Štev. 8. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 24. februara 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M. List na sküpni naslov la D, na posameznoga 15 D., či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikancl plačajo za Novine, M.List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Južne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Usta 25 Din. Plača se t Čensovcih na upravništva naročitev: Tiskarni Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske Krajine Priloga : M. List s Kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom" 2’50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5 % do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Kakši bi bio stalen agrarni zakon? Zadnjič sam obečao, da popišem, kakši agrarni zakon smo nameravali skleniti v parlamenti. Načrtov je bilo več, ki so edeíi drügoga dopunjavali. Te zadnji načrt, šteri je prišeo skoz voz-kejši odbor, je meo sledeči fundament : 1. Cerkveno imanje, štero ešče neje razdeljeno i slüži za potrebe cerkve, se ne bo delilo. 2, Agrarna reforma se raztégne i na Srbijo, kje dozdaj neje bila vpelana. 3, Odpravijo se nepotrebni hüpermaksimumi, vozkejši maksimum ostane, kak je do zdaj bio, Prinas 75 hektarov, Širši maksimum pa ne sme presegati z vozkejšim sküpno 500 hektarov. V te širši maksimum se računajo dvor, dvorišče, park, neplodna zemljá i teliko šum, keliko jih veleposestnik potrebüje za svoj poseo. 4. Dozdajšnja razdelitev zemlje v glavnom ostane, zadnje spremembe napravi revizija, proti šteroj je pa mogoča samo ešče Šest mesecov pritožba, prek toga termina je zastalno rešena agrarna reforma. 5. Ki bi po krivičnom dobo zemljo, čeravno bi bila že na njega spisana, bi se njemi vkraj vzela. 6. Vsaki posestnik, koga i-manje presega 500 ha. spada v celoj državi pod agrarno reformo. 7. Veleposestnik za svoje imanje ne bi dobo penez v gotovčini, — izvzemši male šume do 500.— Din, nego bi dobo državne papire, šteri bi njemi norili 4% ali 4 1/2% intereša, dokeč ne bi bili vöpotegnjeni. Vlekli bi se 15 — 20 let, mislilo se je ceIo na 40 v začetki, a te rok se je sledkar zmenšao. Mislilo se je tüdi, da dobi več penez i menje papirov. 8. Agrarni interesent bi svoj dug skoz 15 — 20 let odplačüvao i to z interešom vred vsako leto po č-ki na davčni urad. Njegov intereš bi bio vekši, kak kakšega bi dobo veleposestnik, ar bi mogo plačüvati tüdi stroške, štere bi mela držáva pri pobirali penez. Če agrarni interesent rat ne bi držao, bi se njemi zemljá vkraj vzela i dala drügomi interesenti:. 'j 'davicam o* .s*.- . .'- - f* Cena zemlje Nastane zdaj najvažnejše pitanje, po kakšoj ceni bi bio dužen agrarni intereseut odküpiti agrarno zemljo? Ta cena se je etak določila. Pogledne se v grüntno]' knigi čisti katasterski dohodek po stárom računi i se te dve- stokrat povnoži, a mesto koron se računajo dinare. Agrarni interesent bi mogo zvüntoga ešče plečati inženerske stroške. Vkniž-ba bi bila brezplačna, pa ne bi trbelo plačati tüdi prenosnine ali kak so inda na Gornjem pravili: deseti penez, — na Dolnjom pa: casarije. Po tom računi bi katastralni plüg tiste zemlje, štere čisti ka-tastastralni dogodek je v grüntni-ci za loto je deset koron določen, koštao 2000 Din to je dvejezero dinarov. Gde je pa katasterski čisti dohodek 5 koron, tom je cena 1000 din, to je jezero dinarov itd. Povsod pa prido ešče zraven in-ženirski stroški. Če je čisti katasterski dohodek tak nisiki, ka bi cena agrarne zemlje prišla pod 700 dinarov, te bi agrarni interesent za to mogo plačati 700 dinarov; pod to ceno niti najslabše, nepludne zemlje ne bi bilo. To pa zato, ar tak slabe, neplodne zemjje nej, ka letno ne bi prinesla 700 din. intereša. Kelko bi mi naj dali za agrarno zemljo, Ie jo nemo odküpiti? Ka sam odzgoraj popisao, neje ešče zakon. Vse to je bilo samo v načrti zakonskoga predloga, šteri je že bio predložen parlamenti i šteroga je vozkejši agrarni odbor več mesecov pre-delavao i razpravljao. Od voz-kejšega odbora bi prišo pred šir-šega, zatém pa pred parlament. I eden i drügi bi znao i bi gotovo nekaj tüdi spremeno, a glavna načela, štera sam više izneso, bi ostala, to pa zato, ar nieden poslanec, šteri količkaj düševne vesti ma v sebi, ne bi mogeo Iti prek Gornjih glavnih načel. Če pa važnejši^ sprememb ne bi bilo, potem je lehko zračunati, kelko bi lehko dali za zemlo, če jo pred stalnim agrarnim zakonom ščemo odküpiti. Za inženerske sroške, štere bi po zakoni dužni bili plačati, potem za arendo, štera bi nam do stalnoga agrarnoga zakona odpadnola, če računamo 50-kratni čisti katasterski dohodek, te bi sküpno 250-kratni čisti kat. dohodek koštao kat. plüg zemlje, vse stroške bi pa noso veleposestnik. Z mirnim srcom lehko trdim, da v to küpčijo lehko ide i agrarni interesent, i veleposestnik. Prvi zato, ka küpi zaistino za jako zmerno ceno; te drügi pa zato, ar mesto papirov, šterih vrednost je ne-stalna, to je včasi slabša, včasi bolša, — dobi gotov penez, šteri čeravno je menjši, je itak nezmerno vekša vrednost, kak nestalen papir. Z drüge Strani pa pripomnimo, da tüdi sama držáva preporoča s svojim zakonom od fakul- Glasi iz kat. sveta. Za študentkinje visokih šol. Ženska mladina se če duže več da šolariti i ide tüdi na visoke šole, vseučelišča ali univerze. Na teh visokih šolah je pa ta mladina izpostavjena najvekšim nevarnostim, ka zgübi svojo vero i 'svojo nedužnost. Da se ta nevarnost prepreči, so v Zagrebi odprli „Dom Naše Gospe Lurdskeu v šterom dobijo deklice hrano, stanüvanje i dobro, krščansko vzgojo. — I naše deklice v sobočko] gimnaziji ne bi potrebüvala nekaj spodobnoga ? Naj nam ne zamerijo mil. g. kanonik i katoličanci sobočke fare, če v zvezi z gornjim poročilom nekaj omenimo i prosimo tű. Dijaki Martinišča se za par mesecov odselo iz ,,stare šole" Ta grata prazna. Ne bi bilo dobro to prazno hišo spremeniti v eden konvikt za deklice? V tom bi lehko mesto mele ne samo gimnazijke, nego še drüge deklice, ki bi si v njem spravile vse potrebno znanje za pravično življenje i poleg toga bi se vtrdile v dobrom, krščanskom dühi. Dobri sobočki farniki, osvojile si ví to miseo, hiša je Vaša, razpolagalo z njov ví, osvojile si to miseo i jo kak želo naznanite vašemi mil. g. kanoniki. Mi smo over-jeni, da njihovo plemenito srce, štero že dugo misli na nekaj spodobnoga, bo poskočno od radosti nad tov vašov željov i nam jo bo spunilo. Kak so si spravili hrvatski kat krščanske dnevne novine ? Dobrih štiri milijone horvatskih katoličancov, ar neso vküpdržati, so sine mogli držati niti ednoga dnevnika, šteri bi se borio za njihove pravice. Zdaj v tom novom leti se njim je žela spremenila. Po kakšoj poti so pa prišli do svojega dnevnika, do svojih dnevnih krščanskih novin ? Ustanovili so edno drüštvo, štero je začelo iskati tiste "oteče horvatske katoličance, ki bi bili pripravljeni v goroji namen jezero dinarov darüvati. I najšlo se je teliko dobrih düš. Vküp so prinesli potrebno šumo i zdaj majo hrvatski katoličanci dobro vre-jüvan dnevnik, šteri brani njihove i verske i drüge pravice proti sovražnikom. Keliko je kardinalov i kakše narodnosti so. Zdaj, ka se je sve^ tovni dogodek dovršio v Rimi s no-vitvijov negdašnje neodvisne cerkvene države, so nešterni listi pisali od kardinalov, tanačnikov sv. Oče, ne-istinite reči, ka jih je najmre nájveč Italijanov i ka to odsehmao ne sme več biti. Ta pisarila je krivična. Kardi-nalski kolegij (drüžba) ma zdaj 62 kotrigi. Zmed teh je Talijanov 29. ostali 33 se pa na etak razdeli na razne države: v Franciji 7, v Španiji 5, v Nemčiji 4, v Severnoj Ameriki 4, v Austriji, Polskoj i na Angleškom po dva, na Vogrskom, v Čehoslovačkoj, Celgiji, Holandiji, Portugaliji, Kanadi, i Braziliji po eden. V Rimi v kuriji ( na dužnosti) jih stanüje 28, zvün Rima pa 34. Dva kardinala, Vanutelli i Skrbensky (praški eršek) sta imenü- vana ešče od Leona trinajstoga, ostali pa od naslednikov njihovih. Po starosti se etak razvrsčavajo: Eden (Vanutelli) prek 90 let, 6 med 80 i 90 let, 17 med 70 i 80 let, 25 med 60 1 70 let, 10 med 50 i 60 let i trije med 40 i 50 let. Ti trije so primaši Španjolska, Polske i Madjarske. Kongres za zjedinjenje pravoslavnih z kat. Matercerkevjov. Letos obhajajo češki katoličanci jezero-letnico smrti svojega kralja sv. Vaclava (Venčeslava) z velikimi slovesnostih). S temi zdrüženo se bo vršo tüdi kongres za zjedinjenje pravoslavnih vernikov z kat. Cerkevjov. Na kongres pride iz Rima posvečeni püšpek D’Herbigny i več pravoslavnih bogo-álavov iz Rusij, ki so se že prijavi!. Poleg teh pa kak se vüpajo na Češkom, prido tüdi pravoslavni iz drügih držav. Pod domačimi duhovniki raste katoličanska vera v Indiji. Pod vladanjom domačega püšpeka Mrs. Roche iz Drüžbe Jezušove, se je dvejezero od vere odpadlih katoličancov nazaj povrnolo v kat. Matercerkev. Na novo se je pa dalo krstiti 5000 poganov. V petih letih je te püšpek domačin dosegno, da je število katoličancov narastle na 80 jezero düš. Protestanti za zjedinjenje z katoličanskov cerkevjov. Pred kratkim so obdržali v Ameriki, v varaši Albany kongres, na Šterom je bilo navzočih 20 anglikanski!] (luteranskih) püšpekov t okoli sto pastorov (fara- rov). Razprave na tom kongresi so bile jako živalne. Nevvjorški pastor, dr. I. G. H. Bary je poslao na kongres pismo, v Šterom se z odüševlje-njom zavzema za to, da se protestanti, ki so se odtrgali pod Luterani od katoličanske cerkve, v to nazaj povrnejo. Med ostalim etak piše vučeni farar: „Mi moremo strastno širiti miseo za cerkveno jedinstvo i ne smemo z njov gorhenjati, dokeč ga ne vidimo stvorjenoga. Farar dr. Burton, poglavar anglikanskoga reda sv. Janoša Evangelista, je z najvekšov gorečnostjov govorio od častenja Blažene Device Marije i svetcov, kak od zmožne podpore za cerkveno jedinstvo. On je pravo: „Skoz štiristo Iet smo mislili da so Svetci mrtvi pápinci Prišo je čas, da jih tudi mi začnemo tak častiti, kak to ide božim Ijübljen-com“. Nazadnje je pa zahtevao, naj i protestanti začnejo hoditi na čast Bl. D. Marije i Svetcom na Božo pot, kak romajo katoličanci. Kanadski püšpek pri nas. Te dni obišče našo državo, našo cerkveno i svetsko oblast kanadski püšpek Prudhomme, da zaprosi dühovno pomoč za naše izseljence. Zvonko Man-durič, frančiškan iz Hercegovine, se je že javo, da bo šo v Kanado v dühovno pastirstvo za hrvatske izsel-jenike. — Ne bi mogla Salezijanska drüžba poslati ednoga našega domačina za stotine naših izseljencov v Canado ? ! Potrebno bi bilo. 2. NOVINE 24. februara 1929. tativne odaje agr. zemlje to odájo. Pripomniti pa moram, da se ta odaja samo tam sme vršiti, kde je že minola revizija. Kak bi se odaja naj« ležej zvršila? Jedino potom „ agrarne za- druge". Zakaj ? Z dvojega zroka: 1. ar je pretežna večina agrarnih interesentov pristopila že k agrarnoj zádrugi i 2. zato, ar pravila agrarne zedruge obranijo intere-senta pred vsakšoj neprevidenoj nesreči, štera bi ga mogla zavolo küpila naleteti. KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši n. posl. Letéči dugovje naše države Ka je letéči dug? Pod letéči mi dugi razmimo tiste duge, šteri neso vzeti na posodo, nego so tak nastanoli, ka je držáva ne plačüvala letnih svojih obvezno- sti, kak so na priliko plače njenih čestnikov, delavcov, razne naročitve itd. Naj držáva te leteče duge poravna, je najeto tak zvano švedsko posojilo, z šterím smo monopol Šibic ali spic izročili Švedskom! drűštvi, naši letéči pugovje so sledeči: št NA KOJ SMO DUŽNI Od pred 1. XII. 1928. leta Od 1. XII. 1928. do 31. VU. 1922. leta Od 1. VHI. 1922. do 31. III. 1924 leta Od 1. IV. 1924. do 31. Hl. 1926. leta Od 1. IV. 1926. do 31. III. 1928. leta VSEGA 1 2 3 4 5 Osebne i materijalne obveznosti .............. . . . In validnina in plače uradništva Potni stroški uradništva . . Materijalni stroški prí privatnih ljüdeh (delavci, meštri i. t. d.) . ........... Obveznosti prí državni naročila) (vozarina, posta, takse, drva, premog itd) . . . Din 27,087.745.29 Din 63.060.376.40 2,056.788.35 113,464.351.12 76,714.473.85 Din 51.234.453.71 3,891.999.64 41,987.760.18 108,588.508.34 Din 70,644.108.17 8,627.517.06 53,943.909.20 165,664.750.48 Din 9 120,824.352.68 13.S94S57.34 337,186.966-80 124,282.914.03 Din 306,763.290.80 28,471.162.39 546,582,987.80 475,250.646.70 SVEGA . 27,087.745.29 255,295.989.76 205,701721.67 298,880.284.91 596,189.090.85 1383,155.832.48 Z teh dugov plača Švedsko posojilo 857,905.186 Din o vö pa redni letni državni proračuni. Že samo ti dugovje bole kak beli den posvedočijo, da se je moglo začeti v državi veliko špa- ranje kak je vsigdar zahtevala i prva začela bivša naša Slov. ljüdska stranka. Glad je potrkao v Slov. Krajino Podpisani odbor je dabo obvestilo, da 18, pravi osemnajset drüžin si nema kaj v zobe djasti. I to število bo rasío den za dnevom. Tam kde je toča vničila skoro vse, zima pa pobrala, ka bi ešče ostalo, ne more nači biti. Tü je potrebna po-' moč i to Litra, silna, nujna pomoč. To pomoč dajmo svojim glad trpečim etak. V vsakoj vesi, kde ne bilo nesreče, kde pač ljüdje majo kaj, pravimo v vsakoj vesi naj da vsaka familija od marca do jula vsaki mesec en dinar, to je sküpno pet dinarov. Te dar je mali, ali tem najvekšim sirotam, štere si nači ne morejo pomagati, bo zadostüvao, če vsaka familija spuni svojo. dužnost. Podpisan odbor dela brezplačno i nosi od oktobra 1928 skrb na sirote, na gladne naše brate i sestre. On bo küpo potrebni živež za dobljene milodare i prehrano gladüjoče i je rešo smrti lakote. Kak bi se pa naj ti dari pobrali? Naj v vsakoj občini pobere župan i odbori naznani, ka ma pobrano. Odbor njemi na to pošlje pet čekov, za vsaki mesec ednoga i on po tom čeki pošlje svoje milodare za živež gladnim. Kak pa zvemo za gladne? Ti naj se javijo pri svojem gospodi dühovniki, te nam pa naj dajo s potrdilom župana imena gladnih familij. Ki nemate živeža, tak delajte. Nikdar nega takše prilike za dokaz ljübezni do bližnjega, kak gda je nevola. Zdajšnja nevola da vsakomi verno svedočanstvo od njegove ljübavi ali trdosrčnosti do svojega gladnoga, pomenjkanje trpečega bližnjega. Spunimo reči Gospodove, štere nam naznanja po Izaiaši proroki, da se nam obilno plača naša ljübezen do sirot. Reči Večnoga Boga se etak glasijo: ,,Lomi lačnomi svoj krűh i vodi sirmake pa brezdomovince v svojo hišo; gde vidiš nagoga, ga o-bleči, i ne zaničavaj svojega mesa. Te se bo tvoja svetlost kak Zorja za-Svetila i tvoje zdravje bo hitrej prišlo i tvoja pravičnost bo hodila pred te- bov i Gospodovo Veličanstvo te bo zbirajo ... Če lačnomi podeliš, ka sam rad maš, i nasitiS stiskane düšo, ti bo v temi svetlost zasvetile i tvoja tema bo kak poldne. 1 pokoj ti bo dao Gospod za vsele i tvojo düšo bo napuno s svetlostjov i tvoie kosti rešo i boš kak namočen ograd i kak tekoča vretina, šteroj voda ne zmenj-ka_“ (ls. 58 —7 - U.). Vse naznanite, čeke prosite i milodare pošljite samo na te naslov. Odbor so Zidanje sirotišnice »Dom sv. Fran' Hitra o Črensovcih. NEDELA. Drüga nedela v posti. Evangelium po sv. Materi XVII. tali. V onom vremeni vzeme Jezuš s seov Petra i Jakoba i Janoša njegovoga brata i je pela same na visiko goro. I se je spreobrazo pred njimi; i njegov obraz se svejto kak sunce, njegova oblačila so pa bila bejla kak Sneg. I Ovo prikazala sta se njim Mojzeš i Eliaš i sta gučala z njim. Peter je pa spregovoro i je pravo Jezuši. Gospod, dpbro nam je efi biti; či ščeš, napravimo eti tri šatore, Tebi ednoga, Mojzeši ednoga i Eliaši ednoga 1 Gda bi šče govoro, ovo obsenčao jih je sveteo oblak; i Ovo glas iz obláka, rekoč: Toje moj lübleni Sin, v šterom mam svoje dopadenje; njega poslüšajte. I gda so vučeniki to čüli, so spadnoli na o-braz i so se jako bojali. I Jezuš je stopo k njim, se jih je dotekno i njim je pravo: Gori stanite i nikaj se ne bojte I Gda so pa zdignoli svoje oči. nejso nikoga vidili,, kakor samoga Jezuša. 1 gda so šli iz gore, njim je Jezuš zapovedao, rekoč: Nikomi ne povejte te prikazni, dokeč Sin člove-kov od mrtvij ne stane. T abor. Tabor je sv. Katoličanska Cerkev. Obličje njeno se sveti kak sunce, oblačila so bejla nego Sneg. — Kri- stušova svetlost je to njeno obličje apoštolov, mantrnikov, spovednikov i devic je njeno oblačilo! . . . .Njo poslüšajte! . . . Ona ne vkani. Mesto, štero sv. Cerkev ma na tom sveti je naš Tabor — navuk sv. Cerkve je pa glas lüblenoga Sina božega. Poslüšajte te glas! Domača politika. — Novi veliki župan v Zagrebi. Na mesto generala Maksimoviča je imenüvani za zagrebškoga velikoga župana banski svetnik dr. Milivoj Zoričič. — Novi občinski zakon. Po novom zakoni, Šteroga je kralj podpisao, se dozdajšnji odbori odpravijo i novih 10 odbornikov imenüje veliki župan. To število odbornikov pa notrašnji minister tüdi lehko zmenša z privoljenjem min. predsednika ravnotak, kak lehko določi zdrüžitev občin, novih razvrstitev, opcepitev edne od drüge ino ime občin. Vse to se pa more v Slüžbenih Novinah razglasiti. — Zakon od opravljanja javnih del i pomoči siromaških krajov kvarnih po vremenske nesrečah je zaglédao beli den v 10. št. uradnoga listo. Po tom zakoni je pri socijalnom minisfistvi en stalen komitet, ki de pazo, ka hitro i pravično dobijo Ponesrečeni kraji delo i po deli pomoč. V tom komiteti so zastopani ti ministri i za socialno politiko, kmetijstvo, trgovino, ceste, železnice, Šume, narodno zdravje i predsednik Rdečega kriza. Svetovna politika. — Za mir na Balkani. Febr. 12, je grčka poslanska zbornica odobrila Kelogovo pogodbo, da najmre ne bo drüge države napadnola i grčko-itali-jansko prijateljsko i razsodiščno pogodbo. — Veliki dogodek. Pariški eršek, kardinal Dubois, ki se je vdeležo pogajanj med sv. Stolicov i italijanskov vladov, je na kolodvori v Pariži sledeče povedao novinarom, ki so ga čakali: »Zvršili smo velike stvari, mamo velikoga papo. Mussolini je ženij (modra pamet) i Italija ma izobraženoga kralja. Pripeto se je ve- liki s stališča zgodovine i katoličanstva". — Po KI letih je papa pafi poznan za samostalnoga vladara va ítaiiji za celi katoličanski saet, to je velko, preveliko delo v tom kat. veri sovražnom sveti. Nesreča mraza. Mraz, nenavaden, veliki mraz divja po celoj Europi. V Beči merijo že 150 Iet mraz — i takšega ešče ne bilo. Vlaki ne morejo voziti, Železničarje so zbetežali, premog se ne more kopati, lüdje i živina, ftički i divjačina zmrzavlejo, hrane ne, krme ne, vode tüdi ne že v večih mestih. Vino v kleteh, krumpič v zemicaj obtrdnola. Kak nebi, če jé v Italiji — 37 stopinj mraza, če je Črno morje zmrznolo, če potoki, na šterih nikdar živa düša na Vidla leda, led nosijo, te se ne moremo čüditi, če nam v štali rogače gnoj, v kleti pa jecih i krumpli. Ar je dosta železničarov zbetežalo — samo v Ljubljanskom ravnam teljstvi 100. i ar ne proste poti zavalo prevelikoga snega i tüdi premoga nej, zato je dosta vlakov stavlenih. Stavljeni je pa tűdi tisti vlak, ki je poldne prišo z Mariborom v Soboto i je ob frtao na tri šo z Sobote v Maribor. Pa bo to še dugo trpelo? Vro-menska porošila pravijo, da se moremo en čas ešče troštati velkoga mraza, i da zna ešče dva tjedna minoti, prle kak príde jüg. — Nesreča se nam preti. Velika zima, kakše 150 Iet neje bilo, je spravüa Slov. Krajino pred veliko nesrečo. Skoro Polovica te je lani vničila toča. Zima jo je ešče bole potlačila. Tisti del Slov. Krajine, šteri je lani kaj pripravo, ga je zima vrgla skoro ta, skoro na tisto stubo, kak ao bili lani kraji, štere je toča pobila. Krumpl je zmrzno, repa je Zmrznola, sküha je Zmrznola, svinje posebno prasci so vkraj, živina je zmetala, setve pod tem velikim snegom, da do zraka príti nemorejo, ne obetajo dosta, drevje je spokalo v vnogom mesti, süšilo de se, rodilo ite bo, gorica tüdi ne vemo, če prestáne te mraz ali pa ne. Z ednov rečjov povedano: stojimo pred nesrečov: nega semena za saditev, nega hrane za ljüdi i stvar pri stoíinaj hiš v Slov. Krajini, kak tüdi nega stvari za plod i za odájo. To je tista nesreča, pred šterov stojimo i šteroj vujti'moremo. Če njej ne vujdemo, smo gospodarsko zgübani. Vujti njej pa nači nemoremo, kak či si sami pomagamo. Ta samo-pomoč je dvojna. Prva obstoji v tom, ka pravočasno naznanijo oblasti naše potrebe. Ki čüti potrebo, naj jo javi župani i te na glavarstvo, ka de se to znalo pri vladi pravočasno poskrbeti za njeno pomoč, ka potrebni pridejo do semena i živeža, ka pridejo posojilnice do fal kredita, ka pa posojila lehko na fal intereš vödavajo. To je samo prva pomoč. Ta drüga samopomoč pa obstoji v našem vküpdržanji, v našem zadrüšništvi. Mamo razne zadruge, najvekša med vsemi je agrarna. Te zadruge naj vküpstopi i naračajo potrebno blago svojim kotrigam. Zato tüdi kotriga zadruge Opominamo, naj javijo pri svojih vodstvaj potrebčine, štere majo, ka do se ta znala pravočasno poskrbeli za naročitev potrebnih reči. Naj ne bodo te reči glas v püstini kričečega, naj se pravočasno genejo vsi i pripomorejo k ozdravljenji Slov. Krajine iz teškoga gospodarskoga betega. Tjedenski glasi. — Dva ekspresna vlaka sta vdarila vküp poleg Beča. Ranjenih je 42 oseb, štiri teško. Peč ekspresnoga vlaka Beč—Ostende je najvekša i naj- 24. februara 1929. NOVINE 3. hitrejša v celoj Europi i na šteroj so bili štirje Inženirje, ki so jo poskušali, je tüdi malo pokvarjena. — Zapüščeni starčki. Pred kratkim je vmro v Zagrebi en starček v pod-strešnoj sobici. Ne je meo ne obleke, ne hrane, ne toplote. Meo je na milijard vüši. — Zdaj so pa na vulici najšli lüdje ednoga drügoga osemdeset let staroga starčka v Zagrebi, na ulici brez zavesti ležati i so ga dali prek strelati, Piše se Starjački Ivan. Tüdi te starček je v takšem stani bio i od vüši jak razjeden, da ga niti razkuževalni urad ne šteo sprejeti i je stražar komaj najšeo edno smileno hišo, štera njemi je vrata odprla. — Na leto dni voze je bio obsojen Šofer Šafar, ar je nepazljivo vodo veliki autobus zagrebškoga podjetja „Tapred", zavolo štere ^previdnosti je bilo več lüdi lehko ranjeni, kda je auto vkfiptrčo s zamoborskim vlakom. — Vukovje silijo k hižatn. Ostra zima v dalmatinskih goraj je prisilila vuke, da probajo v vesnice po hrano. Največ jih je v okolici Sinja. Tak so se v ves Jabuko privatni štirje vukovje i pred očmi pastera odnesli ovco pa jo v minoti raztrgali i požrli. Kmetje iz Šolarice so naznanili oblastem, ka okoli vesi hodi deset vukov. Tüdi po Medžimurji okrog Rázkrža so vidli dva Vuka. Pred strahom lüdje skrbno zapirajo štale i hleve. Blüzi Mostara v selj Miljkovič so vučje 31. jan ponoči vdrli v štalo pa poklali 10 ovc. Slovenska krajína — Za delavce na Francuskom. Bivši poslanec Klekl, so se obrnoli na socialno ministerstvo s prošnjov, saj kem prvle obvesti sebi podrejene oblasti, pod kakšimi pogojami do šli naši delavci na Francusko, osobito, ka do slüžili i Čidi bodo potni stroški. — Za od toče prizadetim našim krajom pomoč. Našiva bivšiva, poslanca, Klekl i Jerič, sta s pomočjov glavarstva v M.Soboti, štero njima je dalo na razpolago podatke od nesreče, spomenico poslala na Njegovo Veličanstvo Kralja Aleksandra 1. i na ministerskoga predsednika, Pera Živkoviča, V šteroj sta se zavzela za naše lansko leto od toče tak kruto obiskane kraje. To pa zato, ar preti aevárnost, ka novi minister za socialno politiko, g. Mataj Drinkovič, zbriše od parlamenta lani že zglasano pomoč za naše kraje. Poslanca sta iznesla v toj spomenici vse nesreče, štere so Zadnja tri leta obiskale naš kraj, posebho pa lansko trikratno točo. Spomenico so poleg njiva ešče sledeči podpisali: Samec za Kmetijsko družbo, Ceh za gremij trgovcev, Sukič za Obrtno Zadrugo, Benko, sobočki župan, za ponesrečene občine, ar teh županov zavolo sitnosti ne je bilo mogoče obvestiti i nazadnje na-čelstvo agrarne zadruge za svojih 4500 kotrig. — Vsem naročnikom. Čüo sam razne tožbe pri razpošilati Novin. Nešterni se tožijo, ka že tri zapored-ne številke neso dobili, drügi, ka so menje kak njim ide, tretja ka tisto, ka so naknadno zahtevali, ne se njim je doposlan, itd. Jaz verjem, da so nerednosti, ali podpisani izdajatelj Novin do rok skoro niedne pritožbe ne dobim. Mesto za naročitev i spremembo je tiskarna Panonija, če pa ta ne zvrši naročenoga, te pa dobi pritožbo podpisani. Vse, ka ste v tiskarni naročili i ta ne je to zvršila, naznanite, taki meni. Dobro pazite taki. ne pa za pol leta, ali celo na konci leta, kak se je to že zgodilo. Zato ponovno prosim vse Cenjene naročnike naj se točno držijo že na-znanjenoga sledéčega reda. Penez se nikomi nesme v roke dati, nego jedino j samo po čeki Novin se mora v Črensovce poslati. 2. vse naročitve i spremembe se morajo samo i jedino v tiskarni Pannor.ija v Soboti naznaniti. 3. če tiskarna naročitev i spremembo točno ne zvrši, taki mi to javite v Črensovce! Če se bomo teh treh točk vsi redno držali, nastane v najkrajšem časi najvekši red i puna zadovolščina. KLEKL JOŽEF izdajatelj Novin i M. Lista v Črensovcih. — Nevarno bitje. 14. t. meseca so se nevarno zbili v Trnji Hozjan Ivan i Hozjan Ignac oba dečka iz Trnja. Po metanji snega so se dečki znapili, sposvadili i zosmicali. Hozjan Ivana stan je nevaren. — Tropovci. Dne 19. t. m. se je podro rušt na Botjanovoj hiži. Sirmak si je komaj spovao, pa že ma nevoló. Dobra srca njemi naj poskočno na pomoč 1 — Seno k odaji. V župnišči na Tišini je do 7o metercentov jako dobroga Sena k odaji. Interesenti se naj popaščijo. — Gor. Lendava. Dne 12. febr. se je odselo na drügi svejt Štefan Grah v 68 1. svoje stanosti. Bio je 43 let cemešter i več let občinski poglavar. Vse ga je rado melo zavolo njegova lübeznosti i poštenosti. Bog njemi dáj nebesa. — Znižana Poštnina za Italijo. Dozdaj se je v Italijo ravno telko znamk (štemplinov) moglo devati kak v drüge države, namreč; na pismo 3 din., na dopisnico (karton 1.50 din., na tiskovine najmenje 50 par. Odzdaj naprej je pa tak: na pismo 2.50 din., na karto Í.25 din., na tiskovine i knjige 25 par či je ne žmetnejše od 50 gramov, potem za vsakših novih gramov se da 25 par več. Na to naj pazijo vsi, šteri majo koga v Iraliji (na Taljanskom), ka ne bi več štemplinov devali kak trbe. — Španska kralica mrla. Španska kralica Marija Kristina, mati krala Alfonza XIII. Pokojna je bila hči avstrijskoga nadvojvoda Karla Ferdinanda. Rojena je bila 1. 1858. Svojega sina Alfonza je jako lepo krščansko vzgojila. Zadnja leta svojega živlenja je posvetila v to, da je pomagala siromakom i drügim v nevolaj. Na našem kraleskom dvori so določili par dni Žalüvanje za pbkojnov. — Našemi vernomi širiteli, Kühar Ivani iz Bratonec, ki je küpo vrednost prek na Štajari i se je ta odselo, se iz globočine srca zahvalimo za ves trüd, šteroga je meo pri širjenji naših listov skoz vnoga leta veren, nesebičen, reden, požrtvovalen Širiteo je bio, ki je Zarazmo, ka je dnesdén širiti dobre liste nikaj drügo ne, kak širiti bože kraljestvo. To naše priznanje pa kak špomin naj sprevaja na novo domačijo, gde njemi že-íemo, da najde puno blagoslova. Za V ništerni krajaj se je vdomačila navada, ka lüdje hodijo prek ali po štreki, prek železniškij mostov i cilo skoz predor, navadno žalo, ka bi skrajšali pot, s šterim se pregriši proti člani 96 železniškoga reda. Hoditi po štreki pa nej samo prepovedano, nego je tüdi jako nevarno. Je dostakrat vzrok nesreč, ravnotak izstopanje potnikov na postaji, na drügoj strani hiže na postaji, ka je ravnotak prepovedano. Pri toj priliki trbej tüdi povedati, ka je propovedano pasti živino ob štreki. Na živino, pasočo se v bližini železnice, naj pazijo starejši lüdje, ne pa deca ali planfavi. Prí pelanji prek železnic naj bodo pri živini starejši. Opomeniti se more deco, naj ne pelajo škode na železniškij i telefonskij napravlingaj. Srezki poglavar: LIPOVŠEK s. t. — Borza dela v Soboti. Upravni odbor .Javne borze dela' v Ljubljani je z odobrenjom ,,CentraInoga odbora za Posredovanje dela v Beogradi skleno, da se v M. Soboti odpre s 1. febr. 1929 ,,Ekspozitura javne borze dela". Ta se nahaja v Slovenskoj u-lici. V hiši g. Reicha. Glavni trg šf. 4. poleg Fürstove baute. Od zdaj naprej se delavci morajo pri tom Zglasiti. spomin njemi tüdi pošljemo brezplačno naše liste letos, prosimo pa za točen njegov naslov. — Gospodarsko i prosvetno predavanje se bo vršilo v Črensovcih marca 7. ob devetih predpoldnevom v hiši g. Bauera. Dnevni red objavimo pri drügoj priliki. — Smrt mlade žene. Dne 29. jan. je mrla v Gajšovcaj p. Križevci pri Ljut. Ana Lipša roj. Markoja v Gomilicaj. Bila je stara 25 let i komaj 16 mesecov oženjena. Doktorska pomoč je ne mogla rešiti mlade matere. Trpela je grozne moke za volo za-struplenja krvi. Slovesno so jo sprevodili domači gasilci v kroji na kri-žasko pokopališče, gde počiva v grob-nici familije. Vekivečna svetlost njoj naj sveti ! — Stoječki zmrzno. Na cesti od Varaždina do Ormoža so najšli mrtvoga možka. Stao je pri felegrafskoj sobi, štero je okoli z rokami stisno. Najbrž je bio pijan, zato ka je poleg sohe vö metao. Pri toj nevoli se je prijao pa tak zmrzno. — Zahvala. Črensovska posojilnica se zahvali oblastnomi odbori', ka njej je plačao polovico cene prí naročenom trieri za njene kotrige. Posojilnica ma prek jezero kofrig, zato mali trier, ki ga je mela dozdáj, ne zadostüvao potrebam kotrig i si je naročila ešče ednoga, šferi je te dni prišeo i šteroga njemi je pomago do polovice plačati oblastni odzor. To na znanje zadruž-nim kotrigam. — Za spunitev naše gimnazije so bivši poslanec Klekl Jožef spom-nico poslali na min. predsednika Pera Živkoviča i ministra prosvete Božo Maksimoviča. Zednim so tüdi prosili podporo za siromaške stariše ki ne morejo šolnine plačati, pri dr. Jožef Leskovar]', komisari mariborske oblasti. — Ka je to mogoče? Z Črensovec je rekak edno karto poslo v Soboto. Ta karta je edenajset dni hodila v Soboto. Kak je to mogoče? Pri toj priliki bodi nam dovoljeno, da Povemo svoje želje, ki se tičejo zveze Sobote z Črensovcami i Turnišči, Z Črensovec i Turnišča je nemogoče eden den kaj poslati v Soboto. Potrebüjemo dva dni. To pa zato, ka Pošta z Beltinec te že odide na železnico, kda pride pošte z teh dve mest sem. Neobhodno potrebno bi bilo, da peška pošta ide ranej iz Črensovec i Turnišča, ka dnevna pošiljatev dobi zvezo s poldnešnjlm vlakom. Prosimo merodajne oblast naj spuni oprovičene zahteve prebivalstvi. —Snehant i mladožencom Opomin. Sirote Slov. Krajine Vas prosijo mladi pari iz Slov. Krajine, ki ste se te fašenek oženili, ka bi njim vekše ostanke poslali. Nešterni mladi pari so že zbrali svoje ostanke na hišo sirot, ,,Dom sv. Frančiška; naj to tüdi drügi včinijo. Pri veselji naj se ne spozabijo z sirot, ka se Oča sirot njih tüdi ne spozabi v njihovom zakoni. Ti ostánki, štere sirote prosijo, so dari na Dom sv. Frančiška v penezaj ali kakšem zrnjeci. Ta prošnja je nadaljüvanje božičnoga pebiranja. Sveti post sprevodimo z tem gesloni: Keliko parov, teliko darov. Dijaško polje. Napredno reakcionaritost. Navadni smo se že, da svobod-njaški del šolanih ljudi, ki živi Prinas v Slov. Krajini, s prezirom gleda na vse, kar korenini v naši domači. kat. tradiciji. Opozoriti pa moramo vendar že to gospodo, da pada očitek reak-cionarnosti, ki ga mečejo na nas nazaj na nje same. Ne le radi svoje kulturne desorientiranosti in plitvosti, marveč tudi — in v našem slučaja na prvera mestu — radi svoje pri-stranosti. Gre za ta-le konkreten položaj : Slovensko svobodnjaštvo že od nekdaj koketira z našim reforma-cijskim gibanjem, tako v žurnalistiki, kakor v šoli in znanstva. In to ne radi, kake pozitivne idejne skupnosti, marveč zgolj na podlagi afronta proti katolicizma. Ker se je pa protestanti-zem ohranil pri Življenju Ie v Slov., krajin!, morejo praktično pokazati te simpatije naši svobodnjaki (sami se imenüjejo »napredni"). To pa kažejo le z molkom, deloma pa so poskušali našo protestantsko gimnazijsko mladino zase pridobiti v zadnjem času pa so jim evangeličani javno povedali, kar jim gre i odklonili njihovo zanimanje. Reakcionarnost ,,naprednjakov" pri nas pa se kričeče kaže v tem: izhaja! je časopis, pisan deloma v madžarščini, deloma v spačenem narečji u in v madžarskem pravopisu. Finansirali so ga ,,bivši" (danes priljubljen epiteton politikon) v Soboti. Ta list je predstavlja! skrajno reakcio-naren element v Življenju pri nas. A bil je za ono napredno (I) gospodo boljši od »Novin". Dalje še izdaja neka skupina list in publikacije v madžarskem pravopisu in silno spačenem, zlaganem narečja. Ni se še oglasi! noben naprednjak zoper to reakcionarnost, pač pa so jim prezira vredne ,,Novine“ — pač edino le radi svoje smeri, ki jo zastopajo in svoje besode, ki včasih nekaterim ne prija. Gospoda, dalje razmišljajte sami. Povemo le še to: kričeče reakcionar-nosti in poštenosti ne boste zbrisali s sebe. Naša dijaška mladina vas bo cenila vedno po vašem zadržanja proti življenjska vprašanjom naše krajine — i vas je že obsodila! AKADEMIJI. Te dneve je preteklo ravno 40 let, kak je zvršo sarnornorstvo Rudolf, sin bivšega avstro-vogrskoga casara Franca Jožefa. Med našim lüstvom so krožili Vsefele glasi od njega. Nešterni so ga meli za velkoga junaka i so znali pripovedavati od njega samo junaške stvari. Telko je zdaj gvišno, da je kak zakonski mož živo na ^dovoljeni način. To grešno življenje i ešče drügi neznani Vzroki so gnali v prostovolno smrt. 4. NOVINE 24, februara 1929. Pošta. Naročnikom beltinske fare. Zavolo slabe poti pošilamo naše liste po pošti. Oprosimo beltinske širitélico, naj ja zdigne na pošti i spravi ta, Odked 'so si dozdáj jemali Širitelje svoje liste. Mlinarič Matjaš. Bratonci. Mesto Kühar Ivana, ki so se odselila ste ví bil! tak dobri, da šte prevzeli širitel-stvo. Hvala Vam lepa. Prosimo Vas, če bi pomotoma kaj naših listov prišlo ešče na Küharovo ime, pri ednoj priliki nam je dopošlje v Črensovce. Vi dobite svoje liste z drügimi vred v ednom paketi i si je vzemete tam, kde drügi Širitelje vaše fare. Forjan Štefan, p. župan Melinci. Celo stvar dopišite na podlagi občinske seje, šteroj določite za dnevni red omenjeno zadevo i prepis zapisnika odpošljite v Maribor. Ropoš Imre. Čepinci. Din 44 sprejeli. 15 spisali na staro, 29 pa na novo. Kalendar brezplačen samo vam doposlali. j. Vogrinčič. Gerlinci. Počakamo. Recek A. Vadarci. Sprejeli Vaš dopis, a zavolo snega prepozno. Dopošljemo vse zdaj s tov številkov. Z naročninov pa počakamo, kak smo vsem javili, štere je toča obiskala. Hvala za trüd. Štefan Grah. Gerlinci 91. Počakamo i plačate, kda te mogli, sáblo 40 Din. zato, ka ste lani 5 Din več plačali. H. Eržen. Motvarjevci 28. Din 45 sprejeli i etak razdelili: 20 Din zračunali na staro, ar ste lani samo 25 Din plačali, 25 Din pa na novo. Brezplačen kalendar smo Vam doposlali. Žilavec J. Tropovci- Prošeno, odposlali, vse je brzplačno. Serec Štefan, Črnci- Na pitanje damo sledeči odgovor: .Na sküpni naslov je cena Novin 25 Din tüdi ta tiste, ki nemajo M. Lista. Novine ná posamezni naslov koštajo 30 Din brez M. Lista, z M. Listom pa 45 Din. Zelko Franc, Matjašovci 21 Tiskarna Vam je poslala vse številke, nam pa 7 Din 50 p. riaroč-nine. Če kaj ne bi v redi dobili, Javite pritožbo v Črensovce. Tanacek Vadarci, Vašo pritožbo sprejeli*. Ednok je bila pomota v tiskarni, zato ste dobili' poznej Časopis. Če bi' nered dale trpo, Javite v Črensovce. MALI OGLASI Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji in' perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. Sprejmem 2 Vajenca (inaša) za mizarsko (tišlarske) obrt. Zglasi se lejko’ vsakši dén pri PETEK JOŽEFI' mizarsko in mojstri v Bogojini Ste že prišli, ali samo ščete priti iz Amerike? Preskrbim vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želete. Delam brezplačno hiža k imanji pa pride navadno kšenki. Slivar Ljutomer' Jugoslavija. Vsem polskim delavcom dam na znanje, da sem na novo ustanovo Ekspozituro Javne Borze dela v Soboti (nahaja se v Reichovoj hiši poleg Für-štove baute). Z tem sem prevzeo tűdi vse posredüvanje delavcov na poljsko delo v Nemčijo i Francijo kak tüdi vsa drüga vsakovrstna posredüvanja. Ta javna Borza dela bo od segamao izdajala tüdi Objave za polovične vožnje delavcev na železnici. Vse delavce pa že naprej opominam, naj se po nepotrebnom ne hodijo priglašüvat. dokeč to nede razglašeno v Novinaj i ostalih časopisih gda i kakšo delo bo na razpolago! Nej je potreano, ka bi se delavci po nepotrebnom sprehajali v M. Soboto i nazaj i si s tem delali stroške pa kvarili zdravje, štero de njim jako potrebno pozneje v leti pri deli ! Zvedo sam, ka ništerni od delavcov i palerov, ki so lani že bili v Nemčiji, so fa pisali, ka oni spravijo falejše delavce itd. To so pa zato napravili, ka bi radi bili palerje i ne marajo, če s tem pokvarijo ostalim siromakom slüž. No, hvala Bogi, ta reč je v Nemčiji bogše vrejena, kak prí naš, ar tam zakon ne dovoli konkurence pri delavskih plačaj. Znajo naj pá vsi takši, šteri do tak delaíi. ka bodo izkljüčeni od dela v Nemčijo, ar smo zvedeli njuve naslove, štere nam je delavska centrala izročila. Z takšim delom bi tak pokvarili siromakom dober slüž, kak so ga že nešierni brezvestni lüdje pokvarili z svojimi ničvrednimi ponüdbami na državnom imanji ,,Belje“ ka zavolo toga do zdaj tam mogli delati delavci pali za 104, 12’— i 14*— Din na den, štera plača je za 14 vör težkoga dela na vročem sunci davno daleč prenizka. Delavci, opominam vas vse, da zavüpate i se ne prenaglite nikam. Kak sam že zgoraj povedo, bodita mirni i lepo Potrpite, dokeč nede razglašeno i bode.e pozvani, ka nete zopston hodili I Murska Sobota, i4. febr. 1929. EKSPOZITURIA JAVNE BORZE DELA v Murski Soboti vodja urada: Franjo Kerec. Močne mišice, zdravi živci, redna dnevna skrb za telo je najbogša proti betegom. Zato so že nači dedeki meli stalno v hiži i z haskom dnevno rabili izprobano domače vrastvo i kosme-metiko Fellerov prijetnodišed ,.Elsafluid". Rabi se odznotra i Odzvüna Fellerov „EÍsafluid“ i čuva od prehlajenja i zastruplenja, ar je ravnotak desinfekcijsko sredstvo i kozmetika za roko, lica, zobe, vüsta p zavolo toga dober tüdi proti grtpL Pomešani z vodov sé lehko rabi za grgranje i odstrani kašeo i zamuknjenost. Dobi se po apotekaj edna Potrošna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 pokusnL 6 dvojni ali dve velke špecijalne kantice samo 62 Din. Trije takši paki samo 139 Din s poštov i pakivanjom. Naročila trbej nasloviti natančno na Eugen V. Feller lekarnik Stubica Donja Centrale 146. Hrvatska. Kak dobro vrastvo za želodec, naročite tüdi obednim Fellerove Elsa pilule. 6 škatulic 12 Din. Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska Anker-Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdita 16 em. visoka samo 64 Din 20 p. Štev. Ili z radijovim številni kom i ra-dijövimi kázat či samo 69 D. 20 para. Trüdna garancija! ! Nevarnosti j nega I Ka ne ' odgovarja se vö nüni, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lancek!, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po tvor-niški cenaj v ogromnoj izbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš naténčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. . V’ IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - trasnmisije - žage - kugellegerje -gonilni jermeni, la. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, Sejalni mašini, plügi, Sadni i gozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago Ka je „Mastelin“ ? ,,MASTELIN" je prašek za svinje po žlvino-zdravniško preizkušenom recepti, sestavni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i ár: ka povzroča prebavo i tek. ,,MASTELIN" vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „MASTELINa ütrjuje organizem prí Živini. Trditev, dá bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dudavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrát odstranijo tüdi razne bolezni. ,,MASTELIN" Stavi zavolo toga klanje pred právim časom. Vsakomi je znano', da pri predčasnom klanji živini nega dobička nego zgübiček. „MASTELIN“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. Lepo posestvo 5 minut od farne cerkve, cbstoji iz vinograda, sadonosnika in njiv (5 oralov) lepega zidanega poslopja, ki je dobro za obrt in trgovino in drugih poslopij, vse poleg okrajne ceste, pol ure od kopališča Slatina Radenci je na prodaj, Vpraša se pri lastnici Mariji Sorjan v Kapeli h. St. 55 Pošta in železniška postaja Slatina Radenci. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni _ FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena Dl. 191. K odaji gorice na dolnjelendavskom bregi 1 i pol plüga od mesta komaj 10 minut v „Vadkert“ kraji vküp z novo zidanov hižov iz proste roke. Več se Zvedi pri Ivan Markovič, trgovina s steklom i porcelanom Dolnja Lendava. Mlin k Odali v dobrom stanji, poleg farne cerkve, lehko se tüdi Žaga napravi poleg, rentabilen promet. Cena 40.000 Din. Pitati je v uredništvi Novin M. Soboti. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom kraji se oda z inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočkom okraji. -Naslov se dobi v uredništvi Novin. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.