UVODNE BESEDE VIKTORJA ŽAKLJA NA 6. SEJI OK SZDL CENTER
Ključni problemi so v politični sferi
Šesta seja občinske konference SZDL je bila 28. marca. To je bilo prav v času najbolj vrgčih dogajanj na Kosovu. Pod tem vtisom je govoril tudi Viktor Žakelj, ki je na seji OK SZDL v Centru podal nekaj uvodnih misli o političnem položaju pri nas, o prenovi socialistične zveze o pluralizmu in o drugih aktualnih vprašanjih.
Živimo v času, ki je v bistvu proti-sloven je dejal Žakelj. V enem delu države umirajo ljudje pod streli polici-je v drugem delu pa so se okitili z novo ustavo in se pripravljajo na slavje.
Korenine današnjega položaja so globlje kot si mislimo in tudi zelo tež-ko jih je obvladati. Prišli smo tako da-leč, da isti dogodek razlagamo različ- . no. V tem primeru lahko imamo za pravo razkošje, če si upamo zreti v Evropo. Sedanji čas pomeni za nas namreč vračanje nazaj, korakamo v dobo, ki smo jo že davno zapustili.
Rušijo se mnogi ideali
Pri vseh starostnih kategorijah so se porušili mnogi ideali o državi, družbi in političnem sistemu. Vse skupaj se je pomaknilo daleč nazaj ne le v leto 1945, ampak mogoče celo v obdobje po prvi svetovni vojni. V takem polo-žaju nastaja resno vprašanje, kaj je še ostalo od sintagme o bratstvu in enot-nosti. Na televizijskih zaslonih vidimo prizore, kakršne smo bili doslej vajeni gledati le v zvezi s poročili o spopadih v azijskih in južnoameriških državah. To so zdaj prizori iz naše neposredne bližine. V takem položaju je skorajda perverzno sklicevati se na bratstvo in enotnost.
Ob upoštevanju vsega navedenega se zastavlja vprašanje: kaj lahko ponu-di naša država gibanju neuvrščenih? Po eni strani naj bi poučevali druge, naj prehehajo s spopadi, hkrati pa se sami igramo z ognjem — in to v srcu Evrope. Kako lahko taki - kot smo — trkamo na vrata Evrope, ko se pa z njo sploh ne moremo primerjati.
Imamo značilnosti tret jega sveta
Naša država ima vse značilnosti ne-razvitega, tako imenovanega tretjega sveta. Navajam tri značilnosti:
- Nizka ekonomska učinkovitost; ki se kaže v tem, da smo za Evropo zao-stali za 200 do 300%; osebni dohodki so   na   primer   pri   nas   v   razmerju z  evropskimi   1:5;   naša  ekonomska podlaga je  nikakršna,  med  drugim imamo    1,2    milijona    brezposelnih. V povprečju dajemo 50 do 80 odstot-kov osebnih dohodkov za prehrano, medtem ko dajejo v drugih državah v ta namen približno 20 odstotkov. In zaskrbljujoče je, da še vedno nismo dosegli najnižje točke, ki pa se ji naglo bližamo.
-   Mednacionalni, verski in drugi spopadi. To sicer ni značilno samo za našo državo, nekaj podobnega poznajo tudi v razvitem svetu. Res pa je, da so v razvitih državah uspeli oblikovati mehanizme,  s  katerimi  obvladujejo navedena nasprotja, mi pa poznamo samo gumijevko in orožje.
-  Kršenje človeških pravic in svo-boščin. V Sloveniji smo v zadnjem letu sicer naredili visoko šolo iz tega pred-meta, nikjer pa ni rečeno, da ne bodo podobna vprašanja prišla v ospredje.
V takih pogojih sanjamo v Sloveniji o prenovi. Dejansko smo v krizi, tako gospodarski kot politični. Prav na tej točki pa smo imeli nekaj časa intelek-tualno telovadbo v prepričanju, da gre le za gospodarsko krizo. Menili smo, da bomo z gospodarstvom rešili vse druge težave. Menili smo, da smo poli-tične probleme rešili in zato smo v pre-teklih letih stopali iz reforme v refor-mo, v resnici pa smo postajali vse bolj siromašni.
Pravica do združevanja
Problem socialističnih držav je sicer res ekonomija. Vendar pa tičijo ključ-ni problemi v politični sferi. Tudi v tej točki, ki je zgodovinsko spoznanje, so v Jugoslaviji mnenja zelo deljena. Vzhodni del države meni, da tičijo vse težave v gospodarski sferi, zahodni del Jugoslavije pa meni, da so problemi politične narave. Dokler ne bomo reši-li krize je umestno zastavljati vpraša-nje političnega sistema. Ugotoviti mo-ramo njegove slabosti in jih odpraviti. Odločno odklanjam tezo. da ni legitim-no postavljati to vprašanje na dnevni red. V Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini želijo, da bi
postala Jugoslavija resnična država na moderni podlagi.
Ob tem se zastavlja tudi vprašanje pluralizma. Ali je pluralizem legalni pojav, ali ne? Predsednik zvezne kon-ference SZDL Čolakovič, mu zanika legalnost, jaz pa pravim, da ni tako. Zvezna ustava v 167. členu daje obča-npm pravico do združevanja. Podobna določila ima tudi slovenska ustava. Ne moremo mimo dejstva, da smo pod-pisniki mednarodnih konvencij s tega področja, ki nam nalagajo določene obveznosti.
Če bomo hoteli zagotoviti stabilnost, si bomo morali zagotoviti možnost do-govarjanja in obvladovanja zamisli o monopartijskem ali polipartijskem sistemu. Če tega ne bomo mogli, se bomo znašli v klasičnem strankar-skem sistemu, kar pri nas nekateri ho-čejo. Vendar pa ne smemo pozabiti, da so to modeli, ki so bili značilni za zače-tek našega stoletja in so jih v drugih državah že močno spremenili.
V gospodarski sferi je zadeva zelo resna. V enem mesecu se lahko zgodi, da doživimo tisto, čemur pravimo hi-perinflacija. To pa bi pomenilo razpad sistema. V takem položaju pa je veliko možnosti za iracionalno delovanje in za cenene diskvalifikacije. Prizade-vam si, da bi vendarle tekio vse skupaj na nekem določenem nivoju.
Kakšna naj bo SZDL
Socialistična zveza podpira delegate v skupščini pri iskanju najbolj ustrez-nih rešitev v zvezi z amandmaji k slo-venski ustavi. Zastavlja se vprašanje statuta socialistične zveze, ki je ob na-stajanju novih gibanj najbrž nekoliko neprimeren in prav tako se bomo mo-rali zavzeti za spremembo programa. Zastavlja se vpašanje ali bomo delova-li s pozicij sedanje ustave, ali pa bomo zastavilidelo.z drugih ppzicij.
Trenutno smo na nekakšnih ustav-nih in statutarnih križpotjih. Ali naj socialistična zveza ohrani vodilno vlo-go v volilnem postopku, ali ne. Kakš-no vlogo bodo igrala alternativna"giba-nja v prihodnjem parlamentarneSiv si-stemu.
V pluralizmu tudi drugačna Ljubljana
Med drugim odpiram tudi vpraša-nje, položaja Ljubljane kot take. Če bodo obveljale tržne zakonitosti, za ka-tere se zavzemamo in če bo obveljal pluralizem tudi na področju lastnine. potem se moramo zavedati, da bo to vse skupaj v temeljih spremenilo seda-nji komunalni sistem. Po sedanji ure-ditvi, naj bi občine, takoimenovane komune, zadovljevale pretežni del po-treb vsega prebivalstva. Naše občine imajo velike pristojnosti na gospodar-skem področju. Z ukinitvijo državne regulative, pa bo objektivno potrebno preoblikovati tudi občino - komuno. Občinska skupščina in občinska upra-va bosta imeli drugačne naloge in dru-gačno vlogo.
Vprašanje mesta Ljubljane je nekaj posebnega. Mesto ima drugačne zahte-ve, želje in potrebe kot predmestje. Predmestje   pa   tudi   ni   podeželje.
V ljubljanskih občinah pa so združeni vsi ti elementi. Mesto nima ustreznega poudarka in na to bo treba misliti v prihodnje. Mesto bi dobilo drugačno kvaliteto, ki mu kot žarišču slovenstva tudi gre.
Ob nastajanju pluralizma je torej ze-lo umestno vprašanje, ali je sedanja organiziranost mesta Ljubljane ustrez-na, ali ne? Ozreti se bo treba drugam in ugotoviti, kako so organizirana mesta, kjer so izbrali podobne rešitve. Že da-nes pa lahko trdimo, da smo želeli biti preveč izvirni in smo zanemarjali dra-go pridobljene izkušnje tistih, ki so bolj razviti od nas. Najbrž bo prevlada-la rešitev, da bo postalo mesto samo-stojna enota. Organizirano pa bo mora-lo biti preprosto, racionalno in učinko-vito. In v tem smislu bomo morali or-ganizirati tudi poJitično živjjenje v so-cialistični zvezi.