30.000,00 15 60 02. 7044 Davek na dobitke od iger na srečo 535.600,47 1.200.000,00 934.000,00 174 78 03. 7030 Davek na promet nepremičnin 5.020.671,65 15.696.000,00 18.209.000,00 363 116 04. 7111 Upravne takse 3.370.473,15 4.132.000,00 4.508.000,00 134 109 05. 7044 Taksa na igralne avtomate 2.989.170,00 263.000,00 105.000,00 4 40 A/II Prihodki po 22. členu zakona 58.542.909,66 41.779.000,00 41.673.000,00 71 100 06. 7103 Davek od premoženja 1.805.480,54 2.208.000,00 2.413.000,00 134 109 07. 7030 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 18.018.555,36 19.947.000,00 20.565.000,00 114 103 08. 7047 Turistična taksa 31.196.703,63 14.260.000,00 15.586.000,00 50 109 09. 7047 Pristojbine za gozdne ceste 637.485,43 694.000,00 738.000,00 116 10 10. 7047 Odškodnina zaradi spremembe namembnosti 4.781.595,89 2.500.000,00 0,00 0 0 11. 7047 Požarna taksa 2.100.829,00 2.170.000,00 2.371.000,00 113 109 12. 7030 Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo 2.259,81 0 0 0 0 A/III Drugi prihodki ki se vštevajo v primerno porabo 10.781.196,03 7.120.000,00 7.951.000,00 74 112 14. 7130 Prihodki uprave 5.369.954,39 3.400.000,00 4.000.000,00 74 118 15. 7047 Komunalna taksa (ekološka, voda) 5.411.241,64 3.720.000,00 3.951.000,00 73 106 A/IV. Prihodk po 23. členu 153.024.788,75 169.368.000,00 191.610.000,00 125 113 16. 7000 Dohodnina 153.024.788,75 169.368.000,00 191.610.000,00 125 113 16.01. 7000 Davek od osebnih prejemkov 13738726135 151.560.000,00 171.464.000,00 125 113 16.02. 7000 Davek od pogodbenih del 2.935.077,04 3.034.000,00 3.432.000,00 117 113 16.03. 7000 Davek od dohodkov iz nagrad 424339,18 379.000,00 428.000,00 101 113 16.04. 7000 Davek iz kmetijstva 50261,19 52.000,00 58.000,00 115 112 16.05. 7000 Davek iz dejavnosti (dobička) 5.707.822,70 6.442.000,00 7289.000,00 128 113 16.06. 7000 Davek od dobička iz kapitala 166.425,94 221.000,00 251.000,00 151 114 16.07. 7000 Davek od dohodkov iz premoženja 3.102.970,04 3.477.000,00 3.934.000,00 127 113 16.08. 7000 Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic 3250.631,31 3224.000,00 3.647.000,00 112 113 16.09. 7000 Zamudne obresti od dohodnine 979.000,00 1.107.000,00 0 113 A/V. 7400 Finančna izravnava 247.270.000,00 286.777.000,00 305.029.000,00 123 106 17. 7400 Finančna izravnava 247.270.000,00 286.777.000,00 305.029.000,00 123 106 B. Prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov 78.759.735,00 60.254.000,00 295.000.000,00 375 490 18. 5003 Najeti krediti za izgradnjo infrastrukture 62.600.000,00 0,00 90.000.000,00 144 0 19. 7400 Sredstva na podlagi javnih razpisov 16.159.735,00 60.254.000,00 205.000.000,00 1269 340 C. Namenski in drugi prihodki proračuna 232.238.787,93 152.597.000,00 219.178.000,00 94 144 20. Namenski prihodki 135.026.352,69 40.000.000,00 134.200.000,00 99 336 20.01. 7400 Prihodki za dvojezičnost vrtcev 1.531362,00 0,00 0,00 0 0 20.02. 7400 Prihodki za dvojezičnost MNS in občine 5.000.000,00 20.000.000,00 25.000.000,00 500 125 20.03. 7141 Prihodki CATV 868279,89 600.000,00 0,00 0 0 20.04. 7400 Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest 1350.511,00 1.400.000,00 1.600.000,00 118 114 20.05. 7400 Sredstva za sanacijo neurja 1998 15359.844,00 0,00 0,00 0 0 20.06. 7400 Sredstva za sanacijo škode po suši 2000 99.577.479,00 0,00 0,00 0 0 20.07. Stanovanjski prihodki 11338.876,80 8.000.000,00 8.600.000,00 76 108 7500 - sredstva od anuitet 8.000.000,00 7103 - najemnine 200.000,00 7102 - obresti 400.000,00 20.08. 7400 Sredstva CRPOV 0,00 10.000.000,00 0,00 0 0 20.09. 7400 Sredstva za skupno stavbo v Prosenjakovcih 0,00 0,00 24.000.000,00 0 0 20.10. 7311 Namenska sredstva PHARE 0,00 0,00 50.000.000.00 0 0 20.11. 7400 Sredstva za projekt GREDE 0,00 0,00 25.000.000,00 0 0 21. Drugi namenski prihodki 97.212.435,24 112.597.000,00 84.978.000,00 87 75 21.01. 7400 Finančna izravnava iz leta 1998, 1999 11.444.000,00 0,00 0,00 0 0 21.02. Sredstva krajanov za sofinanciranje komunalnih objektov 59.575.93428 30265.000,00 26.400.000.00 44 87 LIPNICA _L 22.februar 2002 PRORAČUN ( ) B Č 1 N E 2 2 Prorač. Konto NAMEN Proračun Predv. realizacija Proračun Indeks Indeks postavka 2000-ZR Rebalans 2001 2002 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 7141 kanalizacija Tešanovci 4.757.146,60 850.000,00 0,00 0 0 7141 kanalizacija Mlajtinci 5.873.950,00 5.900.000,00 700.000,00 12 12 7141 kanalizacija Lukačevci 1.675.000,00 1.600.000,00 200.000,00 12 13 7141 kanalizacija Ivanci 282.000,00 220.000,00 0,00 0 0 7141 ceste Ratkovci 809.700,00 1.100.000,00 200.000,00 25 18 7301 sredstva KS Martjanci 3.795.137,87 3.500.000,00 3.000.000,00 79 86 7141 sredstva za električni priključek Bukovnica 380.000,00 0,00 0,00 0 0 7301 sredstva za cesto Ratkovci 0,00 1.000.000,00 1.000.000,00 0 100 7141 kanalizacija Bogojina 10.332.599,00 6.000.000,00 3.500.000,00 34 58 7301 sredstva za cesto Selo 500.000,00 1.000.000,00 1.000.000,00 200 100 7301 sredstva za kanalizacijo Noršinci 19.824.781,55 175.000,00 0,00 0 0 7141 sredstva za kanalizacijo Filovci 2.000.000,00 7141 sredstva za kanalizacijo Sebeborci 2.000.000,00 7141 sredstva za vodovod Prosenjakovci 0,00 0,00 5.000.000,00 0 0 ostala sredstva KS za ceste 10.077.708,26 8.920.000,00 7.800.000,00 77 87 7141 cesta Fokovci 1.305.500,00 2.100.000,00 2.000.000,00 153 95 7141 ceste Andrejci 3.005.400,00 1.900.000,00 2.200.000,00 73 116 7141 ceste Suhi Vrh 313.700,00 1.400.000,00 1.000.000,00 319 71 7301 ceste Sebeborci 3.300.780,71 300.000,00 0,00 0 0 7141 ceste Ivanovci 800.000,00 700.000,00 1.000.000,00 125 143 7141 ceste Selo-Kianec 1.093.620,55 1.000.000,00 0,00 0 0 7141 cesta Središče 103.907,00 120.000,00 0,00 0 0 7141 cesta Vučja Gomila 154.800,00 1.300.000,00 1.500.000,00 969 115 7141 sofinanciranje električne energije 100.000,00 100.000,00 7301 sredstva za kulturno dvorano Bogojina 1.267.911,00 0,00 0,00 0 0 21.03. 7141 Komunalni prispevek 3307.777,50 7.000.000,00 20.000.000,00 605 286 21.04. 7047 Turistična taksa 0,00 20.000.000,00 23378.000,00 0 117 21.05. Drugi nedavčni prihodki proračuna 14.59825034 8.800.000,00 7.100.000,00 49 81 7102 obresti 1.954.455,97 700.000,00 500.000,00 26 71 7500 vračila subvencij in garancij 895.057,06 1.800.000,00 1.000.000,00 112 56 7300 sponzorstva 4.453.781,51 500.000,00 1.000.000,00 22 200 7510 prodaja delnic MI 738.200,00 0,00 0,00 0 0 7141 drugi nedavčni prihodki 1.556.755,80 5.300.000,00 4.000.000,00 257 75 7141 sredstva za sofinanciranje objektov v Filovcih 5.000.000,00 0,00 0,00 0 0 7141 sredstva za sofinanciranje javnih del 0,00 500.000,00 600.000,00 0 120 21.06. 7400 Refundacija sredstev za kmetijstvo 7.499243,40 0,00 0,00 0 0 21.07. 7103 Prihodki od koncesijskih dajatev 787229,72 1.000.000,00 1.100.000,00 140 110 21.08. 7047 Taksa za obremenjevanje vode 0,00 7.000.000,00 7.000.000,00 0 100 21.09. 7103 Sredstva najemnin za stavbna zemljišča 0,00 38.532.000,00 0,00 0 0 Skupaj prihodki proračuna in zadolževanje (A+B+C) 792.735.372,63 739.236.000,00 1.084.227.000,00 137 147 D. Prihodki krajevnih skupnosti iz naslova samoprispevka in drugi viri KS 74.906.693,04 66.200.000,00 51.980.000,00 69 79 22. Prihodki krajevnih skupnosti 74.906.693,04 66.200.000,00 51.980.000,00 69 79 22.01. 7141 KS Andrejci 2314.662,05 2.600.000,00 500.000,00 22 19 22.02. 7141 KS Bogojina 7.846.481,15 9.000.000,00 9300.000,00 119 103 22.03. 7141 KS Filovci 5.092.669,87 6.600.000,00 6.800.000,00 134 103 22.04. 7141 KS Ivanovci 858.614,84 1200.000,00 1200.000,00 140 100 22.05. 7141 KS Krnci 354.968,67 500.000,00 500.000,00 141 100 22.06. 7141 KS Martjanci 15.562.967,80 11.000.000,00 9.000.000,00 58 82 22.07. 7141 KS Moravske Toplice 1294.460,72 1.500.000,00 1.700.000,00 131 113 22.08. 7141 KS Motvarjevci 1.966.415,18 1.500.000,00 500.000,00 25 33 22.09. 7141 KS Noršinci 11364.682,84 3.500.000,00 3280.000,00 29 94 22.10. 7141 KS Prosenjakovci 6241.086,97 6.800.000,00 2.000.000,00 32 29 22.11. 7141 KS Ratkovci 2.843.854,94 3.600.000,00 3.700.000,00 130 103 22.12. 7141 KS Sebeborci 5.727.131,89 4.000.000,00 1.500.000,00 26 38 22.13. 7141 KS Selo-Fokovci 4.425.90133 4.900.000,00 5.000.000,00 113 102 22.14. 7141 KS Tešanovci 9.012.794,79 9.500.000,00 7.000.000,00 78 74 SKUPAJ - PRIHODKI PRORAČUNA 867.642.065,67 805.436.000,00 1.136.207.000,00 131 141 E. Preneseni presežek iz preteklih let 23.314.659,66 51.589.000,00 0,00 0 0 SKUPAJ VSA SREDSTVA PRORAČUNA 890.956.725,33 857.025.000,00 1.136.207.000,00 128 133 “ LIPNICA 22. februar 2002 PRORAČUN OBČINE 2002 II. ODHODKI Prorač. Konto NAMEN Proračun Predv. realizacija Proračun Indeks Indeks postavka 2000-ZR Rebalans 2001 2002 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 A. TEMELJNE NALOGE OBČINE : 350.009.364,56 403.072.000,00 438.272.000,00 125 109 A/I Sredstva za organe občine in zavode ! 208.308.678,84 251.616.000,00 278.693.000,00 134 111 01. 4 Stroški občinskih organov in župana 15.732.011,08 16.950.000,00 17500.000,00 111 103 01.01. 4 Bruto plača župana in nadomestila neprofesionalnih funkcionarjev občinskega sveta 8.451.008,41 9.319.000,00 9.595.000,00 114 103 400 - bruto plača in skupna poraba župana 6.898.000,00 7.103.000,00 0 103 401 - prispevki delodajalca in davek na plače 1.621.000,00 1.662.000,00 0 103 402 - nadomestila neprofesionalnih funkcionarjev OS 800.000,00 830.000,00 0 104 01.02. 402 Delovanje občinskih organov 7.281.002,67 7.631.000,00 7.905.000,00 109 104 02. 4 Delovanje uprave 48372329,78 57.624.000,00 68.487.000,00 142 119 02.01. 4 Sredstva za plače, skupno porabo in drugi stroški dela 34.902.436,89 41.500.000,00 51.290.000,00 147 124 400 - bruto plača uprave 32.000.000,00 39.996.000,00 0 125 401 - prisevki delodajalca 4.860.000,00 6.180.000,00 0 127 402 - davek na izplačane plače 1.640.000,00 1.814.000,00 111 402 - stroški dela 3.000.000,00 3.300.000,00 0 110 02.02. 402 Materialni stroški uprave 13.469.892,89 16.124.000,00 17.197.000,00 128 107 03. 420 Sredstva za obnovo opreme in objektov uprave 3.478.813,62 4.813.000,00 5.813.000,00 167 121 04. Sredstva za delovanje krajevnih in vaških skupnosti 6.127.656,75 8.169.000,00 8.808.000,00 144 108 04.01. 4130 Sredstva za pokrivanje stroškov javne razsvetljave in komunalnih potreb 3.394.956,75 5.808.000,00 171 0 04.02. 4130 Sred. za delovanje organov krajevnih in vaških skupnosti 2.732.700,00 3.000.000,00 110 0 05. Sredstva za delovanje šol 11.618266,76 14.025.000,00 14.950.000,00 129 107 05.01. 4133 Sredstva za plače-nadstandardne storitve 3.183.763,21 3.700.000,00 4.000.000,00 126 108 05.02. 4133 Sredstva za materialne stroške šol 8.434.503,55 10.325.000,00 10.950.000,00 130 106 4133 Osnovna šola Bogojina 3.620.000,00 3.900.000,00 4.380.000,00 121 112 4133 Osnovna šola Fokovci 2.375.837,55 2.575.000,00 3.128.000,00 132 121 4133 Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci 2.438.666,00 3.850.000,00 3.442.000,00 141 89 - tekoče obveznosti 2.650.000,00 3.442.000,00 0 130 - pokrivanje primankljaja 2000 1.200.000,00 06. Delovanje področja vzgoje in izobraževanja 30.74431436 34.025.000,00 38.045.000,00 124 112 06.01. 4133 Razširjena dejavnost šol - nadstandard 2.770.011,25 3.225.000,00 3.345.000,00 121 104 06.02. 4119 Prevozi šolskih otrok 25.641.213,64 28.800.000,00 32.200.000,00 126 112 06.03. 4117 Sofinanciranje študijskih programov 2.333.089,47 2.000.000,00 2.500.000,00 107 125 07. 4307 Investicijsko vzdrževanje opreme in objektov šol 6.152342,42 7.482.000,00 7.482.000,00 122 100 08. Sredstva za delovanje vrtcev 84.082.944,07 105.000.000,00 115.000.000,00 137 110 08.01. 4133 Sredstva za delovanje vrtca Moravske Toplice 71.107.015,07 88.000.000,00 97.000.000,00 136 110 08.02. 4133 Plačilo razlike v ekonomski ceni za vrtce v drugih občinah 12.975.929,00 17.000.000,00 18.000.000,00 139 106 09. 4307 Investicijsko vzdrževanje objektov in opreme vrtcev 2.000.000,00 3.528.000,00 2.608.000,00 130 74 A/H Socialni transferji, dotacije 59.727.749,54 63.455.000,00 69.921.000,00 117 110 10. Sredstva za socialne transfere 39.522.084,35 45269.000,00 47.823.000,00 121 106 10.01. 4119 Oskrbni stroški v socialnih zavodih 22.297.059,84 24.893.000,00 26.130.000,00 117 105 10.02. 4119 Začasne in enkratne denarne pomoči 1.230.300,00 1.400.000,00 1.480.000,00 120 106 10.03. 4119 Sofinanciranje tedna starejših občanov 1.068.000,00 1.200.000,00 1.300.000,00 122 108 10.04. 4119 Pogrebni stroški socialno ogroženih 554.337,80 300.000,00 500.000,00 90 167 10.05. 4133 Mrliški ogledi 1.212.518,37 700.000,00 750.000,00 62 107 10.06. 4133 Javna dela in pomoč na domu 1.909.341,34 3.600.000,00 3.800.000,00 199 106 10.07. 413 Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov s štor. 9.308.720,00 11.000.000,00 11.200.000,00 120 102 10.08. 4133 Sredstva za delovanje Centra za socialno delo 1.941.807,00 2.176.000,00 2.663.000,00 137 122 11. Sredstva za dejavnost na področju kulture 3.417251,54 3.540.000,00 5.626.000,00 165 159 11.01. 4120 Dejavnost kulturnih društev po programu - razpisu 1.047.430,05 1.000.000,00 1.100.000,00 105 110 11.02. 4133 Razstave 0,00 100.000,00 200.000,00 0 200 11.03. 4133 Likovne kolonije 324.944,12 400.000,00 420.000,00 129 105 11.04. 4133 Lončarska delavnica 550.072,11 300.000,00 320.000,00 58 107 11.05. 4133 Sofinanciranje delovanja bibliobusa 456.278,70 260.000,00 300.000,00 66 115 11.06. 4020 Kulturne prireditve 598.526,56 1.000.000,00 1.876.000,00 313 188 11.07. 4120 Košičev teden kulture 440.000,00 480.000,00 510.000,00 116 106 11.08. 4133 Javna dela v PISK 400.000,00 11.09. 4133 Stroški nakupa knjižničnega gradiva in dejavnost PISK 500.000,00 12. 4120 Sredstva za dejavnost na področju športa po razpisu 6.529.86833 6.657.000,00 8.033.000,00 123 121 13. 4120 Društvena dejavnost po razpisu 2384210,13 2.663.000,00 2.813.000,00 118 106 LIPNICA ii 22. februar 2002 PRORAČUN ( ) B Č 1 N E 2 5E 2 Prorač. Konto NAMEN postavka Proračun 2000-ZR Predv. realizacija Rebalans 2001 Proračun 2002 Indeks 6:4 Indeks 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 14. 4302 Investicijsko vzdrž. na področju kulture in športa 7.874.335,19 5326.000,00 5.626.000,00 71 106 14.01. Investicijsko vzdrževanje objektov na področju kulture po programu 3.761.523,46 2.663.000,00 2.813.000,00 75 106 14.02. 4302 Investicijsko vzdrževanje športnih objektov po programu 4.112.811,73 2.663.000,00 2.813.000,00 68 106 A/ffl Druge javne potrebe In rezerve 21.776.177,21 25.242.000,00 31.381.000,00 144 124 15. Požarna varnost ter zaščita in reševanje 13.09335939 13314.000,00 15.066.000,00 115 113 15.01. 4120 Sredstva požarne varnosti po programu 10.999.018,65 11.316.000,00 12.956.000,00 118 114 15.02. 4021 Sredstva za potrebe zaščite in reševanja 2.094.340,74 1.998.000,00 2.110.000,00 101 106 16. Namenska poraba in tekoča prorač. rezervacija 3.643.980,60 4.600.000,00 8.439.000,00 232 183 16.01. 4091 Tekoča proračunska rezerva 3.132.273,52 3.000.000,00 2.439.000,00 78 81 16.02. 4029 Stroški DURS in izterjave 409.890,38 600.000,00 1.000.000,00 244 167 16.03. 4029 Urejanje premoženja občine 101.816,70 1.000.000,00 1.000.000,00 982 100 16.04. 4029 Stroški volitev 4.000.000,00 17. 4090 Stalna proračunska rezerva 2.421.946,15 2.663.000,00 2.813.000,00 116 106 18. Informativna dejavnost 2.064.841,66 3.600.000,00 3.938.000,00 191 109 18.01. 4029 Izdaja informativnega lista Lipnica 1.831.861,01 3.200.000,00 3.150.000,00 172 98 18.02. 4029 Informiranje preko CATV postaj 232.980,65 400.000,00 788.000,00 338 197 19. Druge javne potrebe 552.049,41 1.065.000,00 1.125.000,00 204 106 19.01. 4120 Delovanje političnih strank 552.049,41 1.065.000,00 1.125.000,00 204 106 A/IV Investicijsko vzdrževanje 60.196.758,97 62.759.000,00 58.277.000,00 97 93 20. Investicijsko vzdrževanje cest 51281330,70 54.133.000,00 48.755.000,00 95 90 20.01. 4025 Vzdrževanje in posodobitev lokalnih cest 34.850.946,70 35.023.000,00 37.755.000,00 108 108 4025 Vzdrževanje lokalnih cest 27.500.946,70 35.023.000,00 37.755.000,00 137 108 4204 Posodobitev cest po programu 2000 7.350.000,00 0,00 0 0 20.02. Vzdrževanje in posodobitev javnih poti 16.430.384,00 19.110.000,00 11.000.000,00 67 58 4025 Vzdrževanje javnih poti 9.600.470,00 10.000.000,00 11.000.000,00 115 110 4204 Posodobitev javnih poti po programu 6.829.914,00 9.110.000,00 0,00 0 0 21. 4025 Ekologija 5.433247,54 5326.000,00 5.626.000,00 104 106 21.01. 4025 Odvoz kosovnih odpadkov in sanacija divjih odlagališč 5.433.247,54 5.326.000,00 5.626.000,00 104 106 22. Vzdrževanje komunalnih objektov v Moravskih Toplicah 3.482.180,73 3300.000,00 3.896.000,00 112 118 22.01. 4022 Električna energija 700.000,00 22.02. 4022 Odvoz smeti 100.000,00 22.03. 4025 Vzdrževanje komunalnih objektov v Moravskih Toplicah 3.096.000,00 B. RAZVOJNE NALOGE-MOŽNOSTI 89.348.125,43 97.287.000,00 132.961.000,00 149 137 23. Sredstva za investicije in odplačila kreditov 28.782.648,10 29.887.000,00 74320.000,00 258 249 23.01. 4204 Sredstva za izgradnjo lokalnih cest po programu 5.538.309,01 1.887.000,00 4.620.000,00 83 245 23.02. Odplačila kreditov 23.244.339,09 28.000.000,00 69.700.000,00 300 249 5503 - odplačilo glavnice 58.900.000,00 4033 - plačilo obresti 6.300.000,00 4029 - plačilo provizij 4.500.000,00 24. 4204 Obnove krajevnih cest, pločnikov po programu 0,00 21303.000,00 22.505.000,00 0 106 25. Sofinanciranje objektov KS in društev 9.863.316,82 6.325.000,00 5.626.000,00 57 89 25.01. 4025 Sofinanciranje objektov KS in društev 9.863.316,82 6.325.000,00 5.626.000,00 57 89 26. Investicije na področju turizma 31.474.893,83 9.410.000,00 23378.000,00 74 248 26.01. 4204 Urejanje komunalne infrastrukture v M. Toplicah (Priloga 1) 28.189.041,45 500.000,00 12.858.000,00 46 2572 26.02. 4204 Urejanje turističnih objektov v občini (Priloga 1) 3.285.852,38 8.910.000,00 10.520.000,00 320 118 27. Sofinanciranje projektov 19227266,68 30362.000,00 7.132.000,00 37 23 27.01. 4204 ART- CENTER v Središču 5.000.000,06 1.000.000,00 0,00 0 0 27.02. 4204 Izgradnja Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota 2.257.250,00 6.622.000,00 7.132.000,00 316 108 27.03. 4204 Izgradnja rastlinjakov in predelovalnega obrata za vrtnarstvo in projekt GREDE 8.340.793,89 11.040.000,00 0,00 0 0 27.04. 4204 Izgradnja skupne stavbe v Prosenjakovcih 3.029.222,73 0,00 0,00 0 0 27.05. 4204 Oprema za hotel Vivat 600.000,00 1.700.000,00 0,00 0 0 27.06. 4410 Povečanje kapitalskega deleža Čista Narava 0,00 10.000.000,00 0,00 0 0 C. STRATEŠKE RAZVOJNE USMERITVE 33.104.894,64 28.803.000,00 32.193.000,00 97 112 28. Razvoj obrti, podjetništva in kmetijstva 20.135252,66 15.977.000,00 16.879.000,00 84 106 28.01. 4102 Sredstva za razvoj obrti in podjetništva po programu 4.358.960,39 5.326.000,00 5.626.000,00 129 106 28.02. 4102 Sredstva za pospeševanje kmetijstva po programu in projekti CRPOV 15.776.292,27 10.651.000,00 11.253.000,00 71 106 i2 LIPNICA 22. februar 2002 PRORAČUN ( ) B Č 1 N E 2 0E 2 Prorač. Konto NAMEN Proračun Predv. realizacija Proračun Indeks Indeks postavka 2000-ZR Rebalans 2001 2002 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 29. Razvojni programi in projekti 4.839.000,00 5326.000,00 5.626.000,00 116 106 29.01. 4208 Sredstva za razvojne programe, projekte in dokumentacijo 4.839.000,00 5.326.000,00 5.626.000,00 116 106 30. Sredstva za razvoj turizma 8.130.641,98 7.500.000,00 9.688.000,00 119 129 30.01. 4133 Sredstva za dejavnost turizma, TIC in LTO 7.313.977,98 6.000.000,00 6.792.000,00 93 113 30.02. 4120 Delovanje turističnih društev - dejavnost turizma 816.664,00 1.500.000,00 2.896.000,00 355 193 D. NAMENSKI IN INVESTICIJSKI DEL 285.359.984,57 210.074.000,00 480.801.000,00 168 229 D/I Namenska poraba 130.319.469,68 77.132.000,00 108.600.000,00 83 141 31. Sredstva za dvojezične potrebe 6.187296,77 20.000.000,00 25.000.000,00 404 125 31.01. 4133 Sredstva za vrtce 1.250.000,00 0,00 0,00 0 0 31.02. Sredstva za potrebe MNSS in občine 4.937.296,77 20.000.000,00 25.000.000,00 506 125 4204 - sredstva za investicijske potrebe MNSS 15.000.000,00 0 0 4120 - sredstva za dejavnost MNSS in občine 10.000.000,00 0 0 32. Druga namenska poraba 5.731.66223 10.600.000,00 75.000.000,00 1309 708 32.01. 4025 Sredstva za vzdrževanje CATV sistema 739.920,00 600.000,00 0,00 0 0 32.02. 4025 Programi CRPOV 0 10.000.000,00 0,00 0 0 32.03. 4025 Sredstva za vzdrževanje kulturnih objektov 4.991.742,23 0,00 0,00 0 0 32.04. 4204 Sredstva za projekt GREDE 0 0 25.000.000,00 0 0 32.05. 4204 Izgradnja turistično zdraviliške cone v M. Toplicah 0 0 50.000.000,00 0 0 33. Sredstva za sanacijo naravnih nesreč 114.556.652,46 0,00 0,00 0 0 33.01. 4205 Sredstva za sanacijo po neutju na cestah 1998 15.299.486,46 0,00 0,00 0 0 33.02. 4120 Sredstva za sušo 2000 99.257.166,00 0,00 0,00 0 0 34. Stanovanjska sredstva 3.843.85822 8.000.000,00 8.600.000,00 224 108 34.01. 4132 Sredstva za slovenski odškodninski sklad 448.251,00 900.000,00 970.000,00 216 108 34.02. 4132 Sredstva za stanovanjski sklad Slovenije 1.167.922,00 1.800.000,00 1.940.000,00 166 108 34.03. 4204 Namenska poraba za nakup in ureditev stanovanj ter odhodki stanovanjskih kreditov 2.227.685,22 5.300.000,00 5.690.000,00 255 107 35. 5503 Prenos obveznosti odplačila kredita 0 38.532.000,00 0,00 0 0 D/n Investicijska poraba 155.040.514,89 132.942.000,00 372.201.000,00 240 280 36. Sredstva za investicije na področju infrastrukture (Priloga 2) 148.547.652,93 131.942.000,00 342.575.000,00 231 260 36.01. 4204 Izgradnja kanalizacij in čistilnih naprav 111.582.793,87 100.000.000,00 90.000.000,00 81 90 36.02. 4204 Obnova cest po programu 0,00 20.420.000,00 138.817.000,00 0 680 36.03. 4204 Ureditev vodovodnega omrežja 36.964.859,06 11.522.000,00 97.256.000,00 263 844 36.04. 4204 Ureditev križišča v Moravskih Toplicah 16.502.000,00 37. 4208 Projekti in dokumentacija 4.898.439,45 1.000.000,00 5.626.000,00 115 563 39. 4204 Agromelioracije 1.594.422,51 0,00 0,00 0 0 40. 4204 Ureditev skupne stavbe v Prosenjakovcih 0,00 0,00 24.000.000,00 0 0 Skupaj odhodki proračuna tekočega leta 757.822.369,20 739.236.000,00 1.084.227.000,00 143 147 (A+B+C+D) E. PRENESENE OBVEZNOSTI IZ PRETEKLEGA LETA PO ZR 6.637.810,82 51.589.000,00 0,00 0 0 SREDSTVA PRORAČUNA 764.460.180,02 790.825.000,00 1.084.227.000,00 142 137 F. ODHODKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI 75.068.663,18 66.200.000,00 51.980.000,00 69 79 51. Odhodki krajevnih skupnosti 75.068.663,18 66.200.000,00 51.980.000,00 69 79 51.01. 4025 KS Andrejci 2.499.619,45 2.600.000,00 500.000,00 20 19 51.02. 4025 KS Bogojina 7.988.733,87 9.000.000,00 9.300.000,00 116 103 51.03. 4025 KS Filovci 5.156.697,79 6.600.000,00 6.800.000,00 132 103 51.04. 4025 KS Ivanovci 1.063.480,49 1200.000,00 1200.000,00 113 100 51.05. 4025 KS Krnci 393.039,32 500.000,00 500.000,00 127 100 51.06. 4025 KS Martjanci 9.028.817,81 11.000.000,00 9.000.000,00 100 82 51.07. 4025 KS Moravske Toplice 778.063,71 1.500.000,00 1.700.000,00 218 113 51.08. 4025 KS Motvarjevci 2.386.527,82 1.500.000,00 500.000,00 21 33 51.09. 4025 KS Noršinci 22.251.725,40 3.500.000,00 3280.000,00 15 94 51.10. 4025 KS Prosenjakovci 3.969.352,21 6.800.000,00 2.000.000,00 50 29 51.11. 4025 KS Ratkovci 1.505.702,18 3.600.000,00 3.700.000,00 246 103 51.12. 4025 KS Sebeborci 6.057.969,12 4.000.000,00 1.500.000,00 25 38 51.13. 4025 KS Selo - Fokovci 3.710.129,15 4.900.000,00 5.000.000,00 135 102 51.14. 4025 KS Tešanovci 8.278.804,86 9.500.000,00 7.000.000,00 85 74 SKUPAJ - ODHODKI PRORAČUNA 839.528.843,20 857.025.000,00 1.136.207.000,00 135 133 22. februar 2002 PROM. VARNOST PRORAČUN OBČINE 2002 Priloga 1: PREDLAGANE INVESTICIJE V PRORAČUNU 2002 I. SREDSTVA ZA INVESTICIJE V INFRASTRUKTURNE OBJEKTE V PRORAČUNU 2002 PO PRORAČUNSKIH POSTAVKAH pror. post. znesek 23.01. Sredstva za izgradnjo lokalnih cest po programu 4.620.000,00 24. Obnova krajevnih cest po programu 22.505.000,00 26.01. Urejanje komunalne infrastrukture v M. Toplicah 12.858.000,00 26.02. Urejanje turističnih objektov v občini 10.520.000,00 36. Sredstva za investicije na področju infrastrukture 342.575.000,00 SKUPAJ SREDSTVA ZA INVESTICIJE 393.078.000,00 R. PREDLAGANA IZGRADNJA INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV V LETU 2002 1. CESTE 165.942.000,00 - prenesene obveznosti iz leta 2001 40.569.000,00 - posodobitve po programu 2002 125.373.000,00 2. VODOVOD 97.256.000,00 - Martjanci 7256.000,00 - Prosenjakovci 90.000.000,00 3. KANALIZACIJA IN ČISTILNA NAPRAVA 90.000.000,00 - kanalizacija Bogojina 30.000.000,00 - Čistilna naprava Bogojina 60.000.000,00 4. KRIŽIŠČE Moravske Toplice 31.490.000,00 5. KOLESARSKA steza M. Toplice-Tešanovci 8.390.000,00 SKUPAJ PREDLAGANE INVESTICIJE 393.078.000,00 Priloga 2: PREDLAGANE INVESTICIJE V PRORAČUNU OBČINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2002 S PREDOBREMENITVAMI ____________________________________________________- v 000 SIT Prenos obveznosti Predlagane nove SKUPAJ Predobreme- v leto 2002 investicije 2002 2002(3+4) nitve 2003 1 2 3 4 5 6 1. CESTE 40.569 125.373 165.942 1.1. Posodobitev cest iz leta 2000 25.489 0 25.489 Ivanovci 3.131 3.131 Sebeborci 5.667 5.667 Selo 2.163 2.163 Ratkovci 3.706 3.706 Fokovci 3.130 3.130 M. Toplice 215 215 Andrejci 7.477 7.477 12. Ceste Ratkovci - Fokovci 0 15.080 15.080 13. Cesta Noršinci - Mlajtinci 0 70.000 70.000 1.4. Cesta Prosenjakovci - Središče 0 40.000 40.000 1.5. Krajevne ceste po programu 0 15.373 15.373 2. VODOVOD 7.256 90.000 97.256 2.1. Martjanci 7.256 0 7.256 2.2. Prosenjakovci 0 90.000 90.000 3. KANALIZACIJA IN ČISTILNA 0 90.000 90.000 60.000 3.1. Kanalizacija Bogojina 0 30.000 30.000 50.000 3.2. Čistilna naprava Bogojina 0 60.000 60.000 10.000 4. KRIŽIŠČE M.Toplice 0 31.490 31.490 5. KOLESARSKA STEZA M. Toplice-Tešanovci 3.390 5.000 8.390 SKUPAJ INVESTICIJE 51.215 341.863 393.078 60.000 Občina Moravske Toplice ANALIZA PROMETNIH NESREČ ZA LETO 2001 Ugotovljene najpogostejše kršitve cestno prometnih pravil v letu 2001 v primerjavi z letom 2000: 1. Neprimerna hitrost 293 (285) 2. Vožnja pod vplivom alkohola 119 (103) 3. Varnostni pas (ni pripet) 156 (167) 4. Neuporaba čelade 9 (9) 5. Brez vozn. dovolj, ali ustr. dokum. 66 (71) 6. Nepravilno naložen tovor 79 (104) Izvedeni represivni ukrepi v letu 2001 v primerjavi z letom 2000: 1. Denarna kazen 597 (712) 2. Sodnik za prekrške 212 (203) Najpogostejši vzroki za prometne nesreče (identični kot v lanskem letu): - nepravilni premiki z vozilom, - neprilagojena hitrost, - nepravilna stran in smer vožnje, - neupoštevanje pravil o prednosti, - neustrezna varnostna razdalja. Iz objavljenih tabel je razvidno, da je prometna varnost, kar se tiče števila prometnih nesreč, enaka kot je bila v letu 2000. Negativno je dejstvo, da smo imeli v letu 2001 prometno nesrečo s smrtnim izidom. Na sploh se je število prometnih nesreč z materialno škodo povečalo za 5 % in je bilo 12 % oseb več udeleženih v prometnih nesrečah, ki pa na srečo niso bile poškodovane. Po podatkih, ki jih imamo se je na območju regije zgodilo 2.110 prometnih nesreč, torej jih na našo občino odpade 7,1 %. Spoštovani občani! Ne sme nam biti vseeno, kako bomo vozili - spoštovali cestno prometna pravila. Številke, ki smo jih prikazali, so za nas zelo alarmantne, če ugotavljamo, da je bilo v letu 2001 v prometnih nesrečah udeleženih 269 oseb in smo na cestah naredili 809 prekrškov, ki bi lahko bili tudi vzrok prometne nesreče. Nujno je, da se ob teh podatkih zamislimo in sklenemo, da bo naša vožnja premišljena in da pazimo tudi na druge, ki se prav tako kot mi pojavljajo na cestah in imajo enake cilje kot so naši - da bi čimbolj varno pripeljali ali prišli do cilja. Pričakujemo, da bo naslednja analiza pokazala, da če hočemo voziti pravilno, to tudi dosežemo. Srečno vožnjo! Franč Čarni, predsednik SPU Občine Moravske Toplice PROMETNE NESREČE V LETU 2001 (primerjalno z letom 2000) POSLEDICE PROMETNIH NESREČ V LETU 2001 (primerjalno z letom 2000) OBMOČJE CESTNEGA PROMETA 1 NORŠINCI - MARTJANCI - SKUPAJ ■NESREČE S SMRTNIM IZIDOM S TELESNIMI POŠKODBAMI Z MATERIALNO ŠKODO 1 OBMOČJE CESTNEGA PROMETA NORŠINCI - MARTJANCI SKUPAJ SMRT HUDA TEL. POŠKODBA LAHKA TEL POŠKODBA BREZ POŠKODB SEBEBORCI - ANDREJCI - KRNCI 2 IVANCI - FILOVCI - BOGOJINA 91 (77) 1 (0) 17 (18) 73 (59) 2 - SEBEBORCI - ANDREJCI - KRNCI IVANCI - FILOVCI - BOGOJINA 170 (137) 1 (0) 7(7) 14 (19) 149 (111) - BUKOVNICA 3 MORAVCI - SUHI VRH 15 (16) 0 (0) 5 (3) 10 (13) 3 - BUKOVNICA MORAVCI - SUHI VRH 26 (20) 0(0) 0(2) 6(1) 20 (17) - VUČJA GOMILA 4 ČIKEČKA VAS - SELO 25 (26) 0 (0) 6(8) 19 (18) 4 - VUČJA GOMILA ČIKEČKA VAS - SELO 40 (46) 0 (0) 2 (5) 6 (7) 32 (34) - FOKOVCI - IVANOVCI 5 MOTVARJEVCI - PORDAŠINCI 7 (8) 0 (0) 3 (2) 4(6) 5 - FOKOVCI - IVANOVCI MOTVARJEVCI - PORDAŠINCI 12 (13) 0 (0) 3 (0) 2 (2) 7(11) - PROSENJAKOVCI - BERKOVCI 7(7) 0 (0) 3 (3) 4 (4) - PROSENJAKOVCI - BERKOVCI 11 (13) 0 (0) 3 (1) 0 (2) 8 (10) 6 TEŠANOVCI - MLAJTINCI - LUKAČEVCI 7 (8) SKUPAJ NA CESTAH OBČINE 0 (0) 4 (1) 3 (7) 6 TEŠANOVCI - MLAJTINCI - LUKAČEVCI 10 (16) SKUPAJ NA CESTAH 0(0) 1 (D 3 (0) 6 (15) MORAVSKE TOPLICE 152 (142) 1 (0) 38 (35) 113 (107) OBČINE MORAVSKE TOPLICE 269 (245) 1 (0) 16 (16) 31 (31) 222 (198) m LIPNICA 22, februar 2002 FOTO Geza GRABAR B Č I N S K A GASILSKA ZVEZA Pozornost za pionirsko delo v gasilstvu SREČANJE GASILSKIH VETERANOV TOKRAT V PROSENJAKOVCIH OGZ Moravske Toplice NAJLEPŠE UREJENI DOMOVI Konec leta je priložnost, ko odložimo skrbi in delo ter se srečamo s prijatelji, se z njimi poveselimo in izmenjamo misli, si izrečemo najlepše želje. V Občinski gasilski zvezi (OGZ) Moravske Toplice so pripravili drugo novoletno srečanje gasilskih veteranov v dvorani novega gasilskega doma v Prosenjakovcih. Dvorana bi bila tudi tokrat skoraj pretesna za več kot sto gasilskih veteranov, ki so se odzvali povabilu ter na to edinstveno srečanje prišli iz vseh 27 prostovoljnih gasilskih društev v občini. Med številnimi gosti so bili župan Franc Cipot, poslanec v državnem zboru Geza Džuban, predsedniki in poveljniki gasilskih društev, predstavniki sponzorjev in drugi. Zbrane je najprej pozdravil pobudnik srečanja, predsednik OGZ Moravske Toplice Slavko Škerlak. Prisrčno dobrodošlico je zlasti izrekel gasilskim veteranom in se jim zahvalil za trud, ki so ga vložili v razvoj gasilstva in krepitev sistema zaščite in reševanja. Posebej je čestital veteranom - dobitnikom plaket, za podporo pri uresničitvi marsikatere akcije pa se je zahvalil lokalni skupnosti, občinskemu štabu CZ, organom in organizacijam, ki delujejo na področju zaščite in reševanja ter požarnega varstva, sponzorjem ter, nenazadnje, članom prostovoljnih gasilskih društev v občini. Povedal je, da ni njegov namen razpredati o delu gasilcev v občini oziro- ma OGZ Moravske Toplice, čeprav je to priložnost, da razmislimo in se ozremo na prehojeno pot in se vprašamo, kaj je bilo dobrega in kaj slabega. »Prav tako je to tudi čas, da se spomnimo vseh ustanoviteljev naše gasilske organizacije, še posebej naših preminulih članov, ki so vlagali svoj prosti čas in svoje prostovoljno delo v razvoj gasilstva ter tako pripomogli k ohranitvi tega humanitarnega in lepega poslanstva, katerega cilj je pomagati sočloveku v nesreči. Naloge in odgovornosti so velike in zavedamo se, da se tudi v prihodnje veliko pričakuje od nas. Zavedamo se tudi, da bo potrebno vložiti v razvoj gasilstva v naši občini še veliko naporov, predvsem na področju izobraževanja, usposabljanja in opremljanja, pri čemer pa vsekakor tudi v prihodnje pričakujemo pomoč lokalne skupnosti. Vsi skupaj se moramo zavedati, da smo ena največjih gasilskih organizacij, saj trenutno deluje na tem območju 27 prostovoljnih gasilskih društev, kar pomeni tudi veliko finančno obremenitev.« Predsednik OGZ Moravske Toplice Slavko Škerlak je nagovor zaključil z željo, da naj gasilski veterani še naprej s tako vztrajnostjo in marljivostjo širijo in razvijajo humanitarno poslanstvo in gasilsko organizacijo ter nadaljujejo na složno prehojeni poti, po drugi strani pa ne dovolijo, da bi posamezniki zaradi najrazličnejših interesov razbijali ustvarjeno enotnost in prijateljstvo, ki ga poznajo le gasilci. V duhu globokega spoštovanja do gasilskih veteranov so izzvenele tudi besede Štefana Jančariča, poveljnika občinskega štaba CZ. Poleg gasilskih organizacij za požarno varstvo in pomoč ljudem ob na- ravnih katastrofah in drugih nesrečah skrbi tudi civilna zaščita. Ta posebne opreme za svoje delovanje nima, saj se v glavnem poslužuje opreme gasilskih društev, s katerimi skupno nastopajo, štab pa sodeluje tudi pri opremljanju gasilskih organizacij in pri nabavi druge reševalne opreme. Seveda se je posebej dotaknil veteranov, kateri so se po njegovem v času svojega delovanja srečevali s podobnimi težavami, kakor se sedaj operativci, a so kljub temu prav veterani utrli trdno pot razvoja gasilskih organizacij. Z dobrimi željami ob koncu leta ter na jesen življenja so gasilcem-veteranom čestitali župan Franč Cipot, Geza Džuban in v imenu odličnega gostitelja srečanja predsednik domačega gasilskega društva Viljem Čahuk. Večer so s prisrčnim kulturnim programom popestrili osnovnošolci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci. Gasilcem, ki so prestopili prag gasilskega veterana (63 let) in še niso bili deležni priznanja plakete gasilskega vetera- Skrbi za urejeno bivanjsko in delovno okolje, ki daje lepo podobo in popolno celoto svetu, kjer živimo in delamo, posvečajo vse večjo pozornost tudi v najbolj množični in po tradiciji najstarejši organizaciji pri nas, v gasilskih društvih. Občinska gasilska zveza (OGZ) se je tudi minulo leto vključila v slovensko ocenjevalno akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna in v okviru te uspešno izvedla ocenjevanje gasilskih domov. Rezultate so razglasili ob srečanju gasilskih veteranov v Prosenjakovcih. Posebna komisija se je nenapovedano mudila v vseh 27 krajih, kjer stojijo va-ško-gasilski ali gasilski domovi. Komisija ni ocenjevala samo zunanje podobe domov in urejenosti njihove okolice, temveč tudi njihovo notranjost, urejenost orodišč, dvoran za javne prireditve ter drugih prostorov. Domovi so bili tudi tokrat razdeljeni v tri skupine: zgrajeni do leta 1930, zgrajeni med letoma 1931 in 1970 ter domovi, zgrajeni po letu 1970. V prvi kategoriji je tudi letos največje število točk zbral gasilski dom Središče, sledita mu domova Motvarjevcih in Čikečka vas. Najlepši domovi, zgrajeni do leta 1970, so domovi v Sebeborcih, Filovcih in Ivancih; v konkurenci domov, zgrajenimi po letu 1970, je bil za najlepšega izbran gasilski dom v Bogojini, sledita domova v Krncih in Prosenjakovcih. V vseh pogledih je bil za najbolje urejeni gasilski dom v letu 2001 razglašen vaško-gasilski dom Sebeborci. Ob vzorno urejeni in lepo vzdrževani notranjščini, kjer delujeta tudi trgovina z mešanim blagom in okrepčevalnica, je dobil dom lansko leto novo pročelje in kritino, zaključena pa je bila gradnja večnamenskega in funkcionalnega prizidka. Da o urejeni okolici - s sprednje strani je velik parkirni prostor, z zahodne pa večnamensko športno igrišče - niti ne govorimo. Gasilska društva z najlepše urejenimi domovi so prejela praktične nagrade -najboljši celo priročne gasilne aparate. Geza Grabar na, sta Slavko Škerlak in poveljnik OGZ Ludvik Gomboc podelila omenjena priznanja. Plaketo veterana je prejelo kar 94 gasilcev. Posebno priznanje za najstarejšega gasilca na prireditvi je prejel Koloman Sabotin iz Vučje Gomile, rojen leta 1913, ki v gasilskih vrstah vztraja že več kot 70 let. Istega leta je bil rojen tudi Julij Čarni s Suhega Vrha. Geza Grabar 22. februar 2002 UPNICA J* MLADA LIPNICA Osnovna šola Fokovci OŠ FOKOVCI - UNESCO ASPnet ŠOLA Na OŠ Fokovci že vrsto let povezujemo aktualne vsebine samega življenja z učnimi načrti in jih izvajamo prek številnih projektov, delavnic, naravoslovnih in kulturnih dni. Življenje samo zahteva od nas, da vedno večjo pozornost namenjamo vzgoji za človekove pravice. Živimo v svetu, kjer prihaja do globokih sprememb, ki vplivajo tudi na naše življenje. Prav te spremembe terjajo, da mlade vzgajamo in izobražujemo tako, da se bodo zavedali človekovih pravic, s tem pa tudi dolžnosti in odgovornosti. Pouk o človekovih pravicah lahko prispeva k boljšim medčloveškim odnosom v šoli in družbi. Pravilna vzgoja daje podlago za družbeno, moralno in osebnostno vzgojo. Bistveno je, da v šoli s tem zmanjšujemo pojave nasilja in nestrpnosti, da otroke učimo kritičnosti in objektivnosti. CILJI PROJEKTA UNESCO ASPnet Glede na poročilo o delu v zadnjih petih šolskih letih smo v začetku šolskega leta 2001/2002 dobili obvestilo, da smo postali člani mrež Unesco ASPnet šol, ki deluje po vsem svetu. ASPnet (Associated Schools Project - net) je zveza sodelujočih šol, katere namen je, da bi si šole med seboj pomagale in skupaj uresničevale temeljni Unesco Aspnet cilj: »Uveljavljati kulturo miru in nenasilja ter naučiti se skrbeti za ohranitev skupnega doma - planeta Zemlje. Prihodnost bodočih rodov bo skupna ali pa je sploh ne bo. Zato: naučiti se živeti skupaj, naučiti se deliti med seboj.« Cilje uresničujemo skozi štiri skupne obvezne teme: 1. Svetovni problemi in vloga ZN, 2. Človekove pravice, demokracija, strpnost in sodelovanje, 3. Interkulturno učenje, 4. Okoljski problemi. Na začetku šolskega leta smo se udeležili mednarodnega tabora »Korenine in krila« v Piranu, na katerem je sodelovalo poleg piranskih še 30 otrok in 26 mentorjev iz 19 drugih šol iz petih držav. Ker je bil tabor že 8. po vrsti, so bili mnogi že pravi znanci, nam pa je bilo vse neznano, zato smo na vsakem koraku spoznali marsikaj novega. UNESCO TIM NA ŠOLI Po vrnitvi iz Pirana smo sestavili Unesco tim, ki je zaradi raznolikosti samega programa pester, saj ga poleg ravnateljice sestavljajo učitelji različnih področij in pedagog. Unesco tim načrtuje in spremlja programe dela. Načrtuje dolgoročne in kratkoročne cilje ter akcije. Skrbi za preglednost izvajanja nalog na celotni šoli. O primerih dobre prakse obvešča medije. Sestaja se praviloma enkrat mesečno in oblikuje načrt dela za tekoči mesec. Oblikovali smo preglednico temeljnih nalog za tekoče šolsko leto s temeljnimi cilji in točno opredeljenimi aktivnostmi. V šolskem letu bomo v okviru razredov oz. predmetov izvedli številne šolske projekte (Dan človekovih pravic, Življenje ob meji in prebežniki, Kulturno-zgo-dovinski spomeniki v našem kraju, Pokrajinske značilnosti Goričkega, Poljščine našega kraja, Onesnaženost voda ...), priključili pa smo se tudi projektom nacionalnega in mednarodnega nivoja (Korenine in krila, Moder stol, Pitne navade, Dobre vesti iz naše šole in našega mesta ...). Aktivno bomo obeleževali pomembne mednarodne dneve, pripravljali razstave. Kmalu po terorističnih napadih na Ameriko smo se pridružili akciji podpisovanja apela za mir. Zbrali smo več kot dvesto podpisov ter dodali željo: »Starši! Ne morete in ne smete nam ponuditi sveta vojn, nasilja, propadajoče morale. Želimo si svobodo, mir, prost vstop do vira znanj in informacij.« Podpise, podkrepljene s slikovnim gradivom, smo pošiljali na OŠ Cirila Kosmača v Piran, ki jih je v sliki objavila na spletnih straneh interneta in posredovala naprej v Pariz na sedež Unesco ASPnet šol. Hkrati smo poslali še predlog zahtev za nenasilen način reševanja konfliktov. Otroci si ne želimo živeti v vojni, saj v njej najbolj trpimo! Zato: • organizirati je potrebno še več kampanj za mir; • po celem svetu bi moral biti v šolskem učnem programu večleten obvezni predmet za vzgojo v kulturi miru - tako bi vsi otroci že od začetka pridobili zavest o pomenu miru za življenje in se ne bi mogli vzgajati v teroriste; • vsakodnevne reklame po sredstvih javnega obveščanja - v množici reklam za različne proizvode se ena ali dve reklami o problemih v svetu popolnoma izgubita; • promocija simbolov miru na različnih izdelkih, na primer na šolskih potrebščinah. V oktobru smo v okviru Unesco tima izdelali didaktični načrt predstavitve programa za učence (zgodovinski nastanek, vzroki nastanka, cilji, naloge, simbol, himna ...), ustanovili Unesco klub, obele- “ LIPNICA________________________________________________________ žili svetovni dan hrane. Ob tem so nastali številni likovni in literarni izdelki. Obeležili pa smo tudi dan OZN. URESNIČEVANJE PROGRAMA V novembru smo imeli poudarek na temah zasvojenosti. Spoznavali smo različne vrste zasvojenosti, izvedli delavnico in interakcijske vaje na temo zasvojenosti. Sodelovali smo v likovnem natečaju društva »Korak naprej« in se udeležili razstave plakatov vseh sodelujočih v galeriji v Murski Soboti in koncerta Adija Smolarja. 3. decembra, ob mednarodnem dnevu aidsa, smo razdelili med učence belo in rdečo pentljo. V okviru razredne ure so razredniki na predmetni stopnji izvedli delavnico o problematiki obolelih/okuženih in odnosa družbe do njih. 10. decembra, ob svetovnem dnevu človekovih pravic, smo se v Ljubljani zbrali predstavniki vseh slovenskih šol, vključenih v svetovno ASPnet mrežo Unescovih šol. Na prireditvi so se poleg številnih slavnostnih govornikov predstavili mladi ter tako uresničili glavni cilj Unesco šol - povezovanje in sodelovanje mladih v znanju, spoznavanju drugih kultur, strpnosti in spoštovanju ter vzgoji h kulturi miru. Najbolj svečani trenutek je bil, ko je iz rok Alenke Aškerc Mikeln, glavne koordinatorke Unesco šol v Sloveniji, ravnateljica naše šole Simona Grosman prejela certifikat o sprejemu v mrežo Unesco ASPnet šol. Po vrnitvi iz Ljubljane smo za učence razredne in predmetne stopnje pripravili delavnice ob dnevu človekovih pravic in s tem nadaljevali že začeti projekt, v katerem imajo učenci razredne stopnje poudarek na obravnavi tematskih sklopov: Kdo sem (smo); jaz in ti, mi in vi, učenci predmetne stopnje pa na obravnavi tematskega sklopa: Moje pravice - tvoje pravice - najine pravice, s poudarkom na spoznavanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije o otrokovih pravicah. Dan smo začeli s kratkim kulturnim programom in ob zvoku himne UNESCA izrekli svečano izjavo. Ob tem je nastalo veliko platno prijateljstva, ki bo na naši šoli zavzemalo častno mesto. V času novoletnih praznikov smo izvedli z zainteresiranimi starši ustvarjalno delavnico izdelovanja novoletnih voščilnic in okraskov, ki smo jih povezali s simboli miru. Ob obisku božička so člani Rdečega križa predali učencem podaljšanega bivanja igrače, ki so jih začeli prostovoljno zbirati že v prejšnjem šolskem letu. VELIKI NAČRTI Članstvo v mreži Unesco ASPnet šol nas obvezuje, da skušamo prek projektov uresničiti cilje, za katere se zavzema organizacija. V nadaljevanju šolskega leta imamo velike načrte. Priključili se bomo svetovnemu gibanju ljudi, ki se zavzema za človekove pravice Amnesty International. Podpisali bomo apel za mladega fanta iz Čečenije, simbolično uporabili trak »Cona brez mučenja«. Uredili bomo Unesco oglasno desko za učence, učitelje in starše. Izdelali bomo spletno stran šole na internetu, promocijsko mapo šole. Pripravljali bomo učence na Unesco kviz. Nadaljevali bomo s prostovoljnim delom na šoli, medsebojno pomočjo (pomoč pri učenju, druženje in prijateljevanje), razvijali druge oblike socialnega prostovoljnega dela (delo z otroki v otroških vrtcih). Veliko pozornost pa bomo namenili naravi in njenemu varovanju (posvojimo šolsko okolico: vsak razred dobi v varovanje del šolskega ozemlja, prostor se prenaša iz generacije v generacijo, vsako leto vsak razred piše poročilo - kronika). Izhajajoč Gandhijeve misli »Ni poti do miru, mir je pot« smo si začrtali skupno pot, na kateri bomo učencem prek najrazličnejših sodobnih metod in oblik dela privzgojili čut za varovanje okolja, pozitiven odnos do turizma, da bi vedeli, kdo so, da bi se s ponosom zavedali svojih korenin, ohranjali dediščino in da bi konflikte reševali na strpen način, brez nasilja. Vse to pa bo potrjevala plapolajoča modra zastava UNESCA pred zgradbo naše šole. Sonja Tot, koordinatorska UNESCO ASPnet šol 22. februar 2002 ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A H A T A R MELLETT Kedvezmenyek magyar nemzetisegueknek Ugodnosti za pripadnike madžarske narodnosti MAGYARIGAZOLVANY MADŽARSKA IZKAZNICA A Magyar Orszaggyules 2001. juniusaban elfogadta az un. statustorvenyt, amely az ausztriai magyarok kivetelevel, egesz sor kedvezmenyt biztosit a hataron tuli magyaroknak (kulturalis, egeszsegiigyi, szocialis kedvezmenyek, harom hona-pos magyarorszagi munkavallalasi lehetoseg a szukseges en-gedelyekkel...). Az ev elejen hatalyba lepett tbrveny elsdsor-ban Szlovakiaban es Romaniaban valtotta ki a hatalom he-ves reagalasat A roman-magyar memorandum, amely a ked-vezmenyeket kiteijesztette Romania nem magyar lakossagara is, megosztotta a magyar politikai partokat A magyar statustbrvenyrol Voros Tiborral, Moravske Toplice Kozseg Magyar Nemzeti Onigazgatasi Kbzossege (MNOK) elnokevel beszelgettiink.. Mi a magyar statustorveny lenyege? Mit biztosit a Magyar-orszag hatarain kiviil elo magyarok szamara (Ausztria kivetelevel)? Voros Tibor: Ezzel a torvennyel a Magyar Koztarsasag europai szinvonalu eletet kivan felkinalni, hogy a hataron tuli magyarok tovabbra is oseik foldjen elhessenek, es ne kelljen gazdasagi okok miatt elvandorolniuk. A Magyar Koztarsasag hatarain tul elo magyarok a statustorveny elfogadasat kovetoen ugyanolyan kedvezmenyeket elveznek, mint a Magyar Koztarsasag allampolgarai, espedig az ok-tatasban, az osztondijazasban, a kozep- es foiskolai beiratkozasoknal, kedvezmenyekkel elhetnek a to-megkozlekedesben (vasut, autobusz), a kulturaban, az egeszsegiigyben, a tarsadalombiztosftasban es a meghatarozott idore szolo munkavallalasban. Ebbol kifolyolag mit jelent a torveny a Szlo-veniaban elo magyar nemzetisegiek eseteben? Voros Tibor: Mindezek a kedvezmenyek vonatkoz-nak a Szloveniaban elo magyar nemzetisegiekre is. A szloveniai magyar nemzetisegiek eddig is reszesultek oktatasi es kulturalis kedvezmenyekben. A tovabbi kedvezmenyeket a Magyar-igazolvany beszerzese utan igenyelhetik es elvezhetik. Hogyan valosithatjak meg a murantuli magyarok a torveny altal biztositott jogaikat? Voros Tibor: A statusztorveny kedvezmenyezettjeinek eloszor Magyarigazolvanyert kell folyamodniuk. Ez ingyenes. A sajat keziileg alairt kervenyhez mellekelni kell egy igazolvanyfenykepet. Hol szerezhetik be a murantuli magyarok a Magyarigazol-vanyt? Kaphatnak-e ilyet a nem magyar nemzetisegu csaladta-gok, hazastarsak, gyerekek is? Voros Tibor: Lendvan, a Kranjec utca 2 alatt mar mukodik a Magyar Kozvetitoiroda, a telefonszam: 578 87 13. A Moravske Toplice Kozseg MNČK-e a falvakban is megszervezi a Magyar-igazolvannyal kapcsolatos kerelmek gyujteset. Magyarigazolvanyra jogosultak a nem magyar nemzetisegu csaladtagok, hazastarsak is. Madžarski parlament je junija 2001 sprejel t. i. statusni zakon, ki vsebuje vrsto olajšav in ugodnosti za Madžare v zamejstvu z izjemo Avstrije (kulturne, zdravstvene, socialne ugodnosti, možnost 3-mesečne zaposlitve na Madžarskem z ustreznimi dovoljenji ...). Zakon, ki je z začetkom letošnjega leta stopil v veljavo, je predvsem na Slovaškem in v Romuniji izzval burne reakcije tamkajšnjih oblasti. Romun-sko-madžarski memorandum, ki je ugodnosti dodelil tudi nemadžarskim prebivalcem Romunije, je razklal madžarske politične stranke. Za pojasnila v zvezi z madžarskim statusnim zakonom smo zaprosili predsednika Madžarske narodne samoupravne skupnosti (MNSS) Občine Moravske Toplice Tiboija Voroša. Kaj je bistvo madžarskega statusnega zakona? Kaj prinaša Madžarom, ki živijo zunaj meja republike Madžarske (razen Avstrije)? Tibor Voroš: S tem zakonom želi Republika Madžarska nuditi evropski standard življenja, da bi Madžari, živeči v zamejstvu, ostali tam, kjer so živeli njihovi predniki in se zaradi gospodarskih stisk ne bi izseljevali. Madžarom, živečim zunaj meja Republike Madžarske, po sprejetju statusnega zakona pripadajo iste ugodnosti kot državljanom Republike Madžarske na področju šolstva, pridobivanja štipendij, vpisa v srednjo in visoke šole, ugodnosti pri potovanju z javnimi prevoznimi sredstvi, kot so vlak, avtobus, itd., na področju kulture, zdravstva in sociale ter zaposlitve z omejenim časom. Kaj potemtakem zakon pomeni za pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji? Tibor Voroš: Te iste ugodnosti veljajo za pripadnike Madžarske narodnosti v Sloveniji. Madžarska narodnost, živeča v Sloveniji, je na področju šolstva in kulture uživala ugodnosti že v preteklih letih. Vse ostale ugodnosti pa bomo imeli pravico koristiti in uživati po pridobitvi Madžarske izkaznice. Kako lahko pripadniki madžarske narodnosti, ki živijo v Prekmurju, uresničijo pravice, ki jim jih daje zakon? Tibor Voroš Koristniki statusnega zakona morajo zaprositi za Madžarsko izkaznico, ki je brezplačna. Priložiti morajo eno sliko velikosti kot za osebno izkaznico in vlogo lastnoročno podpisati. Kje lahko prekmurski Madžari dobijo Madžarsko izkaznico? So do nje upravičeni tudi družinski člani, zakonci in otroci nemadžarske narodnosti? Tibor Voroš: Ustanovljena je Madžarska informacijska pisarna v Lendavi, Kranjčeva 2, telefon 578 87 13. MNSS Občine Moravske Toplice bo po vaseh organizirala zbiranje prošenj za madžarsko izkaznico. Do Madžarske izkaznice so upravičeni tudi družinski člani -zakonci - nemadžarske narodnosti. Tiszteletadas a szloven kultura iinnepen CSOKORBAN MUFAJOK ES GENERACIOK A szloven kultura iinnepe kapcsan a zsu-folasig megtelt a tešanovci falu- es tuzol-tootthon nagytermeben szerveztek meg a kozsegi kozponti unnepelyt. A szinpadon a kultura szamos mufaja kovette egymast: dallal, tanccal, szavalatokkal es hangszeres zenevel koszontottek a kulturalis rendez-veny szereploi, a fiatal es az idosebb kor-osztalyok kepviseloi az unnepet. Az osszegyulteket es meghivott ven-degeket elsokent Pozsonec Maria, magyar nemzetisegi orszaggyulesi kepviselo, majd Jože Matis alpolgarmester koszontotte, a koltoi geniusz, dr. France Prešeren elet-muvet, a kultura unnepenek jelentoseget pedig Ludvik Sočič meltatta. A martjanci Anton Martin Slomšek vegyes korus es a Moravske Toplice-i Ovodak noi korusanak eloadasaban szamos szloven es murantuli nepdal csendtilt, a tešanovci Muvelodesi-idegenforgalmi Egyesulet neptanccsoportja murantuli neptanccsokrot mutatott be. Szivet melengeto volt a harom altalanos iskola tanuloinak fellepese: a Partosfalvi Ketnyelvu Altalanos Iskolabol kituno ci-terasok szerepeltek, a bogojinai altalanos iskola tanuloi szavalatokkal es megzene-sftett versekkel, mig a fokovci altalanos iskola gyermekkara ket dalcsokorral koszontotte az unnepet. Geza Grabar ________________________LIPNICA R 22. februar 2002 Razglasitev najboljših športnikov in ekip v občini DENIS FICKO, MANJA KERČMAR IN NK ČARDA Občinska športna zveza (OŠZ) Moravske Toplice je ob koncu minulega leta že petič zapored pripravila svečanost, na kateri je razglasila najboljše športnike in ekipe v letu 2001. Prireditev je bila v Zdravilišču Moravske Toplice. Za najboljšega športnika je bil razglašen mladi karateist soboškega Karate kluba Civi-tas Denis Ficko iz Mlajtinec, stalni član državne reprezentance. Na svetovnem prvenstvu v Atenah je lani med kadeti osvojil 9. mesto, velja omeniti tudi naslova državnih prvakov med kadeti in mladinci. Izpolnil je normo za evropsko prvenstvo v Nemčiji. Drugi je Simon Bruner iz Moravskih Toplic, vratar Hokejskega kluba Moravske Toplice, zaslužen, da je klub v mladinski konkurenci osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka (na tekmovanju je bil izbran za najboljšega vratarja). Je vratar mladinske reprezentance in prvi vratar državne selekcije mlajših članov do 21 let. Roman Miholič iz Čikečke vasi, član Rokoborskega kluba Murska Sobota, je bil lani zelo uspešen na mednarodnih tekmovanjih; med drugim je v sloven-sko-hrvaški ligi osvojil 2. mesto pri kadetih in 1. mesto na državnih prvenstvih pri mladincih, kadetih in članih. Športnica leta 2001 postala Manja Kerčmar iz Tešanovec, članica Hokejskega kluba Moravske Toplice. Odlikovala se je tako v klubu kakor v državni reprezentanci. Z žensko klubsko ekipo je kot strelka odločilnega zadetka osvojila naslov državnih prvakinj v dvoranskem hokeju. Strelske sposobnosti je dokazala tudi v prvenstvenih tekmah na prostem, največjo težo pa ima zagotovo njen dosežek na reprezentančnem turnirju ob 50. letnici Zveze hokeja na travi Slovenije, kjer je bila s tremi zadetki prva strelka turnirja. Druga najuspešnejša športnica minulega leta je igralka Košarkaškega kluba Pomurje-Skiny Darja Moravec iz Moravskih Toplic. Nastopa v kadetski in članski ekipi. Z ekipo Gimnazije Murska Sobota se je uvrstila na srednješolsko svetovno prvenstvo v Turčiji. Tretja najuspešnejša športnica je postala Anja Cipot iz Tešanovec, članica Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote. Tekmuje v skoku v daljino, trenira pa tudi sprint. Z osebnim rekordom 517 centimetrov je osvojila naslov državne prvakinje v skoku v daljino na šolskem prvenstvu v Novi Gorici. Predsednik komisije Evgen Solar izroča priznanje Manji Kerčmar Med ekipami so bili za najboljše razglašeni: Nogometni klub Čarda iz Martjanec, Hokejski klub Moravske Toplice in Klub malega nogometa Suhi Vrh. NK Čarda je s skoraj 30-letno tradicijo ter kar štirimi selekcijami eden od nosilcev razvoja športa v občini. Članska ekipa uspešno tekmuje v III. SNG - vzhod - po jesenskem delu deli 1. mesto, mladinci so pristali na 4. mestu. Hokejski klub Moravske Toplice šteje 27 mladincev, 16 članic in 9 članov. V državnih selekcijah igra 14 njihovih članov oziroma članic. Klub malega nogometa iz Suhega Vrha je z vztrajnim in zagnanim delom ob začetnih težavah iz leta v leto stopnjeval svoje dosežke. Lansko leto so osvojili naslov občinskega prvaka, kar je njihov največji uspeh doslej. Za najboljšega športnika invalida je bil razglašen vsestranski odlični športnik Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota Marjan Nemec iz Sela, član državne reprezentance v sedeči odbojki, namiznem tenisu, metu diska in kopja ter suvanju krogle. Perspektivna športnika (do 16 let) v za leto 2001 sta karateistka Mateja Gabor iz Filovec in igralec hokeja na travi Uroš Benko iz Tešanovec. Priznanje zaslužnemu športnemu delavcu za dolgoletno delo je pripadlo Rajku Janjiču iz Prosenjakovec, soustanovitelju nogometnega kluba in športnega društva Prosenjakovci. Zaslužen je za razvoj in ohranjanje športa ter s tem tudi za razvoj samega kraja. Geza Grabar Hokejski klub Moravske Toplice DVA NASLOVA DRŽAVNIH PRVAKOV Hokejski klub (HK) Moravske Toplice je v svoji relativno kratki zgodovini - ustanovljen je bil šele pred dvema letoma - dosegel izjemne rezultate. Ti se ne nanašajo samo na tekmovalno, temveč tudi na organizacijsko področje, saj v okviru kluba deluje kar pet selekcij: dečki, kadeti, mladinci, člani in članice. Slednje tri so vključene tudi v redno ligaško tekmovanje. Zaradi relativno majhnega števila islubov - hokej na travi se poleg Moravskih Toplic igra še v Murski Soboti, Lipovcih, Predanovcih in Ljubljani - nižjih ligaških tekmovanj kakor na slovenskem nivoju ni, zato lahko zapišemo, da je HK Moravske Toplice edini državni prvoligaš iz naše občine. Sezona 2000/2001 bo v kroniko kluba zapisana kot najuspešnejša doslej, saj sta dve selekciji, mladinska moška ter ženska članska, osvojili prva naslova državnih prvakov. Minulo tekmovalno sezono je ocenil Jože Črnko, trener mladinske in ženske ekipe. »Tudi minulo dvoransko prvenstvo je potrdilo, da v klubu z mladimi dobro in načrtno delamo. Edina slaba stran je članska ekipa, ki je stara in brez pravih treningov. Tako se samo ta selekcija ni uvrstila na zaključni turnir za državno prvenstvo. Kljub nepopolni zasedbi so se dečki dobro upirali veliko bolj izkušeni vrsti Triglava iz Predanovec, kadeti so nesrečno izgubili prav tako s Triglavom in osvojili 2. mesto. Mladinska ekipa je bila najprijetnejše presenečenje, saj je kot 4. uvrščena ekipa iz predtekmovanja na koncu osvojila naslov državnega prvaka. To je uspelo tudi ženski ekipi, ki poleg_ vrste Triglava tekmuje v mladinski ligi. Članska ekipa je dosegala 5. mesto, vendar je zaradi vključevanja mla- dincev v ekipo, dosegla boljše rezultate kot v prejšnjih sezonah.« Nekateri igralci HK Moravske Toplice so bili na turnirjih izbrani za najboljše igralce ali vratarje: Danilo Ciz je bil izbran za najboljšega kadetskega vratarja, v mladinski ekipi je bil najboljši igralec Boštjan Horvat, Simon Bruner pa najboljši vratar. Pri članicah je naslov najboljše vratarke pripadel Tadeji Sambt. Z novim vodstvom, ko je bil za predsednika izvoljen Drago Šinkec, je v klubu zapihal novi veter. »Pri članih, ki so osvojili 5. mesto, je tudi po zaslugi novega trenerja Jožeta Časarja viden precejšen napredek v igri. K temu so veliko prispevali zlasti mladinci, s katerimi je igra pridobila tudi na hitrosti. V tem trenutku nam manjkajo trije kvalitetni člani. Mladinska ekipa je tudi v prvenstvu na prostem igrala odlično; pravzaprav sta v mladinski ligi izstopali dve ekipi, Lek iz Lipovec in Moravske Toplice, ki sta se pomerili za 1. mesto. Po izenačenih in kvalitetnih srečanjih so bili na koncu srečnejši igralci Leka (zmaga 2:1). Ženska članska ekipa je v zaključnih tekmah izgubila z ekipo Triglava iz Predanovec, obakrat z 1:0. Igralke Triglava imajo pač nekaj več izkušenj,« pravi trener Črnko. V lanski sezoni so predstavniki HK Moravske Toplice prevzeli nekaj pomembnih funkcij v Zvezi hokeja na travi Slovenije. Ob Jožetu Časarju, ki je bil imenovan za selektorja članske reprezentance, je bil za selektorja članic izbran Jože Črnko, HK Moravske Toplice pa je imel pomembno vlogo pri izvedbi praznovanja 50. obletnice Zveze hokeja na travi Slovenije. Pod okriljem Evropske hokejske federacije je bilo v Moravskih Toplicah odigranih več reprezentančnih tekem, v prav vseh selekcijah pa so nastopili tudi igralci HK Moravske Toplice. »Volja do dela pri igralcih je precejšnja. Naša želja je le, da se nam za delo omogočijo primerni razmere. Dobra oprema je prvi pogoj,« zaključuje Jože Črnko. Geza Grabar Ji LIPNICA 22. februar 2002 S I N E R G 11 S K I KOTIČEK Naj športnik invalid 2001 MARJAN NEMEC Rojen je bil v Martjancih in je že v mladosti v prometni nesreči postal invalid. Z družino, ženo in dvema sinovoma - prvi je star 10 let, medtem ko je drugemu le leto in pol -živi na prav idiličnem kraju v vasi Selo. Več kot 20 let se ukvarja z glasbo, dobrih 15 let pa nastopa s skupino Happy End, kjer igra harmoniko in klaviature. Prav tako je že več kot 20 let član Medobčinskega društva invalidov. Pri društvu deluje med drugim tudi sekcija za šport, ki vključuje različne športne panoge: streljanje, kegljanje, vrtno kegljanje, pikado, športni ribolov, atletiko, namizni tenis in sedečo odbojko. Marjan sodeluje pri atletiki, namiznem tenisu in predvsem pri sedeči odbojki. Ta ekipa tekmuje v slovenski ligi. Liga v sedeči odbojki ni organizirana kot druge lige s tekmovanji vsak teden, temveč se izvede več turnirjev v različnih krajih po Sloveniji, na katerih nastopijo društva: na Ravnah na Koroškem, v Ljubljani, Logatcu, Novi Gorici, Kamniku in Velenju. V letu 2001 so se udeležili celo turnirja v Banja Luki. S tamkajšnjim društvom so se tudi pobratili. Pobrateni so še z mestoma Sombathely na Madžarskem in Kapfenberg v Avstriji. Pri sedeči odbojki, ki zaradi izredno velikih obremenitev hrbtenice spada med najtežje športe, je Matjan aktiven že vrsto let. Sedaj pri društvu vodi treninge in sodeluje v ekipi, v preteklosti pa je bil celo član bivše jugoslovanske in pozneje slovenske reprezentance. Kljub temu, da je sedeča odbojka izredno težak in lep šport, pa nikoli ni postala posebno popularna in marsikdo zanjo sploh ne ve. Morda se tudi zato pri društvu srečujejo z mnogimi organizacijskimi in predvsem finančnimi problemi. Velik problem je sploh sestaviti ekipo, saj trenutno v njej nastopajo tudi člani častitljive starosti. Mladi invalidi se v aktivnosti mnogokrat ne vključujejo. Včasih je težava v tem, da za nekatere aktivnosti sploh ne vedo, mnogokrat pa jih je nekako tudi sram, da bi sodelovali v takšni ekipi, saj so v naši družbi žal še vedno prisotni različni predsodki. Največ težav imajo s finančnimi sredstvi, ki jih potrebujejo za prevoze in sodelovanje na turnirjih. Delno jih sicer financira Športna zveza Slovenije za invalide, vendar ta sredstva ne zadoščajo in se morajo mnogokrat znajti kar po svoje. Tudi občine doslej niso našle prav velikega posluha za to področje, čeprav so običajno drugim kategorijam invalidov kar pomagale. Tudi Marjan si iskreno želi, da bi se to stanje v bodočnosti vsaj delno spremenilo. Upam, da se bo res. Prepričan pa sem, da je prišlo priznanje tokrat v prave roke. Janez Škalič Spoštovane občanke, spoštovani občani! Z namenom, da bi naše storitve čim bolj približali občanom občin, ki so soustanoviteljice Razvojne agencije Sinergija, uvajamo v občinskem glasilu tako imenovani ‘Sinergijski kotiček’, v katerem vas bomo tekoče obveščali o naših storitvah. Predstavljali vam bomo projekte, ki jih izvajamo, vas vabili k sodelovanju in vključevanju v naše aktivnosti, posredovali koristne informacije ... Tako želimo čim boljše izpolnjevati naše poslanstvo, ki je pospeševanje razvoja podjetništva ter vzpodbujanje in koordinacija gospodarskega in duhovnega razvoja prebivalstva na območju občin ustanoviteljic. S tem želimo v našem okolju /razvojnem partnerstvu/ in širše ostati koristni in potrebni podjetnikom ter tistim, ki to želijo postati. Tokrat vas opozarjamo na začetek uvajanja vavčerskega sistema - subvencij za svetovanje poslujočim podjetjem in podjetnikom ter potencialnim oziroma bodočim podjetnikom. Vabimo vas, da se odzivate na naša povabila in obvestila, kakor tudi da se poslužujete naših storitev. „ ., „ , Stanislav Sraka, unw.dipl.org., direktor NOVO ZA DELUJOČA PODJETJA, BODOČE PODJETNIKE, KMETE, NEZAPOSLENE ... SUBVENCIONIRANJE SPLOŠNEGA IN SPECIALISTIČNEGA SVETOVANJA PODJETNIKOM, KMETOVALCEM, NEZAPOSLENIM ... V OKVIRU IZVAJANJA VAVČERSKEGA SISTEMA SVETOVANJA V okviru tako imenovanega vavčerskega sistema svetovanja, ki se je začel izvajati na celotnem območju Republike Slovenije, je mogoče pridobiti subvencionirano svetovalno, usmerjevalno in informativno pomoč pri uresničevanju poslovnih zamisli, projektov, načrtovanju rasti in reševanju poslovnih kriz za določene ciljne skupine. Ciljne skupine Vavčerski sistem vključuje naslednje ciljne skupine: • potencialni podjetniki - brezposelne osebe, še zaposleni s poslovno idejo, osebe, ki niso zaposlene in niso prijavljene na Zavodu za zaposlovanje (diplomanti, gospodinje, upokojenci); • delujoča podjetja - podjetja z razvojnim projektom, podjetja v rasti in podjetja v poslovnih težavah; • kmetje in prebivalstvo na podeželju - kmetje (kmečko zavarovani), člani kmečkih gospodinjstev / podzaposleni na kmetijah (ki niso kmečko zavarovani). Višina subvencij pri svetovanju - potencialni podjetniki in kmetje - brezposelne osebe, še zaposlene osebe, osebe, ki niso zaposlene, kmetje - 100% subvencija priznane cene svetovalne ure in določenega obsega svetovalnih ur; - delujoča podjetja - 50% subvencija priznane cene svetovalne ure in določenega obsega svetovalnih ur, 50% pa prispevajo podjetja sama. Svetovanje lahko izvajajo samo podjetniški svetovalci s pridobljeno licenco, ki so svojo usposobljenost verificirano dokazali in so vpisani v katalog podjetniških svetovalcev s strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Kako se vključiti v sistem oziroma kako koristiti subvencije? Za posamezna območja so izbrani izvajalci vavčerskega sistema, kjer zainteresirani uporabniki dobijo vse potrebne informacije o delovanju vavčerskega sistema svetovanja in se vanj ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko vključijo in preko vavčeijev koristijo svetovalne storitve sistema po subvencioniranih cenah. Na podlagi ugotovitev iz uvodnega informativnega razgovora vam bodo ob izpolnjevanju pogojev za vključitev izdali napotnico za z vaše strani izbranega svetovalca, s katerim bosta poiskala za vas najboljšo in najugodnejšo rešitev za vašo poslovno idejo, projekt ali za rešitev vaših težav oziroma vas pripeljala do želenega cilja. Razvojna agencija Sinergija je izbrani izvajalec vavčerskega sistema svetovanja - izdajanja napotnic za subvencionirano svetovanje potencialnim podjetnikom in delujočim podjetjem - za območje občin Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, Rogašovci in Cankova. Zainteresirani delujoči podjetniki in potencialni podjetniki iz navedenih občin nas za podrobnejše informacije o možnostih koriščenja predstavljenih ugodnosti pokličite na spodnji naslov ali nas obiščite osebno. Kontaktni osebi za vavčeije: Renata Kočar in Stanislav Sraka, telefon (02) 538-13-50. Vljudno vabljeni k sodelovanju! Vsak delovni dan MED 7:30 IN 15:30 URO, sreda do 16:30, PETEK DO 14:30 Razvojna Agencija SINERGIJA Development Agency Pospeševanje razvoja podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja podeželja Občine: Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovo, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, Rooašovo, Cankova Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, 8 (02) 538 13 50, S (02) 538 13 55, e-mail: sinergija@moj.net Imate poslovno Mejo? Imate razvojni projekt? Je vaše poslovanje pričelo rasti? Morda je vaše poslovanje zašlo v težave? In. ne veste. Mo naprej? Dobrodošli pri nasl * Za komitente iz občin ustanoviteljic so naši nasveti brezplačni, prav tako večina storitev. 22. februar 2002 LIPNICA ® FOTO: Geza GRABAR ZADNJA STRAN Moravske Toplice REKORDNO ŠTEVILO BALONOV NA 8. BALONARSKEM FESTIVALU Prepoznavnost in s tem novi image si lahko vsaka pokrajina (z)gradi na dva načina: na že uveljavljenih in poznanih prireditvah ali na čisto novih. Peščica zanesenjakov, ki jim ni vseeno za našo regijo, se je odločila za drugi, gotovo zahtevnejši korak, ki pa je lahko prav zaradi tega nekaj posebnega in samosvojega. Odločila se je za prirejanje balonarskih festivalov. Tako je bilo Zdravilišče Moravske Toplice tudi sredi letošnje zime gostitelj tradicionalnega mednarodnega balonarskega festivala. Letošnjega že 8. srečanja balonaijev, se je iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter seveda Slovenije udeležilo kar 34 balonov, kar je največ doslej. Ti so s svojimi atraktivnimi poleti v dveh dneh dodobra popestrili zimsko idilo v pokrajini ob Muri. Vsakoletno srečanje balonaijev, ki ima v Moravskih Toplicah med vsemi slovenskimi festivali najdaljšo tradicijo ter je med največjimi tudi po številu udeležencev, se je v soboto začelo s tradicionalnim »lovom na lisico«: baloni so se morali kar najbolj približati točki, kjer se je tal prvi dotaknil balon, ki je s štartnega mesta poletel nekaj minut prej. Gostje zdravilišča in radovedni obiskovali od blizu in daleč - teh je iz leta v leto več - pa so imeli priložnost čar nočnega lebdenja balonov pred zdraviliškim hotelom Ajda občudovati še isti zvečer. Drugi dan so baloni poleteli s poljubnih krajev, morali pa so se čim bolj približati cilju pred hotelom Ajda. Kljub temu, da rezultati niso bilo toliko pomembni, naj vseeno omenimo, da so bili v lovu na lisico najboljši Sandi Perdan in Vojko Zupan iz Ljubljane ter Mariborčan Riko Vrane; hotelu Ajda pa so se najbolj približali Jože Derganc iz Trzina ter Matko Bozovičar in Rado Petrovič iz Ljubljane. Kot so povedali balonarji po končanem srečanju, so bili vremenski pogoji nad zasneženo zimsko pokrajino za balonaije letos eni najboljših zadnjih let to pa je bilo tudi najlepše plačilo za vloženi trud prizadevnim balonarjem in marljivim organizatorjem ter sponzorjem. Med največjimi sponzorji so bili: Zdravilišče Moravske Toplice (namestitev balonaijev), Občina Moravske Toplice (nakup plina za letenje) ter soboška območna enota Zavarovalnice Triglav (oprema balonaijev). Pogumni pomurski balonarji vse glasneje razmišljajo, da bi po evropskem prvenstvu balonarjev, ki je bilo v Murski Soboti leta 1994, v enem od prihodnjih let pripravili še balonarsko svetovno prvenstvo. ^ USTANOVITEV VARNOSTNEGA SOSVETA - v začetku februarja sta župan Franc Cipot in komandir Policijske postaje M. Sobota Stanko liješ podpisala pogodbo o ustanovitvi varnostnega sosveta na območju Občine Moravske Toplice. Sosvet, katerega cilj je povečanje varnosti ljudi in premoženja, sestavlja 13 članov, predstavnikov društev, organizacij, šol in vrtcev. Predsednica sosveta je dipl. prav. Nada Lutarič, ki opravlja dela tajnika Občine Moravske Toplice. BALONARSKI FESTIVAL - DRUG POGLED ... Pričakovali pa bi, da bo znalo gostiteljsko zdravilišče v osmih letih ta festival bolje izkoristiti za svojo promocijo, čeprav je res, da so domači balonarji vedno na voljo, ko se hočejo njihovi gostje zapeljati nad pokrajino. Pa vseeno: čeprav je srečanje balonarjev v Moravskih Toplicah med največjimi, na njem ni mogoče kupiti primernih spominkov, majic, kap, posebne hrane, slaščic ali podobnega, kar spada k turistični ponudbi. Prav tako festival še nima svoje publikacije, kataloga ali razglednic, ki bi bile ne le promocija zdravilišča, ampak tudi pomurskega balonarstva... Bernarda B. Peček, 34 balonarskih ekip. Vestnik, 24. januar 2002 PRAVLJIČNA DEŽELA PRED VRTCEM - prostor pred vrtcem v Moravskih Toplicah je pred novim letom dobil pravljično podobo. Zanjo ni poskrbela samo zima, ampak tudi Vrtci občine Moravske Toplice. Ob pomoči delavcev JKP Čista narava so namreč postavili velik oder na prostem, kjer so za najmlajše potekale lutkovne predstave, prostrano pravljično deželo pa so popestrili sami poznani liki in junaki: Sneguljčica in sedem palčkov, Janko in Metka, Rdeča kapica ... LIPNICA - glasilo Občine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Janez Čarni, Alojz Glavač, Geza Grabar, Nada Lutarič (predsednica), Franc Nežič, Tibor Voroš, Vlado Vučkič • ureja uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Solidarnost Murska Sobota, februar 2002 • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon 02 / 538 15 00, 548 17 65, 548 18 10, faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina.moravsketoplice@moj.net - internet: www. moravske-toplice.si a LIPNICA 22. februar 2002 FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR