546
Krilan: Fran Josip na Slovenskem.
Ki zval sem te svojo nevesto — Odpuščam tvoj greh ti sedaj!"
Usmiljena sestra tam gre že
Iz trume, glej, svojih družic, Da rane vojaku obveže,
Da srage otere mu z lic.
„0j hvala ti, božja devica,
Kaj čem ti pač dati za to, Da srage otiraš mi z lica,
Da rane mi celiš skrbno?^
,,Tii s prsta, glej, desne mi roke,
Na, snemi si prstan le-ta! Spomin mi je z devo zaroke,
Ki mene zdaj več ne pozna."
„Pa njega naj ljubi goreče
Na poti življenja ves čas, Naj hrani mu srce ljubeče,
Ki vreden ga nisem bil jaz " —•
Usmiljena sestra — kaj gleda?
Na prstanu —• njeno ime? ... ,j„Odpustite, usta mi bleda,
Odpusti mi, zvesto srce!"" —
Objame vojak še devico,
Objame s poslednjoj močjoj, — V objemu izdihne dušico,
V objemu nje najde pokoj!
G
i        Fran Josip na
iz cesarjevega dvora iV starodavnem mestu Beču Bel golob se vzdigne kvišku. Postoji nad mestom sivim, Dvakrat zavrti se v zraku Pa spusti se proti jugu, Ko pušica hitra z loka. Pluje čez gore visoke, Pluje čez vode široke,
Slovenskem 1883.
Prileti v zemljo slovensko, Na ravno polje ljubljansko, Do Ljubljane bele v polji, Do Ljubljane, ki je srce Prelepe zemlje slovenske. Nad Ljubljano se ustavi, Obsedi na sivem stolpu Na ljubljanskem sivem gradu. Vgledajo goloba ptice,
Krilan: Fran Josip na Slovenskem 1883.                           547
Brze ptice lastavice, Od vseh vetrov priletijo, Sedejo na stolp h golobu In na staro grajsko streho. Zagolči golobček beli, Brzim lastovkam naznani: „Poslal me je cesar svetli, Ki na Dunaj i prebiva, Naj povem slovenski zemlji In slovenskim vrlim sinom: Slišal car je v svojem dvoru, Da radi enkrat med sabo Videli bi ga Slovenci, Pa je sklenil car mogočni Da obišče lepo zemljo, Drage te mu pokrajine In slovenske vrle sine, Ki v zvestobi so jekleni In ki car nad vse jih ceni". Razprše se z grada ptice, Brze ptice lastavice, Po slovenski lepi zemlji, Na Notranjsko, na Gorenjsko, Na prelepo stran Dolenjsko, V lepi Stajer, na Primorsko, In v koroško zemljo gorsko. Zvrgole po plodnem polji, Zvrgole po cvetnih tratah, Zvrgole po belih cestah, In po mestih in po trgih In v vasici najbolj skriti: Da obišče cesar svetli
Prišel dan je zaželjeni, Dan veseli, sveti Mohor.
V  najžarnejšem plašči danes Vstal je v jutru zor rumeni, In nebeško zlato solnce
V  najsvetlejši luči svoji Cez goro je posijalo
Na slovensko zemljo zalo. Prebudi iz sna se zemlja In življenje nepoznano Vstane po slovenski zemlji. Z gor hitijo dolge vrste
Prelepo zemljo slovensko In slovenske vrle sine, Ki za njim srce jim gine. Slušajo to vest veselo Oratar in urni kosec In utrujeni popotnik In meščanje in trzanje In oddaljeni vaščanje. Radost srca jim zalije, Radost jim v očeh zašije In iz ust jim radost klikne; Po slovenski zemlji širni Glasna se razlega radost, Glasna radost in veselje. Neštevilno rok jeklenih Dvigne se na ljubo delo, Zazvene sekire v gozdih, Padajo visoke smreke, Zopet vstajajo ob potih, Okleščene, oglajene In s trakovi okrašene. Pomlade se mesta stara In vsi trgi in vasice, In najzadnja koča v gori V pražnje krilo se odene. A iz vseh žari najlepša Na ravni Ljubljana bela, Ko nevesta mlada, krasna, Ki z utripajočim srcem Ljubega ženina čaka, Srečo svojo in veselje, Da k oltarju jo popelje.
Vitkih, viteških gorjancev, A iz polja goste tolpe Čvrstih se vale poljancev In iz dola v strmo goro In z gore v dolino ravno Radosten se glas razlega: „Danes pride, danes pride Naš preljubi mili cesar!" Z vseh stranij slovenske zemlje Vro na kup Slovenci čili, Da pozdravijo cesarja, Da v obraz mu zrejo mili.
37*
M8                           Krilan: Fran Josip na Slovenskem 1883.
Glava dviga se pri glavi Na ljubljanski širni ravni In v Ljubljani starodavni.
V  glavah vseh le jedna misel.
V  srcih vseh le jedna želja: „Da bi bil že tu. med nami Cesar svetli, cesar mili " Zazvone s stolpov zvonovi, Zagrme z gradu topovi
A s polja se krik uzdigne
Krik mogočen, nezaslišan,
Da se strese mesto staro,
Da zmaje se grič v korenu,
Da pod nebesom postojna
Plaho odleti na sever:
nDobro došel tu med nami,
Dobro došel, cesar slavni!"
Brezi straže med množico
Prišel je presvetli cesar.
Kaj potreba carju straže
Na ljubljanskem ravnem polji
Med slovenskim ljudstvom vernim?
Oj najboljša bran in straža,
Ki zlato je ne prekane,
Ki pred silo se ne zgane,
Carju so prezvesta serca,
So srčne jeklene prsi
In krepke roke Slovencev.
Stopil cesar je med ljudstvo,
Mignil je prijazno z roko,
In ta hip je okamnelo
Morje ljudstva neprezorno
In po širnem ravnem polji
Je zavladala tihota;
Le po drevji listje rahlo
V  sapici je trepetalo In začudeno šumljalo. A presvetli mili cesar Deci svoji je govoril: „Hvala vam, otroci moji, Vrli, zvesti vi Slovenci, Da tako lepo sprejeli Danes ste me v sredi svoji. Vi ste vedno mi pri srci, Vi ste vedno mi na misli. Skrbel sem za vas očetsko,
In očetsko skrbel bodem, Saj ste vsi vi deca moja, Mila draga deca moja". Zagrmi polje ljubljansko, Zagrmi od grl neštetih : ,,Kri in dušo zate damo. Živel naš premili oče, Živel car Fran Josip Prvi!" In od gor, ki v skalnem krogu Branijo to zemljo slavno, Jek odmeva v polje ravno In razlega se čez meje Daleč notri v zemljo tujo,
V  zemljo tujo, neprijazno: „Živel car Fran Josip Prvi"! Višnji Bog z oblakov gleda Na ljubljansko polje srečno In smehljaj čez lice večno Sine božjemu očetu. Razprostre mogočno roko. Blagoslovi zemljo lepo. Drago zemljo mu slovensko,
V  njej lepo polje ljubljansko, A na polji ravnem carja, Krog cesarja ljudstvo zbrano, Ki iz srca mu je vdano. Začne gneča se na polji, Kakor v morja silni vihri; Vse se gnete, sili k carju, Vsak v obraz mu zreti hoče, Slišati besedo milo,
Roko blago poljubiti, Hale vsaj se dotakniti. Cesar hodi med množico Ž njo vesel se razgovarja, In beseda vsaka carja Pade na goreče srce, Blagodejno, kakor rosa, Ki po vročem letnem dnevi Zvečer izpod neba kane Cvetkam v nedrija ožgane. To je dan iz vseh najlepši, Kar do zdaj jih doživela. Slavna si Ljubljana bela; In to čas je najsrečnejši, Ki nebesa dobrohotna
J. Kersnik: Cvclamen.
549
Ti sedaj ga naklonila.
Oj slovenska zemlja mila!
Sedem dnij med deco svojo,
Zvestim ljudstvom mu slovenskim,
Biva cesar preljubljeni
In posluša njeno radost,
In posluša njene bede,
Z njo se smeje, ž njo se joče,
Kaže lepše dnij bodoče.
Ko pa osmi zor posine,
Frana Josipa
Poslovi se cesar slavni
Od slovenske domovine
In od njenih zvestih sinov.
A za njim letijo prošnje,
Src slovenskih prošnje vroče:
„Pridi skoro, skoro zopet
Med sinove svoje, oče!"
In v nebo kipe molitve
Z vse slovenske zemlje širne:
„Bog ohrani nam vladarja,
cesarja"!
Krilan.
Cyelamen.
Spisal   Janko   Kersnik Roman. (Dalje.) ole je spremljal njo dalje proti središču cele družbe, kjer so sedele druge gospe,   in Hrast se je nehote obrnil za njima. Pa niti dveh korakov ni storil, kar ga ustavi Boleška. „Ah, gospod doktor, ste li še med živimi?" Govorila je to z malo zlobnim nasmehom:   za njo pa je  stala Elza ter si malomarno  pahljala   lice.   Hrast je   skušal   postati  jako ljubezniv; opravičeval se je, izgovarjal z obilimi poslovi ter Boleški ponudil roko, da jo pelje za druzimi; Elza pa je poklicala svojo gojenko. „Vi  poznate  to   gospo   Ilovsko?"   vpraša  radovedno  Boletova soproga.
„Videl sem jo v družini svojega šefa; a poznal bi je ne bil več, ko bi jo bil srečal," lagal se je oni.
v
„Cudno! Vi imate vender boljši spomin za krasotice, nego marsikdo drugi," šali se Boleška.
„Tedaj ni bila tako krasna," izusti on naglo, pa takoj hitro popravi: „No krasna — krasna? To ni pravi izraz — in sodba o ženski krasoti tudi ne more biti lehko objektivna."
„To se pravi: Vi imenujete one krasne, katere Vam prirastajo k srcu — in ha, ha, kaj menite, da od Vas pričakujemo objektivne sodbe o tem predmetu? Prejšnji Vaš izrek je ravno zato, ker mu sami odrekate objektivnost, jako važen in pomenljiv."