Katoli&k cerkven I i nI.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. fiO kr.. v tiskarnici gprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danira da
lan poprej.
Tei^ XVII.
V Ljubljani 10. malega serpana 1864.
List 20.
mmmm %
Slava Bogu!
Izza gore zlata zarja Prihod solnca ti o/.nanja. Vse oživlja, dan sc 6tvarja. Vse hladi se radovanja.
Tičic miljene pevanja Zlcgajo te po goščavi. Sladkih rožic pa dihljanja Vctrič dviga prot višavi.
Stvarniku po vsej naravi Veličastvo se odmeva: Al ti serce nočeš slavi Njega družit' hvalospeva?
Jasnost krasno je višnjeva, Solnce samo v njej kraljuje; Senco si žival želeva. Da se v hladu okrepčuje.
Stvarstvo vse sladko miruje Tiho v rajske zre višine, Slavi ga in povišuje, Ki skerbi za vse stvarine.
Ga slave gore. globine. Ga narava moli Očeta: — Te. nevrednež! li ne gine? Nimaš čustva več deteta?
Nad zapadom je razpeta Zopet zarja ijubeznjiva. Zlatih žarkov množ nešteta Zlagoma se v senco skriva.
Veličanstva priča živa Božjega so čudov čudi; Je krasota nczrekljiva; Vredno njo se čutit' trudi! -
Serce, serce. več ne mudi! — Združi s pevsko se naravo, Pevaj iz pobožnih grudi **) Njemu: slavo, slavo, slavo! —
M. L. R o gac k i.
K Jezusovemu najlepšemu Sercu
Cor Jesu, cor purissimum,
0 ara sanetitatis ! Cor meum purga sordidum,
Infectum tot peccatis. Aufer, qu i ciet vomitum.
Ex animo teporem, Infunde novum Spiritum,
Et spiritus fervoreni. Cor mite, cor humillimum.
Cor plenum bonitatis ! Cor tuo da simillimum, Da ignem charitatis;
Ut hoc amoris jaculo
Cor meum accendatur, Et hujus ab incendio In cineres solvatur. O mors exoptatissima !
Sic mori vi amoris, Amoris sit cor vietima Pro corde Remptoris. Amori tui moriar,
Cor Jeeu, amor meus! Ut novo corde oriar,
Amare te, o Deus! Amen.
Marija rajska zdravilna Korenika.
Ko spod solnčne se blišave Zemlja z nami odstrani. Ino v severne daljave Nebe.»ne nas zavel ti J
Huda zima jo oklene, Reke bivajo ledene,
Ostri, pretresljivi mraz Reže in skeli v obraz.
•) Pod tem naslovom imajo prostor vsaktere poštene pesmi. Naj ljubši so izvirne; pri poslovenjenih pa naj se vselej vir pristavi. ••) Persi.
To staro prelepo pesem so nam visokočastitljiv gospod izročili, z željami. da n .»j bi jo kak dober pesnik v enakem duhu in v lihki in prijetni bt-M-di poslovenil, kakor je v latinskem, ker jc silo ginljiva m podueaa	Vred.
Bog po svoji jc modrosti
Krogotek ta zemlji dal, In jo v nebne širokosti
Vsemogočno usejal. Bila je lepota raja, Cvetna vsa krasota maja Zveselj'vala je serce Se Adama in žene.
Nju telo neumerjoče Ni čutilo bolečin. Ni ga peklo solnce vroče,
Ne stresala moč zmerzlin. Jasno um je imel spoznanje, Z vneto voljo v dobro djanje;
V	vesti mir se ni kalil: Človek ves je srečen bil.
Pa človeka je prekanil
Sreče mu zavidni zmaj; Dušo in telo mu ranil, Pokončal veseli raj. Zemlja se je spremenila. Raja kinč je ves zgubila; Človek ločen od Boga Rob je hudega duha.
Vender v serce vse skesano, Z grehom smertno ranjeno, Od hudobe zapeljano,
Božje milo zre oko: Iz ljubezni prevelike Se posluži Korenike, Ki je njega last in cvet Bla, ko je narejal svet.
Milostno jo imenuje.
Hudo razserdeo Gospod, Ko prekletstvo izrekuje
Cez zvijačni kačji rod: Bo človeku v tolažilo Dušno dala mu zdravilo, Kači sterla pa glavo Z nepremagano močjo.
Ves usmiljen jo v ljubezni
V	rod človeški usadi, Preden še v pravici jezni
Ga iz raja izpodi. Up. dc pride odrešitev. Božji jezi zadostitev , In zveličanje vsim nam. Bil prejel je že Adam.
'z raja srečne domovine
Človek grešni je izgnin; Od svetlobe v nočne tmine
Puste zemlje odpeljan. Solnce milosti nc sije. Božje obličje sc mu skrije; Od Boga je odstranjen, Revam, tugam prepušea.
Stiska, revšina velika
Ves človeški rod teii, Pa zdravilna Koreaika
Se iz spomina ne zgnhi; Skrita v enem rodu klije. Ko vse druge tema krije. MahVvanje in oblast Tlači urojenih strast.
Vek za vekom let preteč«,
Serca zdihajo k Bogu: Ginjen Koreaiki reče
Cvesti iz Jeseta rodu. Lepo zraste, se razcveta, V čudo in stermenje sveta, Ki ca krije tenna noč, Sužno stiska pekla moe.
Korenika je Marija,
Večno blagi nje spomin 1 Cvetjfc sad pa je Mesija, Jezus. pravi Božji Sin. Nam Ua dala jc v rešenje, De dobi nam spet življenje. Smerti večne nas otme , In nebesa nam odpre.
Zvesto spoln:I je obljubo
Modri ino mili Bog: Nam odvernil jc pogubo.
Večnih rešil nas nadlog; Pomočnico nam veliko Dal Marijo Koreniko, De rešuje nas težav Tudi še 't nebes višav.
Korenika. počešena!
Polna si zdravilnih gnnd Bila 'z raja k nam vsajena.
Dala nam rešenja sad: Presajena od na« v nebesa. K Sadu svojega telesa. Sliši naših prošenj glas, Zdravi, zdravi vedno nas!
Partel.
Marii Materi ljubezni.
Mati ljubezni, oh bodi češena! Vtnčani z vencem nebeških cvetlic, k Tebi grešnik tu /.dihujein. Serce revno Ti darujem.
Naj bi zadela ga iskrica ena — S Tvojega serca. Kraljica devic! Bodi češena !
Sprosi. da bode sercc se mi vaelo. Da bo ljubilo, kar ljubiš tud Ti. Jezusa, Devica mila! Ti preaerčno si ljubila; Daj da tud moje serce bo gorelo Njemu in Tebi. Marija, vse dni ! Bodi eešena!
\ em. ker želiš mi Ti večno življenje. >li boš skaz.tla tud milost leto; Blagor, blagor potlej meni. ker v ljubezni preogneni — Serce vse vneto za Božje češenje Božje ljubezni ognjišice bo! Bodi češena!
Srečno, zaupno bom enkrat umiral. Ako bom Tebe >larija slavil. In kar zopet t-im obljubil. Te pre>ercno vselej ljubil: Serčno se v Te bom .Marija oziral. Zadnjič se Tebi ce klic bo oglasil: Bodi češena !
F r. Silvester.
I t enka učenkam.
Ali sine učenka rožicam učenkam besedico reči na sv. Alojzija dan? — Preljube moje tovaršice! Me smo (udi po pet vem greliu k hudemu nagnjene, pa vender nečemo biti hude iu hudobne, jelite tla ne? .Sej nam Bog k dobremu pomaga. Tedaj ljube prijatlice! pred vsim si prizadevsjmo zgodnji strah Božji in pa veselje do rožic čednost v mladih sercih si zasaditi: Marija pa nam bodi izgled za to delo.
Bog nam daj najpred cvetlico ponižnost. Marija, ti nam jo pa sprosi, ki si bila iz ljubezni do Boga vsa ponižna. mu serčuo pokorna, in v vsih rečeh tako lepo v njegovo voljo vdana.
l'o Mariiuem izgledu dajmo prav nedolžno živeti iu pobožno Bogu služiti. O, lo bi bilo škoda, ko bi ktera izmeti nas Boga ue ljubila!
V cerkvi jc lepo, kadar je pa sveta maša, takrat še nar lepši. Hodimo zato rade k sveti maši, molimo tukaj pobožno, ker se Božje Jagnjc za nas daruje.
Kadar se pridiguje. takrat zlate iskrice z nebes lete; kadar se keršanski nauk uči, takrat se nebeške rožice v naše serca sadč. Vesele poslušajmo pridige iu nauke od svete vere.
Jezus ima serca rad, čc so lepe in čiste; darujmo .Njemu svoje serca v mladosti, tla ne bo mogel greh vanje.
Pri sv. Obhajilu Jezus v naše serca pride kakor na svoj tron. Takrat nam deli moč in stanovitnost v dobrem, iu pa nas okrepčuje zoper hude skušnjave, venec zmage nam podeli, l.epo omladi jutranja rosa rožno cvetje, ali še vse lepše omladi in poživi nas Jezus pri sv. Obhajilu za v.»e dobro. Jelite. moje prijatlice? me bomo prav rade in velikrat se čisto spovedale in k sv. Obhajilu hodile. Sv. Alojzij je hodil vsak teden. — O to je lepo pri sv. Obhajilu! Oko ni vidilo. uho ui slišalo, serce posvetnih deklet ni občutilo, kar je Jezus dobrim deklicam pri sv. Obhajilu pripravil. Sv. Alojzij se je pa k sv. Obhajilu veliko pripravljal. in potlej veliko Boga hvalil.
Vselej sem žalostna, ko vidim, da ktera žali svoje starše in jim je nehvaležna, ali pa čc jih jest kaj razža-lim. Kaj nc. ljube tovaršice. da je ueusmiljeno starše žaliti in jim težave delati, ki so nam tako dobri? Bodimo jim prav pokorne in molimo zanje, sej jim drujega tako ne moremo dati. Bodimo kakor pridne čbelice in rade pomagajmo delati svojim ljubim staršem, dokler jih imamo. Serčno lade jim postrezimo. kadar koli moremo. To je lepo. kadat deklica očeta in mater pridno vboga!
Včasi sem že vidila kako zijalasto deklico, ki hoče vse viditi in vse ožlobodrati; tudi jc ni sram se med vse ljudi mešati. Ali ni res, moje prijatlice, da je to nespodobno, in pa pregrešno? Mč pa hočemo inodre biti, kakor se pametnim učenkam spodobi. Tudi odrašenim I o-dimo v lep zgled. Sej je tudi mladi Jezušek bil. Pa tudi sv. Alojzij po Jezusovem izgledu.
Marsiktcra deklica pohajkva in vse obleta; če le more, iz hiše gre. Ali se varn to lepo zdi. moje prijatlicc? Jest mislim, da je to nečedno in greh. Mč pa ljubimo hišo svojih staršev in doma rade delajmo, ker so nam že večkrat pravili, daje lenoba vsih gerdob gerdoba in mati vsih grehov.
Povedala bi vam tudi rada, da pridno, z veseljem, pa zvesto molimo. Pravijo, tla molitev uterjujc dušo, delo pa telo.
Marija prečista Devica naj bo naše pribežališč, naša bramba in pomočnica. Vselej naj nas brani iu nam pomaga, kadar smo v nevarnosti.
Kadar nas kaj hudega moti, kličimo: Jezus in Marija!
Predrage učenke Slovenke, Bog daj. da bi sc me vse enkrat pri Božjem Jagnjetu v nebesih vitlile iu veselile!
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Mili duhovni oce !
Prosim, ako muli dopis količkaj zasluži, >lu bi mu v Danici malo prostorčka preskerbeli, pa majčkeno popravili, kar ni prav.	M. »V., učenka.
MjUlia Minaffel*
(Spisal dr. J. Sterbenc.)
(Dalje in konec.)
Sedanji nadzornik gospod dohtar Zupančič (Suppan-tschitsch) piše v imenovanem popisu: ..Po smerti advokata dr. Blaža Primoža Knees-a, nadzornika Kuairclnove zaloge, je dunajska vseučiliščina konzistorija 2. marca 1855 mene zu nadzornika omenjene zaloge imenovala. ... Iz pisem (dokumentov i, ki sem jih v roke dobil, zvem ie to, da je bil vstanovitelj L. Kualfcl, fajmošter v Gross-Kussbach-u pod hribom Manhartom na Avstrijanskem. Kakor gruntne bukve kažejo, je bila oporoka napravljena 10. junija 1071 iu ker je Kuaflel 29. junija 1071 umeri, je bila razglašena 4. julija 1071.
Poglavitno premoženje Knaffelnovo je bilo: pristava v Grinzingu, ktera se je vsled njegove volje prodala, iu sicer za 4000 gold. in 50 tolarjev; in pohištvo v mestu, sedaj štev. 807, ki obsega eno večji in eno manji hišo, obe, kakor kažejo gruntne bukve, je bil ranjki 3. marca 1007 kupil in sicer večjo za 3000 gold. manjšo za 1000 gold. in pri obeh je 100 zlatov nadskupninc kupil in se 13. marca 1067 na to iz dveh številk obstoječo hišo vpisal.
Založno pismo pa je napravil spolnovavec KuafTelnove oporoke Juri Bohinic 6. novembra 1676, ktero sem že zgoraj po besedi v slovenskem povedal in ki je za vse Kranjsko prevažnega pomena. —
3000 gold. od denarja, ki se je za prodano pristavo iskupil, se je na obresti položilo, in odtod izvira berž ko ne nekaj sedanjih založnik veznic. Nekdanja stara založila hiša je stala do leta 1859, in na njenem mestu jc sedaj od svetega Mihela 1860 novo zidana založna hiša št. 807 v mestu.
Sedanji nadzornik je imel preobilo ovir, tla bi zalogo zboljšal; stalo ga je težko, jih odpraviti. Posebno mu jc bilo britko, ko se je prepričal, da niso bile saino stanovanja proti drugim na Dunaji preslabo plačevane, temveč celo, da so ljudje stanovali v hiši, ki so ob enem imeli stanovanja ob tleh, kterih niso sami potrebovali, ainpak jih drugim dalje v najem dajali. tako tla n. pr. najemnik, ki je plačal
za stanovanje 70 golil., je potegnil od sonajemnikov do 200 gold.!
Gospod nadzornik, se ve, tega ni mogel terpeti. Tir-jal je od najemnikov več plače; s»ano*'arija, ki jih niso potrebovali, je naravnost dotičnim sonajti.iri k o m oddal, in tako je hiša nesla od 1855 naprej na leto po 1G00 gold. več. torej so založniue 1857 od 19 na 23 pomnožili in ob enem vsako založnino od 120 na 150 gold. starega denarja povikšali. Ker pa ima nadzornik po zatožnem pismu neomejene pravice, za dobro zaloge skerbeti, jc od vis. mini-ster-tva za bogočastje iu uk po vloženi pritožbi prejel 12. sept. 1856 dovoljenje, da sme brez ovir s hišo kot razumen gospodar ravnati. Mislil je koj na popravo hiše. Neki zvedenec je cenil stroške na 35.000 gold., in pridobivalo bi se na leto 4000 gold. več dohodkov; popravilo bi se bilo res mnogo. Ko je bilo I. 1858 vse dovoljeno, se prične stara hiša tergati; pa kmalo potem pride višje povelje, da naj se vse dalje poprave ustavijo, ker bilo je tačas posvetovanje, kako bi se mesto dunajsko razširilo, za Knaffelnovo založuo hišo pa ni bilo tačas še odmerjeno, kako se ima zidati. Kose je pa zvedilo, kako se bo mesto razširjalo, je bilo ob enem odsojeno, da bo ta hiša mogla 35 štirjaških sežnjev odstopiti. tedaj ni bilo več na poprave misliti, temuč ali staro h;šo prodati, ali na njeno mesto novo zidati. Pa pervega gosp. nadzornik kratko malo ni pripustil in djal je, ko bi se lo zgodilo, ou nikakor ne ostane dalje nadzornik, teinuč raji odstopi; zahteval je tedaj novo zidanje. Tudi je na-svctoval. da bi se ue zidalo po dražbi ali licilacii, ampak po pogodbi s poštenimi obertniki, ker je nar ceneje delo navadno tudi uar slabeje. Najdel je pri svojem prizadevanji pri vis. miuisterstvu in c. k. uamestuii verlo podpiranje, iu tako je bilo 9. avg. 1859 poslednjič dovoljeno, hišo podreti iu novo zidati. Denarje za stroške je posodilo pravoslovno društvo udov in sirot ua Dunaji, 80.000 gold. s pogojo, da -e bo vsako leto s 6 odstotki poplačevalo po 5600 gold., v '*2 letih bo dolg poplačan, s čimur je društvo Knaffelnovi zalogi prav veliko dobroto skazalo; ker če bi se bil denar pri narodni banki na posodo vzel, bi prišlo 1050 več ua leto skoz 32 let plačevati. — Hazuu tega posojila je bilo za-ložeinh obveznic 23.000 gold.; odškodvanje za zgoraj imenovani odstopljeni prostor je zneslo blizo 17.000 gold.; za staro šaro so dobili 3.7bO gold., iu obresti od založnih obveznic za čas zidanja 2000 gold.. tedaj skup 126.280 gold. — Za izplačevanje podeljenih založniu pa je bilo že pri c. k. deželni glavni denarnici poskerbljeno.
Tako se je jelo zidati sredi septembra 1859, in se je tako urno zidalo, da so se o sv. Mihelu 1860 stanovanja že v najem dajale. Stroškov se je nabralo 133.920 gold., iu če se še obresti pravoslovnemu društvu med tem časom prišlejejo, znese vse skupaj 136.123 gold. 31 '/2 kr. Hiša je na lepem prostoru, ima kaj lepe stanovanja, in daje od s v, Mihela 1862 naprej na leto po 15.565 gold.
V vsem popisu ne nahajamo nobene povestnice, kako se je poprej s premoženjem gospodarilo. Go-p. nadzornik pravi, da listine o tem so kaj pomaukljive iu nezanesljive; še prepisa Knaflfeliiove oporoke ni mogel dobiti.
Hazuu založne hiše ima Knaffelnova zaloga še v raznih obveznicah 38.030 gold., kteri so v c. k. deželni glavni denarnici in njih oskerbništvo ima sama c. k. deželna ua-mestnija. Dolgov ima zaloga plačati še 95.561 gold. 91 kr.
Ze čez 4 leta. ko bode 18.600 golil, za razne dela zidarjem in drugim poplačanili, nastopi znamenito povik-šanje vsih zavodov; prava dobrota pa nastopi, se ve da. še le takrat, ko bode pravoslovnemu društvu ves dolg poplačan, ker (»mlaj bo vsako leto za zavode 5600 gold. več!
Kak"i pa je ta zaloga skoraj skoz dve sto let do sedaj mnogim bila berž ko ne edina podpora, da so >e izurili v vednostih in znanostih, tako naj hi ona bila tudi v ptihoduje velika pomoč. zeli gosp. nadzornik.
Učeni pisatelj dostavlja šc- k koncu: ..Nedjvno gre-u
dva dijaka, slovensko govore, memo založne hiše, kterin edci-, gotovo vživalec Knaffelnovega zavoda, ua zatožno hiše kazaje, k pajdašu reče: ,,To je naša večerja." Upam. da bode sčasoma en zavod več zdal, kot samo večerjo za dva dijaka.4* —
Res, kdor mora sam na Dunaji živeti, dobro čuti. kolika dobrota je ta zaloga nam Kranjcem, ktere Dunajčanje za Kočevarje imajo; poznajo namreč ljudi, kteri a pomo-raueami teržijo, in ti so večidel Kočevarji. Kočevar in Kranjec jim je vse euo. Kdor se poda na Dunaj, da bi se tam za kruh izšolal, dobro ve, kako težko ne kaj zasluži; če je že kleri tako srečen, da kako uro kje stakne, se od njega tirja veliko; se ve, da brez francoščine iu la-ščine in godbine umetnosti ne dobiš lahko kakega otroka odrejati. Koliko se jih p* utegne teh reči poleg predpisanih predmetov naučiti, ker sleherni se vkvarja. ko v više šole na giiunazii dospe, s podukom mlajih učencev, da se že v srednjih šolah živi ?
Pa kakor je ta zaloga marsiktereuiu dijaku ua Dunaji „iiiiša večerja," tako uaj bi bila ta zaloga tudi vsakemu v resnici to, kar je ranjki Kuaffel iiamerjal. — Bil jc ou duhoveu, in jc meuda dobro vedil , da se v velikih mestih Človek, posebno mlad rad zgubi; zutoraj tirja, da sleherni, ki l^če kako zalogo vživati, spulnujc nektere tirjatve; zavolj o tega pa ni njegova uaredba nekoliko ali vsa po ..srednjem veku." „po temnih časih puhteča.'* Mislim da dobiota ostane dobrota, iu kdor noče spolnovati pogoj, ki -o na to dobroto navezane, naj tudi dobrote ne vživa. Ce sc dijak po več ur truditi mora, da prejme 157 gld. iu 50 kr. f ?•■-liko znaša sedanji Knaffeluov zavod na leto ) v desetih mescih, bi se ne splačalo potruditi sc in spolniti, kar ralozuo pismo tirja? Koliko jc pač dijakov, ki bi dobili na enkrat 78 gold. in 75 kr. ua roko? Se ve da. kdor nima vere, ali ji vsaj imeti noče in se neveruika drugim ponosno kazati »oče, je vse opravljanje imenovanih pogoj zastonj. Ali pr; "t lovjo pr?.vi, ua tukaj je iM?nogoča pogoja osebna »i vsak pošteni bode raji zavod pustil, kot g'- *ž'«at :n ur spolnoval, kar bi mogel. Iu če se na vediioslui slrain Bpriccvanje tirja, da jc kdo v pol leta kaj storil, ni to tudi ostanek srednjega veka, iu ni zoper prosto učenjev Na-redba je storjena, ona je dvestrauska in sc toraj enostransko prenarediti in razlagati ne da. Vživani zavod je posojena glavnica, od ktere se plačajo obresti; pri Kuaflel-novem zavodu so obresti vživavca vezajoče pogoje. Kdor obresti ne plača (kdo posodi sedanji čas brez obresti?), se mu glavnica odpove; kdor obresti zavoda nc plača do-tičnih pogoj nc spoluujc — naj bo pošten in naj lic vziva zavoda, ker molitve so uincrlcmu Knaffelnu obresti. Poštenost naj obvelja! Pravijo sploh, da kranjski dijaki, ko pridejo na vseučilišča, vero zgubijo. Tudi pisavec teh verstic je bil 4 leta na visokih šolali, in se je res prepričal, da dijaki visokih šol ne zgubijo vere, kajti jc že dostikrat saboj ne prinesti; v velikih mestih le odpravijo spone, ktere so jih dosihmal tišale, ker prostemu kot ptiču v zraku se ni treba bati učitelja verozakonstva in drugih strahovavccv. In če potein taki za leto in dan, ko so bili v vseučiliščncm mestu, ko so vseučiliščno poslopje, profesorje in inuogo dijakov v začetku iu h koncu polletja vidili, priromajo domu, se opo-čit in strest prahu, ki ga pa niso pri poslušanji raznih uko\ v šolskih dvoranah nalezli, jc med pervimi njih nečednimi deli, da ljudi motijo in učijo, kako neumno je obiskovanje cerkev, kako duhovni ljudstvo v tami vodijo in tako dalje. Iz sošolcev pa, ki, kakor oni pravijo, niso vse verske ..neumnosti" otresli, ki se zavolj raznih vzrokov na vseučilišče niso potlali, sc norčujejo. pa da ti kot čeruosolci se morajo tako vesti itd. Kdo je vsega tega kriv: ali odreja doma ali po šolali, ali lalikomisljcno-t, ali duh časa. ker je ..nobcl" biti brez vere živeti enako neumnemu ži-vinceiu. t<» naj razsodijo listi, ki mladež odgojujejo. Ne prenap to-l ne preohvoiuost ne stoii dobrega: stsunaprena-
peta nc bo dala glasu, spušena tudi ne; spone poprej na-tegnjene se s časoma odpravijo in brezumna prostost ne ve ue mej nc konca. — Kes je, da tudi kak učitelj sem-tertje svojega ne zamudi, bodi si na gimnazii ali na vseučilišči, temuč zabavlja zoper vse, kar je kristjanu sveto in drago: vendar pa tega pri večini ne nahajaš. Xa dunajskem vseučilišči pa ie še mnogo pravoslovnega duha v pravem pomenu; to priča, ko se je nedavno vprašalo, ali se ima protestanški bogoslovski oddelek v vseučiliščno zvezo dovzeti ali nc, da so bili štirje glasi zoper štiri glase raznih kolegij dohtarjev in profesorjev; iu konečno je kon-ziftorija v.seučiliščna z deset glasovi zoper štiri dovzetje imenovanega protestanškega bogoslovskcga oddelka v vscuči-lišeno zvezo zavergla!
»Slavna konzistorija sc jc pri tej razsodbi menda deržala pravice, ker dunajsko vseučilišče je bilo po papežu in svetnem vladarju vstanovljeno, da se vera ohrani in razširja. Ako bi bila konzi>torija delala po duhu časa, po duhu. ki vse starodavne pravice iu gotove zahteve vstanoviteljev hoče ovreči, podreti in odpraviti; ako bi bila iskala časti in raz-glašenja po svetu, da |i jc luč prave omike posijala, da razume tirjatve sedanjih časov: bila bi gotovo drugače raz-sodila in mnogi časniki bi ji bili peli prelepo pesem; pa vodil jo je edino pravični duh, pravica, ki ne gleda na prazno čast iu piska* o slavljenje brezbožnih časnikov. l)wkler sc bo tako delalo, dokler bode vladarje in podložne vodila pravičnost in vest: stale bodo cesarstva in kraljestva. Sej že naroina cesarska pesem našega presvitlega cesarja slavi: ..močau po veri.** Ti pa, preljubi rojak, ki dalječ od domače zemlje v ptuji počivaš, sprejmi s temi vcrsticami serčno zahvalo v imenu vsih. ki so hvaležno in pravično vživali tvojo vstanovitev. Naj bi bil ta spis tebi, kolikor mogoče, vreden spominek, deležnikom tvoje zaloge pa živa spodbuda, da spoluujcjo, kar od njih šc zmiraj v oporoki tirjaš; naj bi pa tudi marsikterega. ki ga je Bog oblagodaril z obilnim piemoženjeui iu zemeljskim bogastvom, spodbudal, <la bi tu<li on tebe posnemal in kaj pomogcl, ter bi mnogi dečki, ki so bistre glavice, pa jim pomoči manjka, sc izurili, in tako sc dnbrotljivost naših mecenatov množila na vse strani: da bo tako vnema Slovencev do omike in oliko slovela daleč čez nitje! Hvala tudi Vam, prečastiti g. nadzornik, ki se tako junaško potegujete iu podpirate KnafTelnovo naredim! Vsak mora priznati, da kar jc KnafTel vstanovil, ste Vi še le izpeljali, in ne rečem preveč, ko izrečem, da sie Vi s svojim tiudom in junaškim potegovanjem drugi KnafTel kranjskim dijakom. Bog Vas živi!
To je nesMano l
(Dalje.)
,,Kden ali njih več. ki so kakor dvorniki velikega gospoda, z miiihom besedice ne čerhnejo, jeza jim šviga iz oči. Kteri se pa hlinijo za strežeje velikašev, z reznim in pogumnim obrazom, z glasno in terdo besedo vprašajo: Frate! kje je naše stanovanje? In mnih ne čerhne in gre pred tem mandarinam, mu pokaže svojo iu svojih tovaršev slanico. Na povelje tega potepuha sc mora vzeti iz stanic vse kar je svetega, križci, podobe, sv. bukve itd. Potem se vse na tla zmeče in se napravijo postelje tem gospodom, kteri desiravno polni merčescv — se nanje spravijo iu prav zložno spočijejo svoje tolikanj gosposke in nežne ude. Ako se ogenj ne more v sobi vnetiti. se mora hitro noter prinesti, tudi v kakem širokem piskru, če ni druge posode. Pod se poškodva, tudi vname in gori v plamenu: pa to nič ne de. Gospodje, zmiraj rezili, kakor vprašaji v bukvah, so se zdaj usedli in razkračili po posteljah. mnih je tekel jim prinest kave z vsim, kar k temu gre.** Vse je na škerpcih tem velikim gospodom streči. ..Gorje pa innihu za kavo. ko bi je ne bilo! Zakaj turčini, revni in bogati, so nanjo silni volkovi, in ne marajo, da
po dobrih dvajset skledic je popijd, prejden pride ura za obed. Odzdaj puhanje iu pitje nič ne prejenja. Kadar je tedaj derhal številna in kosilo še daleč, mislimo si zastran kave in sladkorja, če malo teh reči poženejo!!! Naj pa si bra-vec sam misli, kakošne bodo s takim dimom naše slanice! In ako vtem času pred jedjo mnihu zapovedo, da naj razun kave prinese tudi žganja, in raznega mesa, da se gospoda gosti okrepčajo, pripravi jim — hočeš ali nočeš — kolikor žele ! In v tem ko se ti gospodi tam kratkočasijo z jedjo in pijačo, s puhanjem in pogovori,., so ti tako rezni. napihnjeni in ošabni, da komaj dajo kratko besedo svojim slugom, kteri tudi ondi pušijo in pijejo s svojimi gospodarji. Z mnihorn pa nikoli ne govore, ker imajo ga za nesve-tega. prekletega človeka, ki je nevreden besede od teh svetih in visocili mahomctausk;h veličanstev!... Ne sine spregovoriti, razun na vprašanje, zmiraj mora stati, s stre-že nje in se pečati, in vsega, kar koli išejo za vživanje ali za drugo rabo, jim čez incro nategniti." Kadar pa gospodje ali njih strežeji kako posodo muihovo ukradejo (to je prav pogosto), ne suni leta tega nič spaziti, ker (o bi bila prilika, da bi jeli grabiti z vsimi persti.
Ko je tako spolnjcna dolžnost čednega sprejetja, začne umih iz ust služabnika na uho vleči povelja zastran obeda. Pitane ovce, včasi njih po šest iu več, se berž zakol jejo, več parov puranov, kokoš, jajca, sir, laško pšeno (raj/.), kuhane, pečene jedi, med (po ktcreui so strašuo saiuogoltni), sadje, — vse mora biti pripravljeno za vso družbo gospodov, služabnikov in psov, ki nc delajo nič razločka v jedi. Kruh mora biti gorka pogača i/, naj čistejšega zerna.... V tem pa ko mnih s svojimi ljudmi vse to pripravlja, mora viditi, da domači konj ali druga živina je izpodena iz hleva in stoji na ledu, ua snegu: pa se ne sme nič za to zmeniti. Ali čc gre v hlev iu vidi, da je pod konji gostov po pol lokata na debelo sena, mora pokazati, da mu je vse to prav ljubo in drago. Brez pomnile mora ubogi frančiškan pripraviti vreče ječmena in ga pokazati služabnikom, ker nc ve, kdaj bo gospodom gostom dopadlo reči konje napajati. To služi za vse konje, in kadar služabniki dajo vsakemu živinčetu manj kot po šestnajst Iiber ječmena, zjutraj iu zvečer, je to čudo priljudnosti, zakaj večkrat so tako čedni, da ječmena brez jiicrc nasujejo svojim konjem, da žro do popokanja. In ko se kaj tacega godi. se mora mnih vesti prav zadovoljiti, nar manjšega nasprotnega znamnja ne sme razodeti, ako mu je življenje drazo...
Mnih mora gledati. da se z obedom ne zakasni . .. ..Ako slišiš tedaj koga iz une derhali z ojstrim, protečim, ncpoterpežljivim in neohtesanim glasom klicati: „Obed !!!" takrat ni čas se gluhega delati. Deset glasov odgovori — vsi ob enem: „,,Jc že pripravljen! že nesemo!4*'4 In ze se gnjele množica ljudi, pervi nesejo okrogle nizke mize (sinie), drugi gorke pogače, potem jedi v raznih posodah. plavajoče vse v maslu, vse na enkrat, ined s smetano, sir, suho meso, nekuhauo, sadje. Vse sc na mize zdeva, ki so že postavljene v sredo teh vranov. Kazun žlic za juho druzega pomizja ne potrebujejo.
Berž ko so jedila v sredi, se z veliko naglico zasučejo k mizi. denejo pišali naskrižem in se vsedejo. si umijejo nekoliko malo perste ua rokah. potem začnejo grabiti. Samokrese. saj dva, in veliki nož so zmiraj za pasom, nektere nožiče pa potegnejo spod obleke, trešijo z rogmi na okroglo mizo in jih vsadč v mizo. Po tej šegi, ktere pomen bomo kmali vidili, vidiš to rezno, jezno, brezserčno. molčečo derhal kakor ravno toliko volkov z ojstrimi zobmi, kako terga kruhe, pošta z berklastimi rokami sem ter tje po jedeh v posodah, terga meso na vso moč, od ene strani z zobmi, od druge s pol palca dolgimi nohtmi, ki jim jc prepovedano jih prirezovati. Jedi jcmljo brez kacega reda ali razversteuja, tudi po tri jedi se na enkrat v usta maše, in pa s toliko sainogoltnostjo in steklostjo. da mu ni popisati,
kdor sam ni vidil. Nobeden ne čerhne nar manjši besedice, ne slišiš druzega. razun neprenehljivega cmokanja z ustnicami in zobmi, zmiraj je zaloga v ustih, ki so napihnjene, kakor boben, in kos je svoj pot s kosom namestovan, roke so vedno v gibanji in brez prenehanja tlačijo jedi v usta. Ktcrikrat slišiš zakričati „vode!" ali vidiš nepričakovano, da eden unih žcruhov s pestjo ogernc samo enkrat svojega soseda za tilnik, ki jc brez znamnja življenja iu mu oči iz glave šterle. Ti ki ne veš, kaj da je, bi se prestrašil, pa ni nič posebnega. Samo neozvečen zalogaj, ki ga je z vso naglostjo pogoltnil, ue more naprej. (Konec nasl.)
JLuteranska gostilnica katoliškim v
izgled*
Na Koroškem pri nekih fužinah so bili eno jutro poslani trije delavci na daljno delo. Iskali so pa poprej nekoliko jesti i;i gredoč zavijejo v precej dobro luteransko gosliluico. Vsi trije delavci so bili katoličanje iu tisti dan jc bil ravno od Cerkve zapovedan post. Postrežljivi luteran jih popraša, kaj de hočejo? Perva dva si rečeta mesa iu pijače prinesti. Luteran pa ju opominja: danes je postni dan, sc vama ue spodobi mesa jesti; še reče: take dneve ga tudi jest nc jem, česiravuo luteran; vi pa ste katoličani. Delavca pa Ic hočeta mesenega, in gostilnik jima prinese klobas iu pijače. — Tretji delavec pa je prosil. de bi mu žgancev skuhali. Kmali so bili tudi žganci kuhani, dobro zabcljcui; pa šc mleka zraven dobi. Tedaj postna jed. Ko so od-jedli, perva dva vprašata, kaj sta dolžna, in gostilničar jima prišteje pijačo po navadi, klobase pa jima zasuli po dvajsetici (takrat se je še v takem denaru štelo), in pristavi da zato, ker sta ravno danes zoper postno zapoved hotla mesenega imeti. — Kadar pa tretji zavolj plačila vpraša, mu gostilnik reče: Ti pa nič nisi dolžan. In šel je vesel na delo, una dva pa osrainotena. (Tretji delavec, ki je žgaucc jcdci, jc doma blizo na« na Corcnskcu;: una dva pa nc vem, od kod sta bila. Tako je meni pripovedoval pri-Ičtin mož, ki je bil kdej na Koroškem. Pa tudi ud tistega luteraua jc pravil, de ga je težko poznati, dc ni katoličan.)
—	Drugi gospodar Lutrove vere je bil vprašan od prijatla zastran katoliških poslov, ki so bili pri njem, in odgovoril je: „lllapcc je dober, se zvesto derži svojih dolžnost; dekla pa je tako ena presica — nc naše in nc katoliške vere."
—	Tu se vidi, de neverski delavci in posli so tudi krivo-vercetn v spotiko. Torej opominja sv. Pavel: .,Nikomur ne dajajmo pohujšanja, de se naša služba nc zaničuje; ampak v vsih rečeh se skazujmo Božje služabnike." (2. Kor. G.)
A. P. J.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. 28. u. m. je bil v Postojni deželni poslanec izvoljen s 104 glasovi deželni poglavar baron Šloj-snik. — Pred nekaj duemi se je vidila v Reduti 10' visoka iu 7' široka tabla, ki jo je zmalal g. J. Volf za bratovšino sv. Cršule v Dobrepolji. Kakor sv. Lenart v Sostrem v velikem altarji, tako je tudi pričujoče delo izvirna sostava ali kompozicija, ki bi utegnila za bratovšino in njen namen prav dobro streči. Kaže namreč slika izpostavljeno sv. Rešnje Telo in zraven njega ua eni strani sv. Cršulo, na drugi sv. Alojzija v moleči podobi. (Bratovšina namreč je za obojni spol.) Šc bolj spodej kleči v molitvi več oseb iz raznih stanov. Vse osebstvo na sliki lepo izrazuje s svetim strahom zedinjeno ljubezen pred skrivnostnim Veličanstvom.
Iz Ljubljane. Ker se bliža konec šolskega leta, naj opomnimo, da se pri g. Gerberju dobivajo vsaktere, nalaš za šolske darila olepšano vezane bukve, kakor tudi mnoge podobice in svetinje. Zlasti primerne za otroke so blagoslovljene svetinice „č is tega spočetja," ki se dobivajo tudi s slovanskim napisom. Dobi se jih zvezčič po 144 za
1 gld. ali še manj, in tako se zamore vsa šola z malimi stroški, pa z obilnim duhovnim pridom obdarovati iu razveseliti. Pa tudi „svetc pesmi," „Šmarnicc,u ,,Večni mesec" itd. so primerni za take okolišine.
Z Dolenskega. 26. rožn. K. —..Posvečuj praznik!' Tako sc glasi tretja Božja zapoved. Od ne verskih Per/.i-janov se bere. de so svoje praznike s tem posvečevali, ker so take dni zatirali strupene iu škodljive živali, kače iu enake rnerčese. Kuako jc dolžnost pri kristjanih take dni zatirati dušni strup, strup greha in hudih navad. Nikar pa tega dandanašnji preveč nc pričakujte! Kakor se godi Ic preveč skrunovanja praznikov po velikih mestih, tako sc tudi po kmetih dan Gospodov čedalje manj spoštuje in posvečuje. Ne bom našteval, kako, kod in kaj. ker to je tako preveč znano; opomniti moram pa na tiste obilne pota. na barantanje, kupčije, love in divjaške šumeče kratkocase. ki selena nedeljo rade odlašajo, akoravno Bog pravi, de sedmi dan jc ..dan počitka." ki ga jc Gospod ..zase vstvaril." Sedmi dan je dau hvalitve za prctečeui teden prejete dobrote; je dan prositve za to. česar v prh od nje potrebujemo; je dan poveličevanja trojnoedinega Boga v Njegovem stvar-jenji.
Po tem se tudi nekteri kmetiški ljudje ravnajo, ker nedelje iu praznike natanko praznujejo. So taki, ki kakor una vdova Ana, praznik zlo v cerkvi doprinesejo, kolikor jim jc moč, de doma svojih dolžnost pri otrocih iu dei-žini ne zamudijo. So bi »ge serca. ki sc nedelje celi teden veselijo, de spet priložnost imajo Boga bolj zbrano mditi. hvaliti iu častiti. So nedolžne duše. vnete z ljubeznijo d<> Jezusa, ki po nedelji iu prazniku hrepene, ker takrat priložnost dobijo , dc sc s svojim Zveličarjcin zopet sklenejo, z nebeškim Ženinom zaročijo. Sladkost Ic-ta preseže vse sladkosti iu veselja te^a sveta. To je veselje, ki sc nikoli ie* more v žalost spremeniti, kakor pa se grešnemu veselju brez razločka vselej dogo<!i. Greh. ki se godi v nedeljo, jc gotovo še \eci kakor diuge dni, ker sc s tem oskruni tudi dau Gospodov. Nečedne deihali vlačugaijev po cestah, \crtih. hišah, gostilnicah, po dnevi iu po noči, uaj si to dobro zapomnijo!
Skrunovavce nedelj in praznikov Bog večkrat očitno kaznuje. Naj povčm nekaj, kar iz svojega življenja vem V neki grajšiui, bilo jc ravno v god ucomadežauega spočetja, se zbere velika truma lovcev, in nc de bi šli k sv. masi, se na lov derve. Veliko grajšinskih gospodov in drugih lovcev jo veselo maha proti namenjenemu kraju. Nobenemu ni mar za veliki praznik. Ko na tisti kraj pridejo, kamor so se bili namenili, se mislijo sem ter tje postaviti, kar se nekemu lovcu puša sproži iu druzega gospoda tako zadene de v kratkem času umerje. Žalostni se z lova vernejo. namesti zveri še malo živega človeka domii prinesejo, kateri jim pa kmali umerje. Morebiti mnogi imajo to žalostno do-godbo za goli primirljej; jest pa, ker sleherni sme po svoje misliti, jest pa menim, dc to je bila šiba Božja, ker so praznik oskrunili sveto mašo opustivši, ker so grešili zoper Boga in Cerkev.
V \ovofiiestu, 2. julija. Cas neprenehoma teče in grede tare človeške dela in naprave, torej jc tudi zmiraj treba nove delavnosti iu poprave. Odkar ima samostan č. o.Bernarda gvardijana, sc je žc veliko popravilo pri tukajšnji samostanski cerkvi. Vredno jc, da sc omeni, kar je ravno zdaj v delu. Pri velikem altarji. ki jc bil nedavno popravljen s peterimi drugimi vred, sc zdaj mala. Nad prez-biterijo iu malo dalje bode vse olepšano iu to bo veliko pripomoglo k cerkveni lepoti; s časoma utegne tudi še drugi del cerkve ravno to doseči. Drugo, kar jc tudi že začeto, je preddvor z obzidjem pred cerkvijo, ki sc misli ves podreti. To bi bilo zelo pametno; mnogim jc leta preddvor za postajo; namesto da hi v ccrkev šli, pa tu kremljajo. Po zimi iu v deževnem vremenu jc siccr ta preddvor v nekako korist, ker ljudi včasih iiagloiua dež vjaine iu ni jim muc
tako uaglo strehe dobiti, lavno tako je tudi po zimi, ker tukej si lahko človek sneg otepe in popolnoma osnaži. Kar pa zidovje krog cerkve spredej zadeva, ni samo pametno, da se odpravi, temoč zavolj oskrunovanja zelo zelo potrebno. Normalna .šola, ki ima stauicc pri tleh, bi dobila svitlobe, ki je posebno po zimi pogreša, in kraj pred cerkvijo bi se dal zelo olepšati. Namesto tega zidovja zamogel bi sc napravili železen oklep. Ta bi gotovo lepoto cerkveno povzdignil, ker bi se lepo strinjal z novimi vratmi. in ljudem bi se očitno pokazalo, kaj se pri cerkvi spodobi, in kaj gre drugam.
Zastran tega kej več govoriti, bi bilo nepotrebno, ker ima samostan preizvedenega moža gospodarja, in če se vse p<> njegovi volji spolni, gotovo bo vsim všeč. Ko bo enkrat to zidovje odpravljeno, gotovo uc bo lepšega prostora v našem mestu, kot ta. Na eni strani sedanjih cerkvenih ulic je lep vert; ta bi žc tudi nekoliko povzdignil lepoto prostora. posebno zamogel bi to, ker mu je zelo premožen kupec gospodar; druga stran bi sc pa ozaljšala s kako podobo ali spominkom, zastran česar tako v našem mestu nimamo kaj zanimivega pokazati, akoravno je doleiiska stran že dosti mož imela, ki so sc pokazali nc samo z imenom domoljube. ampak bili so tudi v djanji iu v resnici. Ker jc ravno zraven šolsko poslopje, kje bi 'olje stala taka podoba. kot ravno tukej 9 Sini naše domovine bi sc mimo gicde spominjali ua moža, kterega podobo hi vidili, iu to bi jih vnemah* k piidnosii in kreposti v dušnem iu telesnem oziru. Treba bi bilo se pač marsikaj pri ceikvi; pa nekaj manjka: svoje dni so rekli ,,okroglega/* Torej počasi. Ali tudi počasi se delce pride. Ncasomo dobomo že še uro v zvonik. Potem bomo vedili, pri čim smo s časom; ker zdaj nam gresta obe pričujoči dostikrat menda tako delec navskriž, kakor ste si delec narazen.	K
Il Amerike. Cele tri mesce smo popotovali, še le zdaj smo zopet na mirnem mestu, iii sc lahko za duhovski stan piipiavljamo. Osem dni smo se od novega .lorka do ši. Pavla vozili, akoravno l u kaj tako hitro vozijo, da jc človeka groza. Poti vam ne bom veliko popisoval, ker jc bila precej eiiomerna. Vidili smo zmiraj lepe travnike, verte, gojzde. iu tu iu tam zale mesta. Pa strašna vožnja po morji, ki sem Vam jo v zadnjem pismu - ) popisal, mislim. Vam je bila prav nična; pa šc bolj ua tanko boste vse v Danici brali |. V št. Pavlu so skof obderžali samo bogoslotce druzega iu tretjega leta, mene pa in dva druga bogoslovca pervega leta so poslali v št. Viiiceneij v Pen-silvauijo, dva tavžent milj bližej Evrope. Tukaj jc samostan Benediktinarjev, ki so jako izurjeni v vsih vednostih. Grozovito veliko je tukaj učencev od vsili stanov, ali le malo se jih za duhovski stan pripravlja; bogoslovccv je prav malo. potreba duhovnov pa tako velika, da mora človeka \ žalili, ako sliši, da so v več krajih lepe cerkve in farovže postavili, pa zastonj leta iu leta duhovna čakajo. Iliša, kjer zdaj prebivam, jc nova in velikemu gradu podobna. samo strežajev jc 70. Živež je prav dober, še zjutraj imamo kavo, idr kratkem, vse mi je prav po volji. Tukaj na liomcu, čisto od sveta odločen, sc tedaj lahko dobro dobro za duhovski stan pripravljam, ali le prehitro bo treba prijazni kraj zapustiti. Moliti moramo prav veliko in sicer tudi že brcvir. kar jc dobro, da se človek privadi. Tukaj se zraven bogoslovja tudi lahko muzike učim, ker imam gla-ovirjev iu ene orgle. Pozneje vam bom kaj vce pisal, zdaj mi šc časa primanjkuje. Odpišite mi koj na spodaj zaznamovani napis, kaj in kako je kai pri Vas, ee ste vsi zdiavi. kako kej letina kaže iu sploh, kar bi bilo zame micncga /al mi je. da nimam nobenega slovenskega časnika; kaj rad bi Danico bi al	Tukaj nc »li-
•) si,, j,, menda /ftibiU.	Vr
••» l*../.Uj ni-oio st- nic «1 • • t* i I ■ «••! c. Trohira.
•••) !•»<• I».»n. /.•• li niji.* v Vitiriiko. |>.» \ lVn-!l\ inij-»	n<<h<-n t ne.
k>T lil irihlo. d.t hodu r*z<ii'lji-ai	Vi
šim druzega, kakor angleško in nemško. Lep pozdrav duhovnom, sestram, bratu, tetam, sosedom in sploh vsim pri-jatlom in znancem; posebno pa pozdravim Vas. ljubi oče, in ostanem vedno Vaš hvaležni sin
Jak. Trobec.
Napis: Mr. James Trobec St. Vincents
Westmoreland Pcnsilvania Nord-Amerika.
Jtfi/ Je Hej norega po širokem sretu ?
Veste, kdo je Palčnik (reci: Pavčnik)? To vam je strašno majhen možic, ki pa velikanske dela doveršuje. On, komur si bodi, zleze v lase, v rokav, pod pert na mizi. se vsede za uho, pa tudi skoz usta k sercu smukne, da ložej misli in namene pri človeku oduha in obvoha. Ker so ljudje dandanašnji tolikanj radovedni, si nismo mogli kej, ter smo si Palčuika najeli, da se bo vsekodi potikal in novice zbiral. Prišel je žc danes domu s polno bisago slabe in dobre robe; pa le kaj malega zamuremo povedati, uekaj tukaj, nekaj pa veržemo v čajno lešnikov. Je namreč vse preveč tega.
Vsedel se je bil Palčnik znanemu Žuzelkatu v obervi in jc oprčzoval. kaj ta vrabec hoče, da katoličanstvo tako neusmiljeno preklinja in obrekuje. Iu kaj je zvedil? Iz njegovega samogovora je Palčnik posnel, da Žuželka je z zelenim zelenih v zvezo stopil, da hoče katoličanstvo v Avstrii zatreti, čc sc ima tudi sedemkrat metamorfozirati; zelenec pa mu je obljubil za to malo ..aurae popularis". in da ga bo po smerti dobro spravil. Res se je že večkrat levil kakor gad iu spremenil kakor keber: pa nobenkrat ni nič opravil. Preklinjal je papeža iu Cerkev kakor t a j č katolik: ni nič opravil. Preklinjal jc papeža in Cerkev kakor lutrovec: ui nič opravil. Preklinjal je (Anno 4k ) kakor ii c m š k u t a r: ni nič opravil. Preklinja zdaj kakor k o z-m o pol it: nc bo nič opravil.
Ker pa že sam vidi. da nič opraviti ne more, jc zdaj nekega plesujevega ..glosatorja" v dnino vzel. kteri jc šc sedemkrat hujši mein Zuzelkata, in Žuželka sam pravi, da nc umre ž njim v vsih rečeh v komolce biti; vender pa tega zapeljivca nezmerno hvali in njegovo hudobno jezlanje mladosti priserčno priporoča. Je pa ..glosator" Žuzelkov neveruik pervega kopita, kteremu tudi to ue gre v možgane. ..kako bi Bog, ki ima s toliko soluci in svetovi opraviti, /.auiogel z vsakim človekom iu z vsakim komarjem pečati se," akoravno sv. pismo uči. da ima Bog tudi lase ua glavi vsaecga človeka štete. Kaj si neki ,.glosa-tor" misli, ako prevdarja brezštevilno udkov, nitk iu žilic šc vse manjših živalic od komarja, ki so s prečudno lepoto, rednostjo, edinostjo iu modrostjo narejeni, vloženi in sklenjeni, in tacih stvar in stvaric je na milijone: kdo je za vse te naredil obris ali čertež? kdo jih je izdelal? kdo jih hrani iu ohrani? Jc uc mara Bog Žuzelkatu iu njegovemu „glosatorju" to nalogo izročil, ako se sam za vse to in celo tudi za človeka ne peča? Ako dohtar Žuželka in njegov ..učeni glosator" tudi le eno samo komarjevo hedro naredita, ali pa breuceljna, kijegagnii, k življenju obudita: zastavimo njima svojo glavo, in pa šc katoliško Cerkev zraven, ktero tolikanj dihtita pojužiliati. Ker jc Žuzelkov „freimiilhigcr Patriot*1 zoper podstavo keršanstva sploh, zoper previdnost Božjo, tako nasajen, se njegovo pre-klinjevanje zoper Rim , papeža , duhovstvo toliko lozej zapopade. Vender pa. ako se smč tako delati s tem, kar jc velikemu narodu ccicga velikega cesarstva uar svetejši. potlej ui čudo, da je Dunaj taki. kakor ga popisujejo; da se strup tudi v provincijc čezdalje bolj razširja iu posamezne manj previdne zamori, dasiravno tega nc doseže, kar želi Zuz"'\a in njegov glosator.
Hinavska Anglija, precej ponižana in potepcna, vender nc neha Rima zalezovati. kakor ntepeni volk nc odjcnja od ovčnjaka. 8 Francijo neki mešetari, naj hi le-ta vender Rim zapustila; oroži se 10.000 prostovoljcev po trojnatem angleškem kraljestvu, ki jih meni poslati Garibaldu. Pravijo, da za Polonijo: p& to jc zvijača. (Arm.) Garibaldcž pa je s tem bolj šantav, kolikor bolj ua Rim sline tisi: zdaj žc nc more hoditi, ampak mora jahati ali pa sc voziti.
Ho pa Anglija ,.ltalianissimom*4 toliko pomogla. kolikor jc Dancem, ki jih jc tako dolgo za nos vodila, da bodo ob tla. Pa sej bo jim zdaj pomagala! Pomorstvo angleško jc sklenilo poslati bojno barko ua danske bregove, ali ta hojnica bo mogla poprej svoje topove v orožnici v Volviču ( Wol\\ich i odložiti, da bo hitrejši Dancem na pomagaje tekla !
Časniki kavsajo zastran ..hciliger Allianz" (zveze med 3 vladarstvi). ker eni terdijo. da se obnovljuje, drugi da ne. Napoleon bi je neki ne gledal z lepim očesom.
V ..Politiki*4 stoji po besedi to-le: „\ e u e lici lige. Aui Rom \\ird berichtet, dass dasclbst am 24. Juni dic lleiligsprec hiing cines Jezuiteu Na men s Peter Carisino (!) und einer Klostersclm ester Maria Alacoijua (!) heidc aus dem A n Tange des IS. Jaht huuderts, feierlich ( ! t vollzogen vvurde ( ? ! ). — Ali je ..Politik" tako berlava ali tako hudobna?.. Nobeno ji nc služi v spoštovanje, kajti tako brez-glavnemu pisanju sc tudi Palčuik smeja.
Presti li so. da eden scvcro-amerikaiiskih vojvodov v poslednjem vojskovanji, ki je komaj čez mesec dni terpelo, je zgubil 75.000—1111.000 vojakov, ki so bili ubiti, ranjeni ali pogrešani. V napadu na Ričmoud .3. rož. jc zgubil 10.000 mož iu se jc mogel umakniti. General Uutlcr je ukazal dvema podgeucraloma . da naj ponoči Petrograd (Petersburg) liapadcla. ker ondi da imajo jugovci velike zaloge. Unstran reke se generala ločita, da vsaki po drugi poti v mesto pride: cdcu pa jc komej 2 milji korakal, ko i j stara ženica pove. da sovražnik z veliko močjo nanj preži, iu ga bo. General se nato kar verne, da bi nc prišel dušmanu v roke. Drugi se ne da stari žcnici strašiti in pride ali do mesta ali v mesto ; — ker pa pervega generala z vojenstvom ne najde, tira nektere prebivavce in star nasprotnikov top seboj in biti nazaj hitrejši ko more. Tudi gen. Šerinan nima sreče in je v več bitvali zgubil 25.000—30.000 mož. Zlato jc zdaj že po 98. In vender lizunski časniki žvekajo o slavnih zmagah zoper sovražnika. (Ne\v-Vork Kztg. Iti. rožn.)
Invalid ruski pripoveduje, da Rusija šc nikoli ni delala toliko bark, kur živi, kakor poslednjdi osemnajst mescev. Iz druzih virov sc vč, da Rusija vse vojaštvo, kar ga ji ni na Kavkazu potreba, proti zahodu gnjete, pa da ima 1,336.000 lednega vojcustva. Tudi železnice se nezmerno množijo na Rusovskem. — Kaj bo iz tega, kaj se vam zdi? Napoleoni je rekel: ,,V 50 letih bo Kvropa ali republikanska, ali pa kosakovska." Kvropa republika še ni, ampak freimavrar-ska; sc mar Rusija nadja, da bo kosaška ? Njene naredbe po nekoliko na to merijo, u. pr., da vse okrajine nu Lit-vaiiskcm, kterih prebivavce je v Sibirijo tirala, dobe z ruskimi prcbivavci tudi ruske imena.
S Kavkaza se sliši, da ondotua vojska je dokončana, ker so vsi tamkejšni rodovi premagani in Rusu podverženi.
Ko je pa Rusija Kavkazijo do čistega podjarmila , sc Ccrkczi v neštetih trumah preselujejo v malo Azijo. V Sam-sun jih jc v 40 dneh prišlo čez 1)0.000, in v okrogu tega mesta jih je že čez 60.000. Verh tega gospodari ondi strašna mertvija in vse mesto napolnuje kužni smrad. Govori se pa, da naj manj 600.000 tih divjakov še pride iz Rusije. Kdo ve, kaj meni Rusija z izpraznjenimi prostori? Hode mar tje tirala uboge Poljake, ki jih od njih lastnega ognjiša ruje in terga?
Katoliška družba na Nemškem bo letos imela svoj veliki zbor v \Vircburgu-u 14. kim. —
Prusi s o 1. t. m. vzeli Dancem otok Alzen in 2400 Dancev vjeli. Danci so terpeli veliko, Prusi majhno zgu-
bo . kacili 300 mertvih in ranjenih. Na 120 čolnih so se bili na otok prepeljali: Pri boju jc gorel tudi danski Icvja-tau ..llolf Krake." to jc namreč neka ježasta vojna barka, ki ji je bilo že dostikrat v tej vojski oponasano. —
V Rimu so bili sv. Oče v predvečer ss. Petra in Pavla v vatikanski stoljuici pri večernicah, v sam praznik pa so imeli po navadi veliko in slovesno mašo na grobu ss. Petra in Pavla. Glas papežev je čist in poln, obraz pa oznanuje popolno zdravje. (Arm.)
Laš>ko. ..O-servatore cattolico" piše, da >e ic g«»-spodičina l.ujza Thellin, profcstantiiija. doma iz llcs*en-Darnt-stadia. v Milanu \ katoliško Cerkev povcrnila. V. č. Pertucati jo je v cerkvi sv. Damijana ker-til s pogojem, češe ni bila poprej keršena. Ravno tisti dau je bil keršcu tudi Robert Gastc. mlad Saksoncc, ki jc bil v Milan prišel, da bi se kiparstva do dobrega naučil. Kcrstil ga jc misijonar doli Francisco Po/./.i. /e pred d\ema letoma je bil g Ga-te sklenil pokatoličiti se.
Kakor katoliško cerkev na l.aškem priganjajo, tak«* pa druge verstva po \si moči podpirajo in jim da;ej<» v »o prostost V llolgoiiii stavijo imenitno protestauško cerkev V Sicui. rojotneiu mestu svete Katarine, zidajo proiestan-sko solo Oddelek zandarjev in drugi \ojaki stra/.ijo. da razdraženo ljudstvo dela ue ovira.
Kako prostost, redin nravnost na l.aškem naprcduieio. (o sc da lahko in prav dobro i/, službene statistike posneli Poslane« llclla/.zi jc javno pred vsim parlamentom povedal, da ima iiovo kraljestvo 41 jetuišuic za velike budodelii ke. 25 jetuišuic ob morju in 161*» navadnih. Število jetnikov »»• 21 .OOii; pa čedalje raste in deržavni blagajnici ll.oou.oim stroškov prizadene. Po navadnih ječah potakujeiiih j.- skoraj lO.OOO; in njih število sc nc manjša. D<*rža\a pla« a zanje I l.ooo.ooo. Potem po pravici svet občuduje prerojeno Italijo, ki vzderzuje armado jetnikov (vsih jetnikov ic tedaj 61.000), za ktere deržava plačuje vsako leto lep denar — 20.000.000! — Ta štatistika nam tudi naznanim, da jc bilo pretečeno leto le samo v Neapeljnu 1«»1 »am <-morov!
Rimski dopisovavec angleškega časnika ..Times" mora priznati, da se tudi njegovi rojaki — protestautje — \sjk« priložnosti poslužijo. da z ljudstvom vred in s ptajci i/ vsih delov sveta sv. Očetu, kadar se pokaže, svojo vdanost skazujejo. Žalostno, pravi ..Times," je viditi, kako angleške gospe — po veri protestantinje — s svojimi rutami mahajo, in na tla pokleknejo, kadar memo pride. Dajmo čast, komui čast gre; sej za svojo osebo jo malo vladarjev bolj zasluzi kot Pij IX. Vdanost svojo (papežu) skazovati jc pa vcudei le preveč za protestanta. ,,Bieu puhlic" dostavlja temu dopisu: llerž ko ne, bi ti protestautje ue prosili blagoslova laškega kralja; veseliti se nam je, da tudi angleški protestautje pogostoma v Rim zahajajo in svoje češenje do namestnika Kristusovega ua zemlji očitno kažejo!
Nekaj angleških katoličanov, ki so sedaj v llimu. je (mi v. č. g. Nardi-u. svet. Očetu podarilo 30.000 fr.
Po „Stato dellc aniuie ueil* alma citta di Roma pei I anno 1S63," ki ga je letos papeževa vlada izdala, stanuji v Rimu 201.161 ljudi, in sicer v 54 duhovnijah. Po stanu je kardinalov 34; škofov 36; duhovnov iu klerikov 1157: semiuaristov 367; redovnikov 2.5611; redovnic 2.031 ; rodovin 40.927; vojakov 5.175; jetnikov 3S7; judov 4.11MI itd
Rim ima 6 hogoslovskih scrncuiš: Rimsko ('.14 hogo-slovcev), Pijevo, vatikansko, francosko, južno-amerikansko. severno-amerikansko. Vstavov ali kolegij jeli); bolj imenitni so: Propaganda, nemško-ogerski, angleški, greško-rutenski. irski in Ghisliertov. — Tudi za uboge sirote itd. je dobro preskerbljeno. kajti nima berž ko ne nobeno mesto enake velikosti toliko dobrotnih vstavov kot Rim, ki jih ima hi
Odpadnik Ronge, ki je nekaj let s svojimi to\arsi preklinjal katoliško Cerkev, gre za peč. Mesečnih zborov več ne more i meti v dvorani, ker poslušavcev ni Ronge
nc jc zopet spetičil v kerčmo. Pa tudi tukaj se ne da! Poslednji zbor, 1. majnika ob 8 zvečer napovedani, zvečer ob 8 še ni imel šest duš skupaj ; proti 9 so jih šteli kacih 2o iu ko je llouge še točaje in druge hišne prcbivavce nabirnavsal, jih jc imel poslednjič 34. Pred temi jc godel zoper katoliško duhovstvo. kat. šole, kloštre, usmiljene sestre. jezuite, zoper freiburškega v. škofa itd., kakor po navadi. Nar bolj britko. se vidi, je temu odpadniku, da toliko devic v samostane gre. Tudi je pravil Rongc, da ima v svoji knjižnici sedanje nar bolj preklicane brezbožne spise. Kteri izmed rongeanov imajo šc kaj vesti, sc v tacih okolišinah k pokori obračajo. Schmelz jc skesan prosil svoje (nasav-sko) skolijstvo, da naj mu odpusti iu da spokornega zopet sprcime. Tako je storil tudi nesrečnik mogunške škofije. Y znanem lanskem fraukobrodskciii zboru sta še oba vpila pogin katoliški družbi na Nemškem. Casništvo ju je takrat prestavljalo za junaka, zdaj pa? — tacet, sed non consen-tirt \idetur. Vsak škandal ic cn čas terpi.
Ja|»oil*ko. Po misijonarskih pismih sc v Japonii zopet veselo upanje kaže za sv. vero. V okrajini Nangasaki, ki jc namočena s kervjo toliko mučenikov, se po dvestoletnem pre-tanku zopet očitno opravlja presv. daritev nove zaveze. Japonska vlada je odločila zemljo za novo katoliško cerkev ravno vštric homca. na kterem so bili I. 1862 posvečeni inučeniki križani. Ondi sc zbirajo katoličani iz Nan^a-akc, ki jih ni šc veliko, pa se upa. da se bodo hitro /množili in da bodo katoliški misijonarji razpeli zastavo sv. križa po vsem Japonskem.
V llerni na Švicarskem so napravili novo katoliško duhovnijo, h kteri so te dni tudi nove zvonove kerstili. Imenitna sta zlasti dva sloveča darovavca pri tej napravi: Frančišk Jožef, naš cesar, so darovali k temu 2.0(10 lir in ravno toliko tudi francoski ccsar Napoleon III.
Letniki, jabetka in lesnik09 #>.
„Gartcnlaube" zna dobro preobražati katoliške šege. V enem poslednjih listov vidiš velik obris, ki ima biti frančiškanska sakristija na Veliko nedeljo. Napolnjena je vse čez z ženskimi (Nil. sakristija frančiškanska!), ki so privlekle silno število jerbasov z jajci, gujatmi, slanino in drugim ,.žeguom,4* češ, da bodo vse to kloštru podarile!!! Zraven tega je ,.Gartenlaube44 tudi v risarii in pi-sarii svoje hudobno potepiiistvo razodela. Tako nesramna brezbožnost zasramuje katoliške naprave, ki so z naj ve-selšimi spomini sklenjene. (BI. a. T.) — Neki siten gospod na Dunaju je svojega kužeta zmiraj dražil z ,,aportiranjcm:'4 poslednjič vškne z vso močjo , da bi les sred Donave zagnal in sam v vodo telebne. Kuže — ne bodi len — skoči za njim iu dedca iz vode aportira. Najbcrže je imel kuže več usmiljenja z gospodom, kakor pa gospod s kužetom. — Izlandarji se menda danske nesreče vesele. — Vse češ — ..liberalne" časnike strašno uši koljejo, ker Tirolci po cerkvah. v procesijah itd. Boga prosijo, da bi jim v deželi edinost sv. vere ohranil. Tako piha nevošljivost in nc pri-voši Tirolceiu zveličanja. ker ga iz hudobije sama noče! — Pravijo, da napise na pisma v Ameriko je dobro z latinskimi čerkami pisati, ker ameiikanski poštniki dostikrat nemških ne poznajo in sc torej pisma lahko zakasnijo ali težej odpravljajo. — Naj veči slika na steklo se zdaj dela za stoljnico v Kolin«. Med zvonikoma bo okno 71» čevljev visoko kazalo poslednjo sodbo po kartonu Petra Kornelius-a. Pruski kraljevič oskerbujc delo iu ga je že plačal. — V kraju Ptiče na Ccskem sc je 14. u. m. zjutraj od poli petih do poli še>tih vidila neka posebna šolnina prikazen. V idilo .-e je pied solnčiiim vzhodom rudeče sijanjc v veliki mavrici. Potem se jc prikazalo solnce rudeče kakor kri iu je ion lo krog sebe vec tcmnorudcč.h manjših solne. Nato
kar neprevidoma med mavrico in solncem posije silno čista svitloba v podobi serpa , ki se je nad mavrico v velikem prostoru razlijala. Nekaj enacega, pa v manjši meri, se je ondi vidilo že I. 1861. Trepetlikastih časnikov je že groza , kaj bo , če koga ta fenomen prestraši, da bi križ storil, ali celo kak očenaš zmolil. — S kakošuimi pomočki katoliški nasprotniki razširjajo „Traktatleins" zoper katoliško Cerkev, piše naš misijonar Pire v knjižici „Die Iii-tlianer in Nord-Amerika." On pravi: „Da bi se ta namen dosegel (da bi se napredvanje katoličanstva oviralo), služi zlasti tistih 5 milijonov dolarov, ktere je brezbožna Spela, angleška kraljica, po zatertji katoliških kloštrov poropala in, kakor pravijo, anglikaiiom v verske namene zročila, ktere so pa dosti prekanjeno iz Anglije spravili in v amc-rikanske hranilnike naložili. Iz teh obrest in druzih podpor njih evropejske misijonske družbe plačujejo čez 15.000 „kontrovers-predikantov" iu čez 300 protestanških časnikov honorirajo, pa tudi na milijone zapeljivih bukvic (Vcilaum-dungstraktallein) vsako leto skujejo kakor orožje zoper katoliško Cerkev"... Ali jo bodo pa s tem spodnesli? „.l c na skalo zidana!4' — V Kaduš-u na spodnjem Stajar-skem je 24. u. m. strela ubila Janeza Mati-a in Janeza Hrastnik-a, ki sta z deklo vicd seno devala v kupe in pod brezovo drevo zbežala, ko je huda ura privrela. — Neki francoski časnik pripoveduje, da je bil že papež Sikst (Sixtus) V, ki je pervi misel sprožil, Sueško ožino prekopali. Kdor se hoče tega prepričati, naj poiše 346. stran III vezka Leopold Ranketove ..Zgodovine papežev v 16. in 17. stoletji.'4 — Po vsem svetu je 7,000.000 judov, polovica jih jc v Evropi. Nikjer jih pa ni toliko, kakor na Ru-sovskem. zlasti v nekdaj poljskih deželah; kajti Ruska ima polovico evropskih judov. — Znani jezuit Passaglia je našel ko je v (urinsko zbornico prišel, na svojem sedežu, sledeči verstici:
„Perfida qui vertit supremo terga Magistro.
Omuibus invisus presbjter, ecce! jacet.'4
V	vasi Baja v Cerni gori stanuje rodovina, ki je gotovo naj veči v vsi Evropi. V tej vasi je 200 hiš; prebi-vavccm pa je vsem priimek Martinovi«'-, ki so si vsi med seboj v rodu. — „Corrcsp. de Rome'4 piše, da jih zdaj 9.000 za red sv. Mavricija in Lazara prosi. Ker je ta sa-vojski red na Laškem že tako navaden , da ga skor vsak ima, ki je kdaj za (urinsko vlado zinil, pač moremo lahko reči, da je Laško zdaj v ..samih križih."
Slovstvo. L e h r b u c h der katolisehen Pasto-ral, von Dr. Ant. Kerschbaumcr , Profcssor der Pastoral-Theologie zu St. Polten. \V i e u 1863. Ta prav izverstna knjiga (iu vsak dan saj cua ali dve strani branja iz nje) bi bila privošiti slehernemu duhovnu, mlajšim in tudi priletnim iu starim. To delo je pisano z duhovnim mazilom, in ako Ic deset ali dvajset verstic prebereš, ti bo koristile več, kakor pol cenla „cajtuug."
Dnhorske spremembe.
V	goriški nadskofii. Fara sv. Ignacija na Travniku v Gorici jc podeljena g. Jan. Kumar-ju, šentlorcnškcmu fajrnoštru v Berdili. (Prihodnjič o tem dospevši dopis.)
V	ljubljanski školii. G. Martin Barlič. lokalist v Polomu, se jc zavolj bolehnosti svoji službi prostovoljno odpovedal. Lokalija Polom jc tedaj 30. rožnika razpisana.
Dobrotni flarori.
Za Rili a rje v spominek. Neki g. duhoven 1 gld. — g. kurat J. Jan 2 gld.; — Neža Latucr 1 gld. — G. duh. pom. Jo/. Novak 3 gld. lo kr.
Za misijon g. Pirca. G. J. Jan 3 gld.
Za sv. Dctiustvo. I/. Postojne I gold. 10 kr.