V. b. b. TOVARIŠKO RAZUMEVANJE IN PRIJATELJSKI ODNOSI SO UDAREC VSEM ŠOVINISTIČNIM POIZKUSOM NETENJA SOVRAŠTVA IN NESTRPNOSTI LETNIK VI CELOVEC, V SOBOTO, 30. VI. 1951 ŠTEV. 45 (414) Svetovna kmetijska proizvodnja kaže slabo V Rimu je zasedal Svet FAO, to je organizacija združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, in razpravljal o stanju prehrane ter kmetijske proizvodnje v svetu. Potek konference je pokazal, da to stanje nikakor ni razveseljivo in je pričakovati, da se bo v prihodnjih letih le še poslabšalo. Posebno usodno vpliva na stanje kmetijske proizvodnje večajoče se pomanjkanje delov, sil na kmetih, kar je v tesni zvezi s tekmovanjem posameznih držav pri oboroževanju. Temu se nikakor ne smemo čuditi, saj požirajo tovarne orožja v velikih državah vedno večje množice delavcev, ki v pretežni večini prihajajo s kmetov, kjer zaslužek pač ni tako dober kot v tovarni. Tudi pri nas v Avstriji, čeprav še nimamo lastnih tovarn orožja, občutimo vedno bolj pomanjkanje delovnih sil v kmetijstvu in posledica tega je, da se kmetijska proizvodnja ne more večati, temveč znatno pada, kajti kmetje so v veliki meri prisiljeni, da edino s pomočju družinskih članov opravljajo vsa obširna dela v gospodarstvu. Veliko je na tem krivo dejstvo, da kmet ne more več zadostno plačevati tuje delovne sile, zato so vedno bolj redki primeri, da se kdo ponudi za hlapca. Mnogo bolj ga vabi delo v tovarni, v obrtniški delavnici ali v državni službi, ker ve, da bo tam delal dnevno le 8 ur in imel redno plačo. Toda ne samo v Avstriji opažamo ta pojav, podobno ali še slabše je tudi v drugih državah. Poleg pomanjkanja delovne sile, ki znatno ovira zvišanje kmetijske proizvodnje, pa na njen razvoj mnogo vplivajo tudi vremenske neprilike, kakor na primer suša ali poplave, prav tako pa tudi nevarnost kobilic in drugih škodljivcev. Omenili bi samo vedno številnejše pojavljanje koloradskega hrošča, ki je v zadnjih letih kljub neštetim akcijam doseglo že nevaren obseg. O vseh teh in podobnih vprašanjih so razpravljali na konferenci v Rimu in skušali najti pot do izboljšanja prehranbenega stanja v svetu. Ko so diskutirali o stanju kmetijstva in prehrane, so predstavniki Avstrije, Jugoslavije, Francije in nekaterih drugih držav poudarili, da se donos žetve kljub natančnim cenitvam ne da točno ugotoviti, ker se vsled spremembe vremenskih pogojev zelo menjava. Kot'primer so navedli Jugoslavijo in Indijo, ki sta preteklo leto utrpeli vsled suše velikansko Doklade za državne uslužbence Glavni odbor državnega zbora je v svoji seji v sredo odobril uredbe o enkratnem izplačilu zveznim uradnikom in pogodbenim nameščencem. Od izplačila popolne premostitvene podpore v višini 25 odstotkov in od izplačila predujema 5ih odstotkov so izvzeti uslužbenci, ki so vstopili v državno službo po 15. aprilu, in taki upokojenci, Id sprejemajo iz privatnega službenega razmerja nad 500 šilingov mesečno. Ta odredba zajema tudi učitelje in pogodbene uslužbence v državnih gozdnih podjetij. Oni uslužbenci, ki so bili v službo sprejeti po 15. aprilu, dobijo samo sorazmerno izredno Plačilo, ki odgovarja njihovi službeni dobi. Za ugotovitev izplačilnega zneska je meroda-jen prejemek v juniju 1951. Finančni minister dr. Margaretha je izjavil, da iz tehničnih vzrokov ni mogoče izplačati Premostitvenih zneskov hkrati tudi upokojenem, ker bodo likvidacijski uradi preobreme n)eni in se mora to izplačilo preložiti na po-znejšj čas. Aktivnim uslužbencem bodo pre mostitvene zneske izplačali v času od 30. ju n'ja do 7. julija. škodo. Zato je jugoslovanski delegat predlagal, naj bi organizacija za kmetijstvo in prehrano ustanovila v ta namen poseben rezervni sklad, iz katerega bi lahko pomagala prizadetim državam. Iz poročila generalnega direktorja organizacije za kmetijstvo in prehrano je razvidno, da tudi razdelitev zalog ni niti najmanj zadovoljiva. Sicer pričakujejo, da bo žetev letos in prihodnje leto dobra, da pa utegne priti po letu 1952 do nazadovanja kmetijske proizvodnje v svetu, ako se bo še naprej povečevala uporaba delovne sile, surovin in industrijskih izdelkov za potrebe oboroževanja. Na zaključni seji je bila sprejeta resolucija o borbi proti vdoru kobilic v vzhodni Aziji, ki bo, kakor vse kaže, dosegla letos največji obseg v zadnjih 100 letih. Svet je sklenil, da je treba poslati deželam, ki jim grozi nevarnost Sicer je bilo vprašanje postavitve nemških divizij že pogosto v ospredju splošnega zani-nanja, toda nastopile sc vedno nove tež-koče za izvedbo takih načrtov. Na eni strani je uresničitev oviralo stališče Francije, ki je odločno nasprotovala postavitvi nemških divizij, na drugi strani pa je tudi Zapadna Nemčija vztrajala na tem, da prispeva svoj delež k skupni obrambi le pod pogojem, če ji bo zagotovljena enakopravnost. Ko pa se je skoraj brez vsakega uspeha razbila konferenca namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, so očitno začeli premišljevati tudi r Parizu. Zadnja poročila iz francoske prestolnice namreč kažejo, da tudi Francozi ne nasprotujejo več v taki meri postaviti nemške armade. Tudi iz poročil francoskih dopisnikov iz Bonna se da sklepati, da je v doglednem času računati s postavitvijo večjih zapadnonemških vojaških enot. V tem grejo nekateri časopisi celo tako daleč, da napovedujejo že do konca tega leta vpoklic kakih 250.000 nemških vojakov, ki pa jih baje nameravajo vpoklicati na načelu prostovoljnosti in pri tem izključiti vse tiste, Id so bili preveč navdušeni o Hitlerju in njegovem tisočletnem rajhu. Uradno Francija sicer še ni preklicala svojega dosedanjega stališča, izgleda pa, da so ji glede tega vprašanja mnogo prigovarjali tudi ameriški funkcionarji, ki so si v Parizu dobesedno podajali vrata. Očitno so ob tej prilož- New York. (Tanjug). V krogih Združenih narodov z zanimanjem spremljajo akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za kitajske ..prostovoljce" na Koreji, la jo zdaj izvajajo v LR Kitajski. Po poročilih iz Hongkonga prirejajo po vsem Kitajskem množična zborovanja, na katerih razlagajo navzočim, da kitajski I ..prostovoljci" na Koreji nimajo potrebnega orožja in da bodo lahko zmagali samo, če bodo dobili letala, tanke in težko oborožitev. V OZN prevladuje mnenje, da zboljšanje oborožitve tako imenovanih kitajskih prostovoljcev ne bo mogoče doseči s prispevki kitajskega prebivalstva, ker prihaja orožje za Korejo iz Sovjetske zveze. Uspeh kitajske intervencije na Koreji je odvisen samo od dobav iz Sovjetske zveze, zato je kitajska akcija za zbiranje prispevkov pravzaprav protest zoper SZ, ki LR Kitajski še ni dala in tudi ne bo I dala letal in težke oborožitve. vdora kobilic, kemična sredstva, razpršilce in letala, s katerimi bi zatrli te škodljivce. V sklepih, ki jih je izdal Svet FAO, je predvideno, da se bo v naslednjih letih znižala proizvodnja in zaloge kmetijskih pridelkov v kmetijskih deželah; zaradi tega se priporoča čim hitrejše povečanje proizvodnje kot nujna politika in gospodarska potreba. V sklepih je nadalje predvideno, da bodo na splošni konferenci FAO, ki bo v mesecu novembru, znova proučili vlogo FAO v zvezi z vprašanjem sporazumov o blagu in ceni. Na tem zasedanju Sveta FAO je bilo doseženo popolno soglasje delegatov o vprašanju borbe proti zastarelim oblikam zemljiške lastnine, o čemer bodo predložili obsežne referate in predloge na zasedanju FAO v letošnjem novembru. Sprejet je bil tudi sklep o dajanju pomoči nerazvitim državam. nosti prepričali Francoze, da Nemčija za Francijo ne pomeni več nobene nevarnosti. Posebnega pomena-p.i temu vprašanju je gotovo tudi zmaga de Gaullesa in njegovih generalov pri zadnjih volitvah v parlament, ki bodo predvsem v vojaških vprašanjah skušali uveljaviti svoje načrte. In tudi v ameriških krogih pervladuje mnenje, da bo v kratkem spet zaživela nemška armada. Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mc Cloy je namreč izrazil upanje, da se bo tudi nemški narod pri obrambi Evrope pridružil ostalim svobodnim naradom Zapada. Ugotovil pa je, da bodo Nemčiji za njeno udeležbo pri skupni obrambi seveda morali zagotoviti dalekosežno neodvisnost in samostojnost. Enako stališče zastopajo tudi zapadnonem-ški funkcionarji in je zvezni kancler Zapadne Nemčije dr. Adenauer, ko je govoril o potrebi kolektivne varnosti, izjavil, da bo Zapadna Nemčja morala sodelovati v obrambi Zapadne Evrope. Poudaril pa je, da bi Zapadna Nemčija lahko prispevala svoj delež k obrambi tega dela sveta samo takrat, če bo imela enake svoboščine in enake pravice kot ostale evropske države. Po vsem tem izgleda, da so si v glavnem enotni vsi tisti, ki so doslej brezuspešno iskali sporazumno rešitev glede postavitve nemške vojske. Vprašanje ostane pa v tem, ali oborožena Nemčija res ne bo več pomenila nevarnost za druge narode. Kakor poroča UP, je imel pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve Dean Rusk več posvetovanj z diplomati držav, katerih sile se bore na Koreji. Zastopniki vseh držav, ki sodelujejo v operacijah v sestavu sil Združenih narodov, so se sicer zedinili, sedaj pa je treba doseči soglasje v najvažnejši stvari — ustaviti sovražnosti, kar je predlagal sovjetski delegat Malik. Zastopniki držav, katerih enote se bore na Koreji, menijo, da je mogoče ustaviti ogenj v bližini 38. vzporednika s pogojem, da se dobi poroštvo, da bodo kitajske sile zapustile Korejo in ne bodo ponovile napada. Zastopnik neke države, ki se bori na Koreji, je izjavil, da pripravljajo ukrepe, ki bodo omogočili hitro skupno akcijo, brž ko bodo zvedeli za namene sovjetske vlade, da pa gledajo na Malikov predlog š« vedno s precejšnjim nezaupanjem. Mladina odšla v Heiligenblui Celovec, 29. junija 1951. Danes je odpotovala v Heiligenblut prva skupina slovenske koroške mladine. Sporazumno z mladinskim sosvetom pri koroški deželni vladi je bilo določeno število mladincev in mladink, ki naj jih pošlje posamezna mladinska organizacija na delovno akcijo v po snežnih plazovih težko prizadeti Heiligenblut. Sest naših mladincev, ki so danes odpotovali iz Celovca, bo do 9. julija skupno z ostalo mladino pomagalo odstranjevati strašna razdejanja v prizadeti vasi. Skupno se bo udeležilo prve mladinske delovne akcije v Heiligen-blutu 63 mladincev in mladink, med temi tudi zastopniki mladine iz Švice in Holandske, prijavilo pa se je pet mladincev tudi iz Jugoslavije. Zastopane so vse mladinske organizacije Koroške, skrb za prehrano in prenočišča ter druge stroške pa je prevzel koroški Rdeči križ. Mladinske delovne skupine bodo v prvi vrsti pomagale pri odstranjevanju ruševin in podrtih dreves ter sodelovale pri popravi razdejanih cest. Poleg tega se bo mladina udejstvovala na kulturnem in športnem področju in imajo v načrtu tudi izlet na Veliki Klek. Kakor že omenjeno, ostane prva naša skupina do 9. julija v Heiligenblutu, druga skupina pa odpotuje 7. julija in se bo priključila ostali mladini. Čeprav je ta mladinska akcija velikega pomena že z vidika pomoč-i, ki jo bo nudila prebivalstvu Heiligenbluta, moramo poudariti tudi drugo plat takega udejstvovanja mladine, ki ni nič manj pomembna kot prva. Ob skupnem delu bo mladina namreč imela najlepšo priložnost, da se spozna med seboj, da naveže prijateljske vezi in tako prispeva svoj delež pri ustvarjanju prijateljskega sožitja med narodi, kar je še prav posebnega pomena za naše razmere na Koroškem. Skupno delo in skupno razvedrilo bo gotovo najboljša pot k tovariškemu razumevanju in prijateljskim odnosom, zato pa tudi udarec vsem šovinističnim poizkusom, da bi med mladino sejali sovraštvo in nestrpnost Nove članice UNESCO Na svoji zadnji seji je verifikacijski odbor generalne konference UNESCO posvetil svoje delo predvsem potrditvi mandatov delegacij in sprejemu novih držav. Prošnje za sprejem v članstvo UNESCO so predložile Zahodna Nemčija, Japonska, Vietnam, Laos in Kambodža. Ko so glasovali o sprejetju Vietnama, Laos in Kambodže, se je jugoslovanska delegacija vzdržala glasovanja. Vodja jugoslovanske delegacije Vladislav Ribnikar je poudaril, da ne more glasovati za sprejem Zahodne Nemčije in izrazil obžalovanje, da ta odločitev ne bo mogla zajeti celotnega nemškega naroda. Ko je obravnaval priporočila OZN o polno-veljavnosti mandata Čangkajškove delegacije, je verifikacijski odbor priporočil plenumu, da spričo tega ne sprejme nikakršne nove odločitve vse dotlej, dokler Generalna skupščina OZN ne bo uredila tega vprašanja. Na ta način bo lahko Cangkajškova delegacija še nadalje prisostvovala delu generalne konference. Jugoslovanska delegacija je glasovala proti takšni odločitvi. Proti temu delu poročila verifikacijskega odbora sta glasovali poleg Jugoslavije še Indija in Birma, Indonezija in Afganistan pa sta se vzdržala glasovanja. Havana. — Predsednik Prio Sacharas je izjavil, da bodo združene železnice v Havani, ki so v britanski lasti, še pred 15. septembrom podržavljene. To je povedal generalni sekretar kubanske delavske konfederacije senator Eusebio Muqal, ko je prišel z obiska pri predsedniku. Omenjena, železniška družba ima v svoji lasti 2000 km proge po vsej deželi. Oborožitev Nemčije spet v ospredju Kitajska zbira za korejske »prostovoljce” Krvavi ples v Koreji - Vojna v Koreji, ki je izbruhnila 25. junija preteklega leta, se je postopoma razvila v konflikt, katerega posledice se poznajo danes ne samo v Aziji, temveč po vsem svetu v mednarodnih odnosih, v gospodarstvu in tudi notranjepolitičnih vprašanjih nekaterih držav. Korejski spopad se je razvil v pravo mednarodno vojno, kjer na eni strani sodelujejo Američani, Angleži, Francozi, Nizozemci, Grki, Turki, Avstralci, Novozelandci, Kanadčani, Siarnci in Filipinci, na drugi strani pa nepregledne množice kitajskih ..prostovoljcev", tako da je težko reči, kaj imajo pri tej stvari sploh opraviti Korejci. Vsak smisel so izgubila gesla o državljanski vojni med Korejci, kajti na tem daljnem področju Azije so se trčile koristi velesil in korejska vojna je na mah postala najbolj pereč svetovni problem. Nastalo je vprašanje, ali je kljub dogodkcrm v Koreji, s katerimi so tesno povezana tudi vprašanja in trenja glede Japonske, Formoze, Vietnama, Malaje in same Kitajske, mogoče preprečiti, da se spopad ne razširi še na druga področja, kar bi š0 bolj razmajalo že itak negotovo stavbo mednarod- Zveza slovenskih izseljencev sporoča da bo naš sotrpin g. Janez Dragašnik prejel sv. mašniško posvečenje dne 8. julija v Krki, svojo prvo sv. mašo pa bo daroval dne 22. julija na Kostanjah. Pozivamo vse izseljence, da se, v kolikor se Se niso, oddolžijo sotrpinu za njegovo plodo-nosno delovanje v izseljeništvu z majhnimi prispevki, ki jih sprejemajo vse naše hranilnice in posojilnice, kakor tudi Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, poštni čekovni račun štev. 141.528 (pod označbo „novomašnik Dragašnik"). Odbor ■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M nih odnosov in svetovnega miru, ali pa pomeni način, s katerim ..rešujejo" korejsko vprašanje, morda le dolgotrajen uvod v bodoči „obrafiun“ med velesilami, ki naj z orožjem rešuje probleme sedanjih mednarodnih nasprotij. V enem letu vojne so se izkristalizirala različna stališča, ki so sicer večkrat menjavala, kakor se je pač večkrat menjal položaj na fronti, ki pa vendar označuje težnje tega ali drugega partnerja. Sovjetska zveza se neposredno ni udeležila vojne, čeprav ni nobena skrivnost, da so njeni interesi v Koreji prav toliko otipljivi kot na primer ZDA. Tudi je vsem znano, da je tako Severnokorejce kakor tudi Kitajce zalagala z orožjem in da so imele njene misije, politične in vojaške, ves čas tehtno, če že ne odločilno besedo pri vsem, kar se je dogajalo na tem področju Daljnega vzhoda. Tudi v Varnostnem svetu so sovjeti pokazali, da poskušajo izkoristiti Korejo za svoje daljnovezne načrte, ki jih imajo v Aziji. Vloga Kitajske ni lahka. Še danes ni jasno, ali je kitajsko intervencijo lani decembra narekovala lastna pobuda, ali pa so Kitajci postali žrtev ..prijateljskih" obljub, kajti tožba, da jim Rusi niso poslali obljubljenega orožja, je postala žalosten odmev njihovih strahotnih izgub v zadnjih mesecih. Ne glede na to, da iz Moskve že prihajajo glasovi o možnem premirju, so v Pekingu še vedno zaviti v molk. ZDA so od začetka korejske vojne pokazale, da jim ni vseeno, kakšno je stanje v Koreji. Njihova hitra intervencija je marsikoga presenetila. Vzdušje se je precej ublažilo, ko je za bojevitim generalom Mc Arthurjem prevzel Slovenska prosvetna zveza naznanja: Predvajanje jugoslovanskega umetniškega filma „ S O F K A ” in drugih kulturnih filmov v Železni Kapli dne 1. julija 1951, ob 11. uri v kino-dvorani v Pliberku dne 2. julija 1951, ob 20. uri v kino-dvorani; v Borovljah dne 3. julija 1951, ob 20. uri v kino-dvorani; v št. Jakobu v R. dne 4. julija 1951, ob 20. uri v kino-dvorani K številni udeležbi prisrčno vabi Slovenska prosvetna zveza poveljstvo Ridgway in ko je Amerika spoznala, da mora upoštevati mnenje in težnje tudi drugih držav, ki se borijo pod zastavo OZN. Med temi ima najvažnejšo besedo Britanija. Vsa njena politika v Aziji mora ubirati srednjo pot, posebno, ker gre pri tem za zavarovanje njenih gospodarskih interesov. Veliki Britaniji tudi ni do tega, da bi preveč zaposlila svoje sile na Daljnem vzhodu in zato neprestano opozarja na kritične točke v drugih delih sveta, predvsem na Srednji vzhod in Evropo. Kar se tiče azijskih problemov in zlasti Koreje je prišlo posebno do izraza tudi stališče nove azijske republike Indije. Od vsega začetka si je Indija prizadevala pomiriti obe strani in bi rada postala posrednik med Vzho- Na Holandskem živi, kakor znano, več ti-sočev jugoslovanskih izseljencev, ki so se tja izselili deloma že pred prvo svetovno vojno, največ pa v letih 1925 do 1930. Ti izseljenci so tudi v tujini tesno povezani s svojo staro domovino, kar dokazuje tudi dejstvo, da so pred kratkim ustanovili v Heelerhaide v pokrajini Limbrug, kjer je močna slovenska kolonija okoli 850 ljudi, novo izseljeniško društvo z imenom .Jugoslovansko društvo .Edinost' v Holandiji". Namen tega društva je, da zbira vse v Holandiji živeče Jugoslovane ne glede na versko prepričanje. Društvo ima v svojem programu gojenje ljubezni do domovine in materinega jezika. V ta namen ima svoj pevski zbor, prirejalo bo razna predavanja, prireditve itd. Za naloge so si tudi zadali, da bodo gojili in razvijali prijateljstvo med holandskim narodom in narodi Jugoslavije. življenje jugoslovanskih izseljencev na Holandskem, od katerih je skoraj 98 odstotkov Slovencev, ni lahko. Največ jih je zaposlenih v rudnikih in le manjše število v tovarnah in pri drugih delih. Kljub težkemu delu pa gojijo veliko zanimanje za življenje v Jugoslaviji in so svojo staro domovino po dolgih letih spet obiskali. Pripovedovali so o svojem živ- V juliju in avgustu bo delalo na novi jugoslovanski mladinski progi Banja Luka — Do-boj nad 600 mladincev in mladink iz raznih evropskih držav, iz Združenih držav Amerike, Azije in Afrike. Iz Francije je napovedanih 150, iz skandinavskih držav 140, iz Velike Britanije 90, iz Belgije 40, iz Švice, Italije in Zahodne Nemčije po 25, iz ZDA in Nizozemske po 20, iz Avstrije 15, iz Kambodže in Vietnama pa po 10. Na tretjo mladinsko progo bo prišla tudi mladinska skupina iz Al-žira, dalje skupina naprednih španskih mla-dincev-emigrantov iz Francije ter 20 študentov in delavcev iz raznih držav, ki jih bo poslala Mednarodna mladinska organizacija »Internacionalni delovni timi". Prve inozemske brigade in delovne skupine so prišle ž0 drugo polovico ju-sija, in sicer iz Velike Britanije, nekoliko pozneje pa iz Norveške. Tako bo julija delalo na progi okrog 300 inozemskih mladincev in mladink. Vsaka inozemska brigada bo delala na progi povprečno 15 do 20 dni, nato bo šla na večdnevno turnejo po državi. Prijateljska čustva in želja inozemske mladine po sodelovanju z mladino Jugoslavije so tudi tokrat prišla do polnega izraza. Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije in Nacionalna zveza študentov sta prejela več prijav za udeležbo na letošnji delovni akciji v Jugoslaviji, zaradi tehničnih težav pa niso mogli ugoditi vsem prijavljencem. Med bivanjem na delovni akciji bo imela inozemska mladina vse pogoje za raznovrstno kulturno, zabavno in športno življenje, žago tovljeno pa je tudi, da bodo mnoge brigade dobivale časopise in publikacije v svojem jeziku. Letovanje tuje mladine V juliju in avgustu bo letovalo v Jugoslaviji več mladinskih študentskih skupin iz tujine. Približno. 60 študentov politično ekonomskih in kmetijskih ved iz ZDA bo napravilo znanstveno turnejo po Sloveniji Jn Vojvodini. Skupina 30 francoskih študentov bo obiskala eno leto dom in Zahodom. Njeni napori pa dozdaj niso rodili nobenega uspeha. Dosledno stališče Jugoslavije pred OZN pa je potrdil sam razvoj dogodkov. Jugoslavija je od vsega začetka poudarjala nevarnost korejskega spopada za svetovni mir, predlagala je način, kako bi se lahko dosegla pomiritev in navedla možnosti, da doseže korejski narod svojo pravo svobodo in neodvisnost. Ko so pretekli v Koreji potoki krvi, ko je vojna zahtevala skoraj 2 milijona človeških žrtev, predvsem Korejcev pa tudi drugih, in je bilo uničenih toliko dobrin, danes tudi pri velesilah dozoreva vprašanje, ali ne bi bilo pametno prenehati s krvavim plesom v Koreji in doseči pomiritev ob 38. vzporedniku. Ijenju na Holandskem, o rudnikih, kjer je delo zelo težavno, nezdravo in nevarno. Na Holandskem so najbolj mokri rovi v vsej Evropi, poleg tega so sloji premoga tako nizki, da morajo največkrat kopati leže. Delo v takih pogojih pa rudarje hitro izčrpa in postanejo mnogo prej za delo nezmožni kot drugod. Na splošno so jugoslovanski izseljenci znani kot dobri delavci in se s holandskimi delavci dobro razumejo. Slovenci so tudi znani kot strokovnjaki ter so si s svojim solidnim delom pridobili ugled med domačimi. Ko je izbruhnil informbirojski spor, tudi Jugoslovanom na Holandskem ni bilo priza-nešeno. Z vseh strani so jih skušali prepričati o nepravilni poti sedanjega vodstva Jugoslavije in vzbuditi v njih sovraštvo do njihove domovine. Hkrati pa je prav ta spor le še povečal zanimanje jugoslovanskih izseljencev in mnogih naprednih Holandčanov za novo Jugoslavijo. Resnica o Jugoslaviji je prišla tudi na Holandsko in je informbirojska propaganda v glavnem naletela le na gluha ušesa jugoslovanskih izseljencev. Cim so zvedeli, kakšno je ozadje informbirojskega napada na Jugoslavijo., so ostali zvesti domovini. Tako sovražniki nove Jugoslavije niso uspeli, da bi med izseljenci zamorili ljubezen do zemlje, kjer so bili rojeni Srbijo, Kosmet in Makedonijo, kjer bo proučevala srednjeveške freske in druge zgodovinske, kulturne in arhitektonske zanimivosti. Dve skupini študentov iz skandinavskih držav in 25 angleških študentov bo obiskalo skoraj vse kraje države. Delj časa bodo ostali na Jadranu. Na Rabu bodo letovale tri skupine študentov iz Velike Britanije in v Dubrovniku skupina Skandinavcev. V letoviščih in počitniških domovih študentov zagrebškega vseučilišča bo prebilo svoj letni oddih približno 200 francoskih mladincev, ki so sodelovali pri graditvi proge Šamac — Sarajevo in Študentskega naselja v Zagrebu. Drugi dve skupini francoskih študentov bosta napravili izlet po vsej jadranski obali. Bo prišlo do volitev v Grčiji? V Atenah se na eni strani že dolgo borijo, da bi dosegli nove splošne volitve, na drugi strani pa si vladni krogi na vse načine prizadevajo, preprečiti izvedbo novih volitev. Med tistimi, ki skušajo doseči volitve, je tudi znani general Plastiras, ki je šele pred dnevi spet odločno zahteval, najse izvedejo volitve najkasneje do 16. septembra tega leta. Tisk poudarja, da zahteva Plastiras proporcionalni volilni sistem in da bi v večinski volilni sistem privolil samo v primeru, če bi volivci lahko glasovali za posamezne stranke morebitnih volilnih koalicij. Plastiras je prav tako poudaril, da se svoji zahtevi ne bi odpovedal niti v primeru, če bi bila sestavljena nova vlada pod njegovim predsedstvom spričo tega, da je Plastirasova izjava razčistila politični položaj v Grčiji in napovedala propad vseh poskusov, da bi preprečili volitve. Poluradni vladni list „Atinaiki“ pa piše, da se v Atenah nadaljujejo razgovori, katerih smoter je preprečiti razpis splošnih volitev. Pariz. — Indijski industrialec M. B. Pat-naik je ustanovil letno nagrado v znesku 1000 šterlingov za najboljše poljudnoznanstveno delo. Nagrado bo podeljeval UNESCO. Pariz. — Pierre de Gaulle, brat generala De Gaulla, je bil že peto leto zaporedoma izvoljen za predsednika pariškega občinskega sveta. Ventimiglia. — Sodišče v Ventimigli je izreklo sodbo proti 600 osebam, ki so tajno prešle leta 1948 italijansko-francosko mejo. V glavnem znaša kazen 2 meseca zapora in 10.066 globe na posameznika. London. — Avstralski radio javlja, da so na Novi Zelandiji čutili potresne sunke. New York. — Newyorškega guvernerja D®* weja je povabila Avstrija na obisk. Berlin. — Promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo je sedaj popolnoma normalen. Oslo. — Reuter poroča, da je generalni sekretar OZN Trygve Lie prekinil svoj dopust na Norveškem in odpotoval čez London v New York. Pred odhodom v Londonu je Try-gve Lie izjavil, da se bo morala Generalna skupščina sestati, da bo proučila položaj, M je nastal s predlogom sovjetskega delegata Malika. Neapelj. — Admiral Carney, ki je bil pred kratkim imenovan za poveljnika na južnem odseku območja Atlantskega pakta v Evropi, je prispel v Neapelj, da bi tam organiziral svoj stalni štab. Z njim je prišlo večje število štabnih oficirjev pomorskega poveljstva, ki je imelo svoj sedež v Londonu. Cherbourg. — Na poti iz norveških pristanišč so se zasidrale v cherbourškem pristani* šCu 45.000-tonska vojna ladja „Missouri“ z 1050 možmi posadke na krovu, dva rušilca in dve transportni ladji. Essen. — Zahodnonemški sindikati zahtevajo takojšnje podržavljenje zahodnonemške industrije premoga, jekla in žeJeza. Kalkuta. — Indijske reke so poplavile približno 12.000 kvadratnih metrov naseljenega in obdelanega zemljišča. Približno 20.000 prebivalcev gornjega in severnovzhodnega Asama je izgubilo domove, ker so poplave porušile njihove hiše ter uničile setev in živino. Hanoi. — Šef francoskega poveljstva v In-dokini general De Lattre de Tassiguny je izjavil, da so vietnamski uporniki izgubili med boji v severni Indokini v zadnjih štirih tednih več kot 10.000 mož. Ankara. — Muslimanska sekta „Indžani“ je organizirala demonstracije v Ankari z zahtevo, naj se ukine »Ataturkov režim". Demonstranti so razbili več kipov Kemala Ata-turka ter delili letake, v katerih so pozivali prebivalstvo, naj se pridruži njihovi akciji. Pariz, — Pogrešajo letalo panameriške letalske črte s približno 40 potniki. Letalo je izginilo na poletu iz Accre ob Zlati obali proti Dakarju. New Delhi. — Sovjetska zveza in Indija sta podpisali trgovinsko pogodbo, po kateri bo Sovjetska zveza dobavila Indiji 10".000 ton žita, v zamenjavo pa bo dobila „i ■ ' j bo blago po prostih cenah". Ameriška pomoč Egiptu Združene države Amerike so v okviru Trumanovega načrta o pomoči zaostalim državam predvidele tako pomoč tudi Egiptu in je zdaj egiptovski parlament z veliko večino sklenil, da je Egipt pripravljen sprejeti tehnično pomoč od Amerike. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je zunanji minister Egipta Šalih el Din prav v zvezi z ameriško pomočjo obdolžil Veliko Britanijo, da je ona kriva sedanjega obubo-žanja Egipta. Vsiljuje se mnenje, da je tak moralni udarec Veliki Britaniji del plačila Egipta za pomoč od Amerike. S prostovoljnim delom bodo zgradili sindikalni dom V tovarni »Impol" v Slovenski Bistrici gradijo s prostovoljnim delom sindikalni dom, v katerem bodo imeli sindikalne, pi* sarniške in društvene prostore ter dvorano * 300 sedeži. V novem domu bo imel svoje prostore tudi tovarniški center predvojaške vzgoje, ki je med najboljšimi in je v počastitev Dneva Ljudske vstaje 22. julija napovedal vsem centrom v okraju tekmovanje. Za čim boljše vodenje tovarne se člani delavskega sveta izpopolnjujejo v gospodarskem tečaju, ki ga trenutno obiskuje 30 ljudi, nameščenci pa se prijavljajo v trimesečnem tečaju za državni izpit. V šestmesečnem tečaju vzgajajo tudi mlade strokovnjake za novo valjarno bakra pri Užicu. Lansko leto je bilo na tem tečaju usposobljenih 30 strokovnjakov* letos pa jih bo 15. Jugoslovanski izseljenci na Holandskem Inozemci na progi Banja Luka—Doboj Bogo Flander — Kljusov Jožat MEJA Skozi široke krone bukev so se utrinjale zvezde in njih igravi lesk je s tankimi nitmi predel skozi rahlo šumele listje. V temini mogočnega stebrovja deblov so igrali svetli prameni in tiho obsvetljevali negibno senco, aaslonjeno na širokovejno bukev. V molčanje gozda so nekje iz globine izzveneli udarci kladiva in doli v vasi se je hripavo oglasil lajež psov. Nekje v dalji je samotno svetila luč in Francetu se je dozdevalo, da si po-m^ž-kuje s tisočerimi bleščečimi svetovi prostranstev. Narahlo je priprl oči, kot bi hotel »Kriti vase valovanje nebesnih prostorov in njih svetlo luč. „Kako čudovita je noč," je pomislil, ..tisočere skrivnosti hrani v sebi, kot duša človeka. Zdi se ti, da bi z rokami prijel ta bleščeča čudesa, a roke zagrabijo v praznoto in temo. Prav tako je z nami ljudmi. Iščemo in grabimo v sebi, skušajoč doseči svetlo misel spoznanj." Neznano vprašanje, ki mu ni vedel izvora, se mu je vsiljevalo vedno znova in skušal je najti odgovor v sebi. Življenje. Tako lepo je zvenela ta beseda, a France je vedel, da hrani v sebi tisočero neslutenih zapletkov, hkrati pa se je zavedal njene preproste jasnosti in moči. Zakaj mora on, France, ki je nekoč sanjaril o čudežni lepoti stvarstva, ki mu notranje oči človeka dajejo čudovite barve doživetij, sedaj spoznavati grobo resnico sveta? Kdo je oni, ki mu je zabranil pravico do življenja? Od kod izvira zlo, da široki veletoki ljudstev prepravljajo s krvjo in trupli božanske poljane, polne številnih žit? Na temnih kopah vrhov je ležalo nepokoj-no skrivnostno vprašanje. Grozeč so zevale tihe gobeli in zdelo se je, da iz njih prihaja prežeč odgovor — mi ljudje. Mi smo, ki smo ustvarili red, ki ubija, požira milijone življenj, darovanih za vzvišeno lepoto .ustvarjanja. In na nas je, da zlomimo zlo, ki smo si ga skozi stoletja pripravljali. Zato stojiš danes, študent France, z orožjem v roki — v jasni poletni noči, na straži pred zlom, ki je nevidno in korenini v možganih nekaterih ljudi. Zato si pustil, France, svoje prejšnje življenje kot slabo obleko v kotu in si kot nov človek, kakor prvobitni ustvarjalec odšel v gozdove, da potrgaš meje starega krivičnega reda in odpreš pota v prostranstvo svobod — sebi človeku. „nato grapa in Petrov laz, tam je sedaj meja. Tja preko in skoro bom doma." »No, pojdiva," ga je zdramil došli iz misli. ,,Noči so kratke in treba bo pohiteti." France ! je samo prikimal in izginila sta v temo... Med golimi grebeni in skritimi jasami molče v noč poseke. Kadar so jasne mesečne noči, se razločno vidijo nizki parobki. Belo blešče v svetlem luninem siju in zdi se, da pripovedujejo bajke o dneh, ko so š® tod pošumevale vitke hoje v jasne poletne noči. Sredi med njimi se plazi, kakor stoglava kača, bodljikavi pas in čaka, da ujame v svoje putuhnjene mreže nevidno žrtev. Meja. — Med nizkim grmičevjem se vijuga ozka kolovozna pot, po kateri so nekdaj škripali z dehtečo otavo naloženi vozovi, a zdaj se kot odsekana ustavi pred prežečo pošastjo. Meja! Grobna tišina preveva krajino in ta nevarni mir širi okoli sebe skrito nevarnost. Morda je ta nevarnost skrita v neznanem zapletu žic, morda v nedoločenih sencah grmovja. Kdo ve? ... Preko travnate vesine sta se utrnili dve senci. Nato še ena. In še. Kakor bi tema bruhala iz sebe temne podobe, se je zaviju-gala dolga kača preko rebri. Kakor neslišni duhovi so zaplavale sence po strmini in včasih je za kratek hip poblisnila sivina jekla v noč. Nekje v sredini goljave je zdrknil nizdol droben krušeč, se odtrkljal po travnatih rušah in z jasnim zvokom udaril na pot. Kot ukopana je obstala temna vrsta v strmini in skozi njo je kakor neslišno zavalovalo: „Pa-ziti na kamenje!" Nato je oprezno obkrožila samoten kozolec in utonila v gozd. Previdno je stopal v vrsti France. Noge so visoko vzdigujoč oprezno tipale po ozki stezi in stopale preko široko razpredenih korenin. Oči, vajene teme, so vedno znova iskale nedoločene sence prednika. Kako čudovita je taka hoja. Lahko zapreš oči in stopaš rahlo se držeč tovariša, po neznanih, temnih zavojih gozda. Kakor v sanjah se pomikaš naprej in zdi se ti, da ne bo. nikoli konca. Nato odpreš oči in že polagoma prodira medla svetloba skozi vrhove smrek. Kadar stopaš navzdol, se ves predaš sladkim sanjam in vasuješ doma... Ko se pot strmo upre navzgor, se zaveš in teža nahrbtnika ti {rožene kri v žjle. Ves upehan stopiš na vrh in pred tabo se odpre čudovita pokrajina — kakor iz pravljice. V Francetovih prsih je vriskalo. Že zdavnaj je bil preko meje in iz vrhov zrl na mrtvi straži svoj dragi dom. Čutil je veselo sproščenost v sebi, prav nič ni bil utrujen, zanj ni bilo nikake nevarnosti več. Spredaj vodi zvesti Anžon, oprezen, biješ, ki jih prav zagotovo pripelje do cilja. Zato, srce, vasuj! Brezskrbno se sprehodi po sončnih poljanah prihodnosti. France se vrata domov ... Vojak France, ne več študent, ampak slovenski vojak, ki bo osvobodil domovino. Spredaj se je vrsta ustavila. Prispeli so do roba gozda in nad njimi je poseka. Tiha povelja plovejo nazaj. France jih posluša in razume. Tu je torej ta vražja meja. Nekaj kakor jeza mu je prešinilo telo. Enkrat, da, prav gotovo se spravijo nad to spako. Korajžni kakor so. Porujejo to bodečo navlako in jo zmečejo v grapo, pa naj jo še enkrat izstavijo, če se jim bo zdelo vredno. To be-j dasto, a vendar grozno izmišljotino. Ne boste nas pregradili, pa če postavite mreže vi-i soko do neba. še malo in ne bo več sledu o ! teh vaših mejah. Mi smo vam porok za to. Povelja so izdana. Previdno, kakor mačke i se plazijo temne sence navzgor. Ječeče škri-j panje zlovešče udari v tišino. „Hitro, hitro," šepetaje priganja Anžon. Sence skačejo med parobki se plazajo do žic, ki izdajalsko vrešče. šepet, „no, hitro, da nas ne presenetijo, tu v sredi ko ne moreš ne naprej ne nazaj." France, je zadnji. Prožno se izmika grabežljivim prijemom žic, ki hlastijo, kakor zloben pes za obleko. Vroče mu je in naglica mu vsiljuje rahlo razburjanje, ki pa še daleč ni strah. Se malo in že je pri Anžonu, ki čaka na oni strani. Anžon ima oči za vse. Pazi na Franceta, ki se daje z mrežo, in obenem tiho sikajoč poveljuje ostalim, naj se razporede. Tako, sedaj je vse v redu. Pohoti naprej, Anžon! Toda tu je meja. Ali nisi opazil, tovariš, skriti nemir, grozečo nevarnost, v sencah gr-movij? Od kod polglasni škrt nekje nad njimi? Kot da se je odprlo peklo, je grmeče zalajalo iz teme. Krvavi bliski so presekali noč, čez poseko v gozd. Med bliski in grmenjem pošastne, viharjoče sence, ki so se v divjih skokih zapodile navzdol. Ropot lomečega vejevja in obupni krik: Franceeel! Nekje za gorami se je danilo. Rdeča svetloba jutranjih zarij je gasila svit danice in najvišji vrhovi so škrlatno zažareli. Visoko v robeh se je oglašala kukavica in njen živi klic je odmeval med begovi. Šumenju potokov so veselo pripevali ptičji zbori, skriti nekje v svetlobi gozdov. Takrat je France polagoma odprl težke veke in trudno zastrmel v znani obraz. V prsih mu je ležalo nekaj težkega, a misel mu je hila čista in jasna kakor nikoli. „Anžon,“ je trudno dahnil navzgor, „podrli smo mejo, Anžon. Jaz, glej, sem podrl samo eno. Spoznanje, to je vse. Vi jih boste podrli še mnogo, kajti svet mora biti svoboden. Na zunaj in znotraj..., Anžon, porušite meje starih krivic — glej, dani se..." Na vsem svetu pa rastejo pionirji. Iz tisočletne krvi so se pognali navzgor in njihova moč Je silna. Morda kateri pade, omah-ue v silnem delu, a na njegovo mesto jih stopi deset. Rušijo, rušijo vse staro, bodeče žice mej izginjajo pod njihovimi koraki. Naprej, tovariši, obrnimo š