vam ključ do zveličanske narodne omike.11 A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eo;> krvno za celo leto. Posamezne Številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h. dvakrat 25 h, trikrat 85 h.
Kažipot do boljših dni.
Avstrijski škofje, ki jih je vodila prava ljubezen za pravi blagor ljudi, so v svojem skupnem pastirskem listu 1. 1897 opozarjali na dolžnost, voliti in dobro voliti. Pa tudi drugi, ki imajo srce za resni blagor ljudi, bodo vedno povdarjali, da je dobra volitev pot do boljših dni in zdravih razmer v državi. Leta 1892 je pred nekimi volitvami v Ameriki pisal neki list: „Kdor spi, tedaj ko sovražnik na vse kriplje dela, je izdajalec svoje domovine in sovražnik svoje lastne srefce. Cas volitve je tisti čas, ko moraš odpreti svoja usta, ko se moraš pokazati kdo si, ko moraš pametno glasovati, pa tudi druge k pametnemu glasovanju spodbujati in zaslepljencem oči odpreti. Ko je volitev pri kraju, je zastonj tožiti čez slabe čase. Kdor tisto priložnosti ne porabi, ko mu postava sama ponuja, naj si pomaga z vo-litvijo do boljših dni, tak se ne zaveda svoje državljanske dolžnosti in tudi ni vreden, da bi vžival državljanske pravice." Te besede veljajo tudi nam.
V naši državi imamo pravico državljani, da sami volimo može v občinske zastope, okrajne za-stope, v deželni in državni zbor. Ti pa potem dajejo postave in ukaze skupno s cesarjem. V naših rokah je tedaj nekako vladanje dežele, v naših rokah so postave, ki se dajejo za državo in deželo. Boli nam mar vse eno, kakšne postave se dajejo? Navzlic tej vsakemu človeku jasni dolžnosti pa je še venflar toliko ljudi, ki se za volitve nič ne brigajo. Z ničvrednim izgovorom ali pa celo brez vsakega vzroka čepijo doma za pečjo, zraven pa še udrihajo po slabih postavah in tožijo o slabih časih, hkrati pa si še domišljuje, da Bog ve kako vse reči zaslepijo in Bog ve kako bi oni vse to boljše napravili, pa so ščurki, ki se skrivajo po kotih, brezbrižno zanemarjajo svoje dolžnosti in se tako krive storijo, vseh cerkvi in družbi škodljivih postav, ki jih kujejo brezbožni možje, ki so dobili v roke vladno vajeti. -
Dolžnost je voliti, dolžnost pa je tudi dobro voliti. Volite tedaj vestne može, ki imajo trdno voljo, svoje dolžnosti zvesto in prav izpolnjevati, ki imajo srce za ljudstvo in se ne bojijo težav in žrtev, ki se bojo od njih zahtevale, ki bojo prijeli za plug pa se ne bojo nazaj ozirali, ampak blagor ljudstva zmiraj pred očmi imeli.
Volite le verne može, ker le taki so resnično vestni, ki svoje dolžnosti opravljajo zavoljo Boga. „Le tisti, ki imajo vero, imajo tudi vest, in brezveren človek je ob enem brezvesten človek, je rekel papež Pij IX. Človeku, ki nima, vere, se ne sme ničesar zaupati najmanj pa še poslaniškega posla. Zato volite le take može, ki vestno spolnujojo svoje krščanske dolžnosti, ki dajo Bogu kar jo božjega in potem bojo dali tudi ljudem, kar je njihovega.
Volite modre in razumne može, kakšno škodo lahko napravijo možje brez modrosti in brez razumnosti. Seveda, kadar se gre za deželne in državne Poslance, bodete morali le tiste voliti, ktere vam pri-
poročajo katoliški dobri možje in katoliški časniki, ki poznajo delovanje in mišljenje onih, ki se potegujejo za poslaniška mesta, vi pa jih ne poznate. Seveda je dolžnost, da sc na shodih in po časnikih njihovo mišljenje in delovanje volilcem opiše, da volilci svoje poslance vsaj po drugih poznajo, ker jih sami osebno ne poznajo. A kadar se gre za volitev v občinski odbor in okrajni zastop, morate sami na to gledati, da volite modre in razumne može.
Pri volitvah pa se nekateri izgovarja: „Eden glas sem ali tja", in „brez mene bojo že opravili", in ostane doma. Ali pa veš že naprej, da eden glas no bo odločilen?! Kdo more tako govoriti?! Glej nova šolska postava — za eden glas se je šlo, in prišla je na dan postava, o kteri so papež Pij IX. rekli: Glejte, kako pogubonosno postave je dala avstrijska država! Pameten človek misli drugače. Neki bogat Anglež je bil 1. 1874 na zdravišču na Tirolskem. Nekega dne pa zgine — peljal se je na Angleško, da je oddal svoj volilni listek, in se potem vrnil nazaj. Storil je pota okoli-300 km.
Tudi se ne zgovarjaj: nimam časa! AH pa ni volitev vredna toliko, da bi se nekaj časa za njo žrtvoval. Glej, koliko žrtvujejo sovražniki za volitve — koliko časa in koliko denarja! L. 1882 se je šlo v deželnem zboru na Badenskem za neko važno reč. Neki poslanec dobi brzojav, naj pride domu, ker njegova hči leži na smrtni postelji. On pa ne gre. dasi jo iz srca ljubil svojo hčerko.
L. 1878 je bil neki poslanec doma pri svoji umirajoči materi - v dež. zboru se je šlo za nekaj važnega. In mati reči sinu: Pojdi ti v Bern, (kjer je bil tisti zbor), tam si ti bolj potreben ko tukaj. In vzel je slovo od svoje matere in šel na glasovanje. Žena, reci tudi ti 14. maja svojemu možu, pojdi volit, tam si ti bolj potreben ko doma.
Tudi se ne zgovarjaj, saj nič ne pomagajo volitve, saj ne bo nič bolje ko zdaj! Kdo pn je kriv, da ni na svetu boljše? Tisti, ki nič ne storijo! In če se tudi na mah vse ne bo spremenilo na boljše, spremenilo se bo polagoma. Nekteri narodi so se stoletja vojskovali in potegovali za svoje pravice!
Tudi se ne zgovarjaj: če volim katoliškega moža, pa se tem ali unim zamerim. No volitev je zdaj tajna, in nihče ne bo vedel, koga boš volil. Pa če bi se pri kakih drugih volihiah komu zameril, mar ni rekel Gospod: Blagor onim, ki zavoljo pravice preganjenje trpijo, ker njih je nebeško kraljevstvo.
Tudi se ne zgovarjaj: „Pošten bodi pa varčen in priden, pa ti bo dobro šlo! Na to se) je še poprej skraja opozorilo, da v zadnjem času to. ni dosti, ampak je treba, in neobhodno potreba, da mož tudi dobi upliv na javnost, upliv do tistih, ki delajo postave in ki imajo v rokah državne in deželne kaše, in kase okrajnih zastopov in občinske kaše.
Proč tedaj z vsakim izgovorom, vsi izgovori so !• plašč, s kterim hočeš zakriti svojo nemarnost.

Indogermani.
U. M.
Sveto pismo nam pripoveduje, kako so naši davni predniki v svoji prevzetnosti hoteli sezidati stolp, ki bi bil segal do neba. V kazen za njihovo prevzetnost pa je Bog ljudem zmešal jezike, da niso umeli drug drugega in se razšli po vsi zemlji. Tako so nastali mnogobrojni jeziki in narodi na svetu, katerih štejemo dandanes okoli 1000.
Iz sv. pisma torej že zvemo, da so narodi, kolikor jih je bilo kedaj na zemlji, nastali iz enega samega prvotnega naroda. Ne tako splošno, za manjši obseg, za manjše število u6i isto tudi znanost, ki ji pravimo jezikoslovje, t. j. znanost ki se peča s proučevanjem jezikov. Jezikoslovci uče, da razločujemo dandanes sledečo večje jezikovne skupine:
1.	K i t a j s k o - j a ]) o n s k a v vzhodni Aziji, ki se deli seveda v več manjših jezikov, med katerimi sta kitajski in japonski najimenitnejša; kitajski govori največ ljudi na svetu, to je okoli 330 milijonov. —
2.	Malajsko-polineška. V to skupino spadajo jeziki narodov, ki prebivajo na otokih med Afriko, Azijo in Avstralijo.
3.	Uralo-altajska. V to skupino spadajo tudi turški, ogrski in mongolski jezik.
4.	Dravida jeziki v Indiji.
5.	Bautu-jeziki v srednji in južni Afriki.
6.	Ameriški jeziki, to so jeziki rdečih Indijancev v Ameriki Mnogo popolnejši in razvitejši pa kakor jeziki vseh doslej navedenih skupin so jeziki:
7.	H a m i t o v, h katerim prištevamo Egipčane, Berbere, Etijopce,
8.	S e m i t o v, to je Judov in Arabcev, in
9.	Indogermanov, ali kakor jih tudi imenujemo Indoevropejcev, Azijcev ali Jafetovcev, h katerim spadamo razun drugih tudi mi — Slovani.
Narodi Semitov, Hamitov in Jafetovcev so v Evropi najbolj in najdalje znani, tako tudi njih jeziki. Semiti, Mamiti in del Jafetovcev že prebiva od starih časov okoli sredozemskega morja, poznamo dobro njih visoko izbrazbo in deloma njih zgodovino in jezik že od starih časov, dočim se je v Evropi zvedelo za Kitajce na pr. ali še bolj za Avstralce in ameriške Indijance dovolj pozno, ko se je našla pot v Ameriko in Avstralijo in so odkrili znameniti možje te dele sveta.
Zanima nas Slovane kot Jafetovce gotovo najbolj jezikovna skupina arijskih narodov. Razcepljeni so Arijci ali Indogermani v več narodov, a učenjaki, ki- so jezike vseh teh narodov študirali in primerjali med seboj, so prišli do spoznanja, da so vsi Indogermani govorili enkrat en jezik. Spoznali so to iz marsikake besede, ki jo nahajamo v vseh arijskih jezikih. Mater zovemo mi Slovani „mati“, Nemci „Mutter“, Latinci „mater11, grki „meter" itd. Že na prvi pogled tu lahko spoznamo, da so si te besede zelo podobne. To pa ne more biti samo slučaj, čuden bi bil tak slučaj, ampak to mora biti nekaj več. Iz enega samega slučaja bi seveda še ne mogli sklepati na celoto, ker si besedo lahko narod zajedno s stvarjo tudi izposodi 'od sosednjega naroda, kakor n. pr. mi Slovenci mar-sikak stroj, ki smo ga spoznali ali dobili od Nemcev, imenujemo z nemškim imenom, a če dobimo to podobnost, kar v celi vrsti različnih besedi, potem z gotovostjo lahko rečemo, to ni samo slučaj, to je dokaz, da s o g o v o r i 1 i vsi narodi, ki imajo take enake -besede še dandanes, nekoč en sam jezik, iz katerega so se potem razvili različni jeziki. In to lahko trdimo o Slovanih, Romanih, Germanih in še nekaterih drugih narodih, da so vsi izšli iz enega samega indogermanskega naroda.
Ta narod, „Indogermani" jih hočemo zanaprej nazivati, je živel dolgo, dolgo pred Kristusovim rojstvom najbrž nekje v Aziji, blizu onega kraja, kjer j« tekla zibelka človeštva, ali če hočete, ime-
nujemo kraj raj, v katerem sta živela Adam in Eva. Blizu raja so torej stanovali Indogermani. Bili so nomadi, to je pastirji, ki niso imeli stalnih bivališč, niso še orali in sejali kakor mi dandanes, ampak hodili s svojimi družinami za svojimi velikimi čredami od pašnika do pašnika, kjer so bili ravno boljši pašniki. Živili so se z mlekom in pečenim mesom, poznali so pa menda že tudi nekatere vrste žita, iz katerega so mleli z ročnimi mlini moko in pekli kruh; tudi opojne pijačo iz rastlinskih sokov so menda že poznali. Hiš niso zidali, imeli so pa skoro gotovo premične pletene kolibe, ki so jih vozili seboj za živino od pašnika do pašnika, podobno kakor imajo danes glumači (komedijanti) svoje vozove, v katerih prebivajo. Gotovo so se tudi oblačili ali vsaj odevali s tkanimi oblačili ali tudi živalskimi kožami. Brez vere niso bili, a pravega Boga tudi niso poznali; oboževali so pa mogočno naravo in noumljive jim prirodne prikazni; grom in blisk, solnce, zvezde, itd. Živeli so v rodbinah, katerih poglavar je bil hišni oče, ob enem varih in duhovnik družine. Najstarejši v celem rodu je bil poglavar rodu in soseske; več rodov spet so je družilo v eno celoto ih si izvolilo vodjo izmed sebe, ki je moral skrbeti in varovati vse te družine, skrbeti je moral seveda in braniti v prvi vrsti lastnino rodu, to je živino, in gledati, da so dobili dobre pašnike. Za tako pašnike se je med posameznimi rodovi vnel često tudi krvav boj, premaganec je moral zapustiti dobre pašnike in si poiskati drugih.
Jezik, ki so ga govorili vsi Indogermani, je bil sicer isti, a vendar ni bil povsod popolnoma enak. Umeli so ga vsi sicer, a imel jo v sebi že kal deljenja v razne jezike, razločevalo se jo v njem gotovo več narečij. Umevno je, posebno še, ko so se Indogermani pomnožili in zavzemali neizmerne prostore, da niso govorili ljudje tega konca popolnoma tako, kakor njim najbolj oddaljeni rodovi iste jezikovne skupine. Nekak razloček je bil tu; saj se še mi Slovenci, ki smo vendar tako majhen narod ločimo precej v govoru, Štajerci od Kranjcev in Primorcev, celo Kranjci med seboj: n. pr. Gor. in Dol. govorita slovenski, vendar vemo takoj, če ji le slišimo, da nista oba iz istega kraja. To je bilo tudi pri In-dogermancih tako in tem ložje, kor je bilo njih še več kot nas Slovencev in so bili drug od drugega še bolj oddaljeni kakor Goričani od Štajercev ali Korošcev. In čim večjo ozemlje so Indogermani zavzeli, čim bolj so se drug od drugega ločili, tembolj se je ločila tudi njih govorica od govorice drugih rodov. Sčasoma je bil razloček že tolik, da so se morda rodovi še umeli med seboj, a so govorili že drug jezik, kakor se razumemo Slovenci in Hrvati, dasi smo dva različna naroda. Po preteku dolgih let se pa narodi, ki so govorili spočetka isti jezik, tudi umeli niso več, nastali so samostalni jeziki in narodi, kakor jih vidimo dandanes. In ti veliki narodi so se delili spet v manjšo narode. Tako razločujemo dandanes mod prvotno Indogermanskimi narodi.
1. Slovane: med temi spet:	Ruse, Maloruse,
Poljake, Cehe, Slovake, in severne Srbe, Slovence, Hrvate in Srbe, ter Bolgare. Več slovanskih narodov posebno pb Nemškem (polabski Slovani) je že iz-mrlo. Vseh Slovanov jo čez 90 milijonov.
3.	Litavce in Leto. Ti so tvorili enkrat s Slovani en sam narod Baltoslavov, iz katerega sta se potem razvila dva naroda: Slovani in Litavci.
3.	Germani: Nemci, Skandinavci, Danci, Nizozemci, Angleži. Več narodov je izumrlo.
4.	Romani: (stari Rimljani), Francozi, Italijani, Spanci, Portugalci in Rumuni.
5.	Kelte, so razun Baskov in Ircev izmrli.
6.	Albanci žive še na Balkanu v Albaniji.
7.	Grki.
8.	Indijci.
9.	Iranci, so bili najbližji sorodniki Indijcev, s katerimi so tvorili nekoč en sam n(arod Arijcev, kakor n. pr. Slovani in Litavci Slavobaltov.
10.	Armeaoi.
Velikansko ozemlje imajo dandanes Indoger-manoi v svoji oblasti, notri od Indije, ki jo pozna tudi slovenska pravljica kot deveto deželo Indijo-Koromandijo, čez Perzijo in vso Evropo sedajo In-dogermanci, najdemo jih skoro po vsem svetu v obmorskih mestih, kot izseljenci imajo v svoji lasti velik del Amerike, najjužnejšo Afriko, in velik del Avstralije. Dasi sorodniki po jeziku in po krvi, ni dosti duha in zavesti pokoljenja med njimi, sosed sovraži soseda, in ga često hudo preganja, kakor skušamo posebno to tudi mi Slovenci, dasi znanost govori, da so Germani (t. j. tudi Nemci) in Balto-slovani (t. j. Slovani in Litavci) še v posebno ozkem sorodstvu mod seboj, da so si torej Germani in Slovani bolj v sorodu, kakor n. pr. Slovani ali Germani in Romanji, da so Slovani z Litavci in Germani kot poseben narod, pa kot ena skupina, ločili od Indogermancev, in se še-le potem ločili v narode Germanov in Slavobaltov.
Naša organizacija.
S. k. s. z. za Slovenski Stajer. V zadnji seji je sklenil odbor v marenb. okr. ustanoviti več ljudskih knjižnic. V mariborski okolici se tudi delajo priprave za novo knjižnica. Odbor prosi podpore v denarju in knjigah. — Seznami vseh društev po Slovenskem Stajerju nam pridno dohajajo in so vese nam vpošljejo še ostali seznami, da imamo kma-se nam vpošljejo še ostali seznanci, da imamo kmalu natančno statistiko. — Novo bralno društvo se snuje v Zavodnjah nad Šoštanjem in v Slivnici pri Mariboru. — Pristopila so h S. k. s. z. zopet nova bralna društva in sicer: Žiče, Hajdina, Hoče, Trbovlje, Cirkovce, Studenice, Sv. Peter pri Mariboru. Dekanijske odbore prosimo, naj delajo na to, da vsa društva delujejo. Naj poskrbe sama med seboj za govornike.
Češka kmečka omladina. Češka kmečka omladina je sklenila krepko poseči v volilni boj. Kakor naša omladina v Mariboru, imela je češka omladina enak poučni tečaj v Pragi. Mlade moči lahko razvijajo najživahnejšo agitacijo. Naloga omladine pri voliltvah je: 1. Pregledati volilni imenik. 2. Reklamirati v volilnem imeniku izpuščene somišljenike in ven reklamirati neopravičeno vpisane nasprotnike. 3. Razdeliti si v vsaki vasi agitacijo. 4. Na dan volitve vse somišljenike spraviti na volišče. — Po nekatoihhi okrajih bodo že najbljižji čas razpoloženi volilni imeniki. Pozor torej!
Slovenci in sv. oče. Iz Rima poroča „Slovenec" 6. t. m.: Sv. oče Pij X. je sprejel v posebni avdienci dr. Evgena Lampeta kot zastopnika slovenskih katoliških društev. Dr. Lampe je poročal o prospevajoči slovenski društveni organizaciji. Sveti oče je izrazil svoje veselje in dal apostolski blagoslov vsem članom „Cecilijine<*a društva", „Leonovo družbe", „Katoliškega tiskovnega društva", Društva sv. Marte", „Obrambeneca društva" in Mari-janiškim gojencem. Posebno se je zanimal papež za „Cecilijino društvo" ter šaljivo pripomnil:	„Recite
jim: Cantino bene! — Naj dobro pojejo!" Ko je pripomnil dr. Lampe, koliko vrlih mladeničev je združenih v naših katoliških društvih, je dejal sv. oče: „Naj bodo pogumni in zvesti! Sporočite mladeničem „Slovenske krščan-sko-socialnce zvez e", da jih še posebej blagoslavljam!"
Domače novice.
t Kanonik Hajšek. Dno 14. t. m. ob %2. popoldan je v Slov. Bistrici izdihnil svojo bla^o dušo obče spoštovani in priljubljeni kanonik in dekan č. g. Anton Hajšek. Rajni je bil rojen v Makolah dne 5. junija 1829. Za mašnika posvečen je bil 25. julija 1853 v St. Andražu v Labodski dolini na Koroškem. Kaplanoval je v Kozjem in Trbovljah, pro-
vizor je bil v Kozjem, Ponikvi, SL Juriju ob juž. žel. in v Trbovljah. Od 26.junija 1870 do konca novembra 1882 je bil župnik v Makolah. Od 1. deOi 1882 do svoje smrti pa mestni župnik in dekan v Slov. Bistrici. L. 1883 je bil imenovan za knezo-škofijskega duhovnega svetovalca in deset lot pozneje za častnega kanonika in knezoškofijske^a kon-zistorijalnega svetovalca. L. 1890 mu je podelil ee-car zlati zaslužni križec z krono, 1. 1903 je obhajal SOletnico duhovnega posvečenja. — Rajni je bil do svo^e smrti vedno priden delavec v vinosrradu Gospodovem. Čeravno je že bil dalje časa bolehen, je še vendar zadnjo nedeljo oznanjeval besedo božjo in je še v sredo, en dan pred smrtjo, obhajal dva bolnika. V četrtek 14. t. m. so je čutil že tako slabega, da ni mogel več brati maše in ob pol dveh popoludne je izdihnil svojo blago dušo zadet od srčne kapi. R. i. p.!
Kandidatje Slovenske kmečke zveze. Na mnogoštevilno obiskanih shodih pri Sv. Križu na Murskem polju, v St. Lenartu v Slov. gor. in pri Sv. Marjeti niže Maribora se je z velikim navdušenjem sprejela kandidatura g. deželnega poslanca Ivana Roškarja, kmeta pri Sv. Juriju v Slov. noricah.
—	Na istotako obilno obiskanem shodu zaupnikov mariborskega, slovenjebistriškega in konjiškega okraja se je soglasno proglasila kandidatura Franca P i š e k a, župana v Orehovi vasi. — Da je Kmečka zveza dobro izbrala, nam je najboljši dokaz to, da so celjski „prijatelji kmetov" začeli v svojih liberalnih listih kar blato metati na te kmečke kandidate.
Vreme. Spomlad se bliža, a mi smo zagrnjeni še popolnoma v zimsko odejo. Mraza imamo zjutraj še vedno 5—8 stopinj R, snega pa po meter visoko. Ni čuda, ker vlada tudi v južnih krajih le mraz in burja. Manjka nam juga, kateri pa se letos noče pojaviti.
Shod Stajlercijlancev v Mariboru. V nedeljo dne 10. t. m. so imeli Štajercijanci v Mariboru v nemški kazini svoj shod. Tudi znamenje, da je ta stranka ntemčurska, ko prireja vedno v nemškonaci-jonalnih gostilnah svoje shode. V Ptuju so imeli shod v „Deutsches Vereinshaus", v Slov. Bistrici uri Neuholdu (iz te gostilne so napadali nemškutarski kričači slovenske kmečke volilce), in sedaj v Mariboru v nemški kazini. Predsedoval je shodu Ornig in zapisniar je bil nemški učitelj in odbornik društva „Prosta šola" Gassarock. Govoril je Stajerčev urednik Linhart, ki je začel z zgodovinskimi neresnicami krmit svoje poslušalce, med katerimi pa ni bilo nobenega slovenskega kmeta. Najbolj so jo hudoval, da ne nosi več slovensko ljudstvo nemškim kramarjem denarja. Aha, to vas boli! Shoda se je udeležil tudi neki Girstmayer. Teca moža že Nemci nikjer ne marajo in so ga iz vseh zastopstev izbac-nili. Sedaj se obrača k Stajercijancem. Govorilo se je, da hočejo postaviti povsod svoje kandidate. Šentiljski Repnik je pravil, da razumejo slovenski kmetje boljše nemški kakor slovenski. Da se ni nihče tej neumnosti smejal, je znamenje, da ni bilo nobenega kmeta navzočega. Govorilo se je nemški!
Ptujski župan Ornig, glavni zaščitnik „Štajerca", imel jo v torek 12. t. m. v deželnem zboru v Gradcu slah dan. Poslanec dr. Schacherl povedal mu je take, da mu bode še dolgo zvenelo po ušesih. Med drugim je rekel dr. Schacherl:	Mi
smo dokazali, da se ta župan (Ornig) ne sramuje, naročiti po svojih uradnikih naravnost popačenje računov in knjig. To je bilo že sodnijsko dokazano.
—	Gospod Ornig poskusil je naravnost goljufijo na državnem erarju. Pripravljen sem to do pičice dokazati. — Dr. ScJiachorl poživlja Orniga, naj ga toži, česar pa seveda OriVig ne bo storil. On že ve, zakaj. — Ptujski „Stajerc" pa bode Ornigu še vedno slavo peval. On tudi ve, zakaj!
Slovenjebistriški župan gospod Stiger bi morali v deželnem zboru utemeljevati svoj predlog, pa tega niso mogli storiti — ker jih v deželnem zboru
NAS
ni bilo. Tako pridno dalajo g. Stigar za svoje volilo®. Drugokrat si lahko nemškutarji izberejo kar mutastega poslanca, potem ga vsaj lahko izgovarjajo, da vsled tega ne zagovarja svojih voliloev, ker ne more govoriti. Molčeči g. Stiger, naj živijo!
Vsllievanje liberalnih kandidatov. Na zakotnem shodu v Zidanemmostu so celjski odvjetnik dr. Kukovec in par liberalnih učiteljev proglasili kandidatom za državni zbor v laškom-brežiškem-sevniš-kem okraju trboveljskega župana Roša. Kdor si ga je postavil, ta si ga naj tudi voli, a kmetje in delavci si bodo izbrali in volili drugega kandidata. Roš je celo v domači občini postal že zelo nepriljubljen, ker se pri vsaki priliki vidi, da visoki gospod Roš nimajo srca za delavca in kmeta. Z Rošem proč!
Grozna nesreča se je zgodila v Spielieldu pri smodnišnici Salhamerjevi. V četrtek zjutraj vnelo se je v sušilnici blizu 500 kg. smodnika. S strašnim pokom je razneslo vso v bližini in dva delavca sta zletela visoko v zrak. Vsa črna. ožr/ana in raztrgana sta daleč proč padla zopet na tla in je bil eden takoj mrtev, njegov tovariš pa je umrl uro pozneje. K sreči so bili dru^i delavci ravno odsotni. Pri Sv. liju in še tudi do tri ure daleč v Ja-renini in drugod čutil so je močen sunek zraka in ljudje so preplašeni bežali iz hiš. V Spielieldu je zdrobilo veliko šip. Se hujša eksplozija jo bila pred kakimi dvajsetimi leti, ko je tudi zahtevala še več Žrtev.
Sv. Marko niže Ptuja. Pri nas imamo že več let ustanovljeno bralno društvo, dalje imamo lepo tamburaško društvo, ki je vse narodno prebujeno. Ob nedeljah in praznikih je v našem bralnem društvu vse živo. Fantje in dekleta si izposojujemo časopise in, knjigo, ki jih dobivamo kot udje bralnega društva. Fantje in dekleta, kateri od vas pa še ni ud bralnega društva, naj kmalu postane, kajti več ko nas bo. prej bomo zmagali. Naše tamburaško društvo tudi kaj lepo napreduje; najbolj pa se imamo zahvaliti našemu organistu Jožefu Keglu za njegov trud in učenje.
Konji z vozom zginili. V Vojniku je dne 9. t. m. pil hlapec nekega lesnega trgovca, iz Zreč ter je pustil stati pred gostilno dva konja z vozom. Ko misli Čez nekaj časa oditi, ni bilo ne konj ne voza. Hlapec je mislil, da so se konji sami napotili proti domu. Pa doma jih ni bilo. Vso iskanje je bilo do-sedaj brezuspešno.
Koroške novice.
Občinska volitev. V Kotmarivasi je zmagala v vseh treh razredih zopet nemčurska stranka. Pred nekaj leti so bili že Slovenci nekaj časa gospodarji v tej občini, a kakor kaže, jo ta občina za nas zgubljena.
Velikovec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Lipa“ je imelo v nedeljo dne 10. t. m. svoje mesečnb zborovanje, pri katerem se je razlagala nova volilna postava. — Kandidatu Načelu nič kaj posebno ne cvetijo rožice. Njemu nasproti kandidira tudi klobučar Gratzhofer. Slovenci postavijo svojega kandidata in tudi sociji imajo upanje do velikega vspehn. Proti Nagelu se bodo ravno slednji z vsemi močmi borili.
Velikovška okolica. Kmetje, ali hočemo voliti pivovarnarja Nagela? Ne! Nagole je prvič meščan, ki se mu dobro godi, torej ne ve, kaj je kmetu potreba; Nagelo je bogataš, ter ne ve, kako se godi revnemu kmetu in delavcu; Nagele je Nemec, in kot tak je kakor vsak drug Nemec, sovraži vse, kar je slovenskega; Nagele je pristaš nemškonaeijonalne stranke, ki ' i rada vse Slovence na Koroškem prej ko slej uničila: omenjena stranka, s katero gre Nagele, je tudi najbolj zagrizena protiverska, ter deluje z vsemi močmi za razdružitev zakona in za „prosto šolo“ brez krščanskega nauka, in v resnici Nagele sam ni podpisal pole za nerazdružitev za-
kona. Nagele se nadalje poteguje za železnico Sin-čavas-Velikovec, kmetje pa hočemo imeti železnico čez Grebinj-Freudonberg-Celovec. Nagele je slednjič pristaš one stranke, ki je nam kmetom naložila davek na mošt, zvalila na naše rame desetmilijonsko posojilo mesta Celovec in ki vedno nastopa zoper vero in Slovence. Tak kandidat ni za nas!
Prevalje. Prosta šola. V nedeljo dnje 3. marca je bil pri nas ustanovni zbor podružnice „Prosta šola.“ Shod sta aranžirala naš zdravnik, ki je bil tudi predsednik, in en učitelj. Udeležili so se ga vsi učitelji, domači in sosednji, uradniki rudokopov in nekaj socialdemokratov. Videli smo tudi nekaj trgovcev, katere si bomo zapomnili. Ker je bil shod tajen, se ga naših nihlče ni udeležil. Kakor sami poročajo, so razun treh vsi pristopili k društvu. Kaj mislijo s tem društvom doseči, se ve. Duhovnikom hočejo prepovedati pouk krščanskega nauka v šoli in s tem spraviti Boga iz šole. Ti hinavci zmi-raj trdijo, da nimajo nič zoper vero, ampak zoper klerikalizem. Pod to krinko pa delajo na vse mogoče niačine zoper vero. Upeljali bi' radi tudi pri nas francoske razmere, kjer ropajo cerkve in preganjajo katoličane in duhovnike. Seveda učitelji sami nočejo izpolnovati verskih vaj, za to jim mrzi vse, kar diši po veri. Vera jih straši z kaznimi v večnosti in za to jo hočejo odpraviti. Ali bomo mi res v vse to privolili? Ne! Sedaj privolitvah pokažimo, da stranka vsenemcev ni vredna življenja. Udeležimo se vsi kot en mož volitev in volimo moža trdnega verskega in narodnega prepričanja.
Prevalje. 2e nekaj časa se je govorilo pri nas o prosti šoli. V nedeljo dne 3. t. m. je bil ustanovni shod društva „Freie Schule“. Govoril je strokovni učitelj Hornbogner iz Velikovca, katerega koroški duhovniki še iz prejšnih časov poznajo kot zagrizenega nasprotnika. Pristopilo jo baje 50 članov. Slovenci oklepajmo se trdno našega katoliškega društva!
Guštanj. Dne 5. t. m. popoldne je pogorelo Ro-žejevo posestvo na Bodinjah popolnoma. — Bližajo se državno-zborske volitve. V trgu že sedaj vse govori o njih. Radovedni smo, kako stališče bo zavzel pri volitvah „oberbergrat" Marischler. Zadnje volitve so se godile v znamenju sile. Gorje delavcu, ki ni oddal glasu za pivovarnarja Seilritza. Z novo volilno postavo pa smo dobili tudi' postavo, ki pravi, da so delavce ne sme siliti, da oddajo glasove za tistega moža, ki ga delodajavec določi. Ce se mu grozi, da izgubi delo, je dotični kaznovan z zaporom od 1—6 mesecev. G. Marischler sedaj bo pa druga pela!
Koki j oziroma Dohrlavas. Prvi letni občni zbor našega društva se je prav sijajno obnesel. Društvo je priredilo v preteklem letu šest mesečnih zborovanj z predavanji. Članov je bilo 52. Za zabavo je skrbel naš moški pevski zbor in v zadnjem času tudi mešani zbor. Gmotno stanje društva kaže, kljub velikim stroškom in prvotnim težkočam, še nekaj gotovine v blagajni. Blagajniku gosp. Prajniku se je izrekla zahvala! Knjižnica Šteje 220 knjig, ki se prav pridno izposojuje. Odbor je sledeče sestavljen: Jož. Lipuš, predsednik; Jož. Sekol, v Dobrli-vasi, podpredsednik; Iv. Kuhling iz Kokija, tajnik; Iv. Dolinar, njega namestnik; Mat. Jož. Prajnik, blagajnik; Jak. Mišič, blag. nam.; Dav. Wastl, knjižničar; računska pregledovalca Gregor Kuster in Jož. Sekol iz Lovank. Nato nastopi kot govornik g. Gril iz Vovber. On priporoča sicer umetni gnoj, ali vendar le tedaj je umesten, ako domačega ni, ker je predrag. Boljše je zbirati gnojnico in jo navažatl na polja in njive. Navdušuje kmete, da se bolj zanimajo za rojo dobrih bikov. Da bi le njegovi nauki ne bili brez uspeha! Gosp. S a d j a k iz Celovca podaja jasno sliko o sedanjih francoskih razmerah; navaja vrsto slučajev na kak način liberalci na Francoskem ščitijo tako zvano „svobodo", katero imajo zmiraj na jeziku! Gospod voditelj Dolinar — vzor mladinoljuba — z le njemu lastnimi besedami navdušuje zborovalce za razširjanje to or-
aaolaaoije, ki je tolikega pomena za naše kraje, za naš narod. Shod je dobro uspel, udov je že sedaj 61 samih vrlih lantov in mož! Živio! Tajništvo.
Zitaravas. Tako pomenljivega in lepega kot je bil 10. sušeč t. 1. pa Žitaraves že davno ni imela. Vršil se je ustanovni shod k, s. izobraževalnega društva „Trta". Naravnost krasna udeležba shoda je pokazala, da je še tudi pri nas veliko ljudi vnetih za dobro katoliško slovensko stvar. Zborovanje je bilo prav živahno, govorila sta domači gosp. župnik \Veis in dr. Erlih iz Celovca. Župnik Weis so nam razložili v lepih besedali namen društva in dr. Erlih je nam polagal na srce potrebo za združenje v društva. Sedaj, ko ima ljudstvo v rokah moč, bo tudi vlada morala biti taka, kakoršno ljudstvo hoče, to pa le tedaj, če bodo dosti poučeni, da bodo znali pravico tudi prav rabiti. Liberalizem ima le tam moč, kjer je ljudstvo nevedno. Nato se je začelo zapisovanje udov, in volitev odbora. Pristopilo je takoj 45 udov samih mož in mladeničev, ki so Že plačali članarine čez 30 kron; torej lep začetek. Najlepše na shodu pa je bila igra „Sv. Neža“, katero so prav dovršeno predstavljale igralke iz St. Lipša, ki z njim že priznanim odločnim nastopom in lepim vedenjem razširjajo slavo slovenskih deklet. — Da pa bode naše zborovanje tukajšne liberalne mogotce tako razburilo, nismo mislili. Kakor človeka, ki ima nemirno vest, razburi vsaka sapa, tako so tudi naši liberalci oziroma Seifriceva žlahta kar zbesneli. Napravili so v bližnji gostilni našega zborovanja „fraj-bier“, h katerimu so spravili vso liberalno zalego, da bi pačili zborovanje. Toda glej čudež, kar ne more vsak, to je naredil sklicatelj našega shoda, da bi vsem ljudem ustregel. Slovenci so se prav dobro pri zborovanju in pri igri počutili. Liberalci so od alkohola razgreti hajlali krog gostilne, kjer se je vršilo naše zborovanje. Po noči so pa nekateri naše domu vračajoče udeležence s kamenjem napadali.
Grozno. V ponedeljek 4. t. m. je bil v Beljaku prvi dan vojaškega nabora in ob tej priliki se je zgodilo za Beljak nekaj nezaslišanega. Nekateri slovenski fantje, bržkone iz zavedne brške fare, so se odičili, kakor je pri nas navada, s trakovi, a ti so bili — strah in groza — slovenski! Zraven pa so si še dovolili v pristnem (?) nemškem mestu Beljaku na glavnem trgu peti slovenske pesmi. To je bilo pa beljaškim nestrpnežem preveč, ker oni marajo Slovence le takrat, kadar jim prinašajo denarce. Nek „štramrn" redar se je spravil nad pevajočo fante in jim vzel trakove. Značilno za redarje je, da imajo tako korajžo, ker drugače, ako je po noči kak prepir ali pretep, ne vidiš no enega, tudi ne od daleč. Vse eno pa nas zelo veseli narodna zavednost naših fantov in jih postavljamo drugim v zgled. Živeli! Beljak bi pa vso eno le čudno nemško izglodal, ko bi vsi izdajalci slovenske krvi postali na enkrat narodni. Bilo bi jih kakih 3000. A Beljak priča, da so najhujši nestrpneži ravno poturice.
Zviti sleparil. Trije sleparji so na posebno zvit način opeharili celovške lekarnarje. Najprvo je prišel v lekarno cL intno oblečen gospod, kateri je zahteval neko zdravilo. Med tem sta pa zopet prišla dva malo slabše oblečena ter sta zahtevala vsak svoje zdravilo. Prvi je pri vstopu onih dveh položil bankovec za dvajset kron na mizo. Da bi pa lekarnar vsled nujne zahteve tudi ustregel prišlecema, jo pa pustil denar ležati ter je šel zdravilo prinrav-Ijat v laboratorij. Ko pa nazaj pride v prodajalno, pa že zahteva prvi od lekarnarja, da naj mu da denar iz desetaka. Lekarnar gleda, pa ne vidi nikjer bankovca ter nato kupcu reče, da desetaka ni prevzel ter ga je skoraj gotovo pomotoma on sam nazaj vzel. Kupec je pa trdil, da jo denar lekarnar vzel, nakar sta to tudi druga dva potrdila in rekla, da lahko pričata. Lekarnar si proti tem pričam ni mogel drugače pomagati, da je izplačal drobiž iz desetaka. Koj nato je pa tudi lekarnar obvestil policijo o tem. Temu podoben slučaj sta, pa naznianila tudi druga dva lekarnarja. V deželni lekarni m Starem trgu se jim pa ta čin ni posrečil, zato je pa lekanitar po odhodu dognal, da mu je nekaj denarja iz predala zmanjkalo. Policija pridno iš< * uzmoviče, pa do zdaj jim še ni na sled prišla, ker so izginili kakor kafra.
Rasne novice.
Konec sveta. Prof. Matteucci v Rimu prorokuje konec sveta in sicer že proti koncu meseca — marca. Zvezdoslovec utemeljuje svoje strašno prerokovanje s tem, da naša zemlja trči skupaj z ndvimi svetovi, ki jih je pred kratkim odkril zvezdoslovec Marchetti. Pri tem trčenju mora biti končano vsako živo bitje na svetu. V Avstriji pa nimamo časa poslušati prerokovanja o koncu sveta, ker je treba vendar še pozneje izvršiti volitve!
Eskurljal se imenuje kraljeva palača blizo Madrida na Španskem in je tako velika, da bi se rabilo štiri dni, da bi se prišlo skozi vse njfene dvorane in sobe. Pot, ki bi se jo tako napravilo, bi bila dolga celih 190 kilometrov.
Vojaški avtomobili.
Kdo jih ne pozna teli novih vozov, ki pridr-čijo bliskomu, da ne veš kdaj, in zopet oddrčijo, da si jih komaj pogledal. I3rez konjev, brez lukomatije, na navadni cesti vozijo, ter so strah popotnikov in voznikov. Kdo se ne spominja nesreče, ko je. pred kratkim bil ubit na Murskem polju kmet Sagaj, ker so se konji splašili pred avtomobilom ljutomerskega glavarja Rainerja? Zdaj dobijo avtomobile tudi vojaki, in na avtomobilib se bodo vozili vojaki in kanoni. Kako svet napreduje! Bliskoma gre vse naprej, bliskoma kakor avtomobil. Naša slika kaže vojaške avtomobile.

Vojaški avtomobili.
Bter. 6-
Stran 6-	RXH
Umor bolgarskega ministrskega predsednika.
Ministrski predsednik Petkov se je 11. t. m. okoli 6. ure popoludne v spremstvu vojnega ministra, ministra za trgovino in finančnega ministra vračal s sprehoda iz Borisovega vrta v Sofiji. Na poti v mesto so bili ministri naenkrat s streli iz revolverja napadeni od nekega mladega moža. Prvi strel je ranil trgovinskega ministra na roki, nadaljuj strel je zadel Petkova nad lopatico. Drugi, streli so zgrešili. Petkov je skušal stopiti v kočijo, ki se je pripeljala mimo, zgrudil se je pa pred kočijo ter je umrl med vožnjo nekoliko minut potem, na notranjem izkrvav-Ijenju, ker mu je krogla prodrla pluča in glavno srčno žilo. Napadalec, neki odpuščeni uradnik imenom Petrovj je skušal pobegniti, dohitel ga je pa
Bolgarski ministrski predsednik Petkov.
gardni poročnik Konstantinovič ter ga udaril s sabljo, nakar sta dva redarja morilca zvezala. Policist, ki je Petkova vedno spremljal, je ponovno z revolverjem streljal na bežečega morilca, ne da bi ga bil zadel. Trgovinski minister je le lahko ranjen. Sodijo, da se je napadalec hotel maščevati samo na trgovinskem ministru Genadjevu. V izredni seji sobranja (drž. zbora) je predsednik zbornice priobčil žalostno smrt ministrskega predsednika Petkova. Poslanci so molče vstali s sedežev. Trgovinski minister Genadjev jo potem opisal življenje premino-lega ter pokazal, da je bilo možu, ki je leta 1877. v znamenitih bojih v soteski Sipka (kjer so se borili Bolgari za osvobojenje svoje domovine iz turškega gospodstva) izgubil eno roko, sojeno, da i ga je zadela morilčeva roka Bolgarja.
Kitajsko novo leto. 12. svečana ob polnoči se je pričelo kitajsko novo leto 4G04. Novo leto nad-kriljuje pri Kitajcih kot praznik tudi praznike zmajev in svetilnic, praznik prve polne lune in druge, katerih je kitajski koledar poln. Novo leto je tudi rojstni dan vsakega Kitajca, kajti šele od novega leta naprej se prično šteti leta novorojenčkov.
Na vsem svetu je približno 240.000 vrst žuželk. Nekatere so tako male, da jih ima 4000 še le težo peščenega zrna.
Velikansko jajce izumrlo ptičje vrste Epiornis na otoku Madagaskarju v Afriki hrani ravnatelj živalskega muzeja, profesor dr. Reichenow v Bero-linu. Dal je za to jajce 2400 K. Jajčja lupina je 2 cm debela, snežnobela in drži 6 in pol litra — toliko kakor 150 kokošjih jajc.
Davka nočejo plačati južnofrancoski vinogradniki. Začeli so se upirati v Baixasu, potem po drugih občinah, zlasti v Salešu; pravzaprav ne morejo plačati davka, ker vlada med njimi velika revščina radi nizkih cen vina.
Strah v blaznici. V "rški blaznici v Jodi-kulu, carigrajskem predmestju, je umrl v nedeljo dne 3. t. m. blaznik, ki so ga položili1 v rakev, da ga drugi dan pokopljejo. Ko je neki drugi blaznik to videl, šel je skrivoma v mrtvašnico k mrtvecu, ga vzel iz rakve, postavil v. bližnjo oimaro in se sam vlegel v rakev. Ko je drugo jutro prišel duhovnik, da bi blagoslovil rajnkega, vstane blaznik iz rakve. Duhovnik se je tako prestrašil, da se je
DOM
ooesveščen zgrudil in p!ar trenutkov nato umrl. In ostali prisotni so zbežali v divjem kriku na vse strani. Ko so se ljudje nekoliko umirili, šli so spet v mrtvašnico, kjer so se uverili, da dozdevno oživeli mrtveč ni bil pravi mrtvec. Na njih vprašanje, kje je mrtvec, pokazal jim je blaznik na omaro. Ko so jo odprli, padel je mrtvec z ropotom med nje. Zopet so mislili, da je oživel, in kričaje odhiteli na prosto. Sele čez dolgo časa se je vsa stvar pojasnila docela in jo ljudi minil grozen strah.
Nečloveški oče. Kmet Horvat iz Kabja na Ogrskem so je peljal domov s svojim osemletnim sinom. Kar je opazil za seboj tolpo volkov, ki so prihajali vedno bližje. Dasi je gonil konje na vso moč, ni mogel uiti. Da reši sebe, sklenil je žrtvovati svo^-jega sina in ga je pehnil z voza. 'Seveda so ga zveri takoj razmesarile, dočim je sam popolnoma srečno došel v vas. Ko so vaščani izvedeli to strašno vest, se jih je polastilo nepopisno razburjenje.
Mati se je obesila pred svojim sinom. V Va-sarhelyju se je kmetica Elizabeta Mohacz pred lastnim sinom obesila, dočim se ta ni ganil in mirno čakal, da je nastopila smrt. Nato je šel k sosedu in mu pripovedoval o strašnem činu. Ker so ^a smatrali umobolnim, so ga oddali v blaznico. Sosedi so hoteli nesrečno ženo rešiti, a bilo je že prepozno.
Grozen čin blaznele ženske. V Trstu sta bili 35-letna Ana Gaeta in 37-letna Marija Zorzin veliki prijateljici. Ana ni Šla že pet let iz hiše, ker ji teče iz noge. Te dni je rekla Marija Zorzin Ani: „Vi ste nesrečna radi vaše noge, a meni je življenje tako težko! Najbolje bi bilo, da umrjeve obe! Ana Gaeta se je na te besede smejala in jih ni smatrala resnim. V nedeljo popoludne je Marija Zorzin naprosila Ano, naj bi jej prišla pomagat, na kar se je Ana rada ozvala. Marija jo pomivala kuhinjsko posodo, a Ana jo je brisala. 2i njima je bil 2-letni deček Marije Zorzin. Hkratu je postala ta poslednja nenavadno razburjena ter je začela nekaj iskati po kuhinji. Ana jo je vprašala, česa da išče. „Sekiro!“ jej je odgovorila Marija. „Evo jo pod ognjiščem!" je dejala Ana, pokazavša na sekiro. Marija je pa s bliskovo hitrostjo pograbila sekiro, skočila proti Ani in pahnivši jo tako, da je padla na tla, je zavpila: „Sedaj bove skupaj umrli!" Obenem jo je pa udarila s sekiro po glavi. Ko je videla, da leži Ana vsa krvava na tleh, je spustila sekiro, poiskala neko staro britev tor si z isto prerezala vrat. Otrok, ki je videl obe ženski ležati v krvi na tleh, je začel vpiti, in šele na njegovo vpitje so prihiteli ljudje. Poznali so takoj zdravnica, ki je podelil obema ženskama najnujnejo pomoč. Ana Gaeta je imela 4 rane na glavi in ono na levi roki, Marija Zorzin je pa imela vrat grozno prerezan.
Velika števila. V notranjih krajih Avstralije in tudi v Južni Ameriki so nlemena, ki no morejo v svojem jeziku izraziti števila, ki so večja nego dva ali šest. In tega ne morejo niti s števnimi imeni, niti s sestavljanjem več številk, niti z opisovanjem. Tako se govori, da Botokudi, pleme, ki rivi v južni Ameriki med Rio Dore in Rio Pardo, razlikuje le dva številna znaka: eden in mnogo. Toda tudi naši znaki za števila so bili v starih časih zelo pomanjkljivi. Grki in Rimljani so opisovali vse, kar je nad milijon in bilijon. Beseda milijon( se je prvikrat rabila leta 1332. V občno porabo je došla pa še le pozneje. Slavni nemški matematik Adam Riese, ki je živel sredi 16. stoletja, še ne pozna znaka te brojne veličine. Se mnogo pozneje je nar stal znak „milijarda." Beseda „milijarda" je nastala še le v 19. stoletju, kakor znak za tisoč milijonov in to v financijalni stroki. Posebno je važno znati, da v zvezdoznanstvu znači milijon — milijon krat milijon. Zato rabimo mi besedo trilijon. Trilijoni se torej piše z jednico, za katero se vrsti 18 ničel. Kvadriljon z jednico in 24 ničlami itd. Ker je še le moderna znanost občutila potrebo, da se izrazi' v velikih Številih, bi bilo krivo misliti, da ni imel nfr ben narod znakov za velika števiVa. Židje so imeli
take znake. Ali niso oni edini. Oni so dobili te znake od Indijcev, ki so že za časa Budhe imeli znake za največja števila vse do sto tisoč milijonov. Od Indijcev prihajajo (in ne od Arabcev) tudi naši številni znaki.
d Šeststoletnlca vilic. Tega leta je 600 let, old kadar so prvikrat rabili pri jedi vilice. Bilo je to leta 1307, ko se je kralj Jean, vojvoda bretanjski prvikrat poslužil vilic. On je rabil vilice samo za sadje. Med tem so minola tri stoletja, a kralji in njih podaniki se j'edli meso še vedno brez vilic. Ko so poskušali jesti meso z vilicami, so bili nerodni, kakor Evropejci, ki poskušajo jesti riž s paličicami kakor Kitajci. Vilice so si pa med tem čim daljo bolj odpirale pot v široke sloje in danes jih rabijo vsi omikani narodi.
Prvo sveto obhajilo mladega zamorčka.
Spisal K. O.
Prigodba, katero hočem svojim bralcem pripovedovati, jim naj predoči prvo sveto obhajilo mladega zamorčka, ki ga jo prejel v čisto nenavadnih razmerah. Njegove rojake na otoku Levoka v Novi Zelandiji je poučeval v katoliški veri misijonar o. Jože!. Ko se je nekega večera po dolgem potovanju in težavnem apostolskem delu na otoku popohioma utrujen vračal v svojo priprosto hišico, zasliši naenkrat jokanje. Prestrašen gre za glasom in zagleda Ob neki banani (dreyesu, ki raste v južnih krajih) sedeti deset- do dvanajstletnega dečka, ki si je z rokama zakrival glavo in bridko jokal.
„Kaj pa je tebi, ljubi otrok“, ga vpraša ginjen misijonar, „zakaj pa jokaš?"
„Mati' mi je odšla k velikemu duhu", odgovori ihte mala sirota, „mati mi je umrla."
„In oče?"
„So tudi umrli in jaz, jaz tudi ne bom več dolgo živel, kajti mali Samoa nima nikogar več na svetu." In ubogi otrok se je začel znova bridko jokati.
„Bi li šel z menoj, Samoa?" je rekel misijonar, „jaz bi te ravno tako rad imel,, kakor tvoja mati."
Začuden in malo pomirjen vsled prijaznih besed, na katere deček že dolgo ni bil navajen, si je otrl solze iz očij in šel brez ugovora za duhovnikom. Temu se je mladi zamorček zelo prikupil; vsak večer ga je poučeval o verskih resnicah, katere je ta tudi zelo pazljivo poslušal in si jih zapomnil.
„Bog ga ljubi in varuje! V nebesih ima božjega brata, kateremu je ime Jezus, ifn mogočno!, dobro mater, Marijo." To novo in tolažljive resnice so 8a vedno najbolj zanimale in radostile. Vedno je imel pripravljena nedolžna, otročja vprašanja. Kje stanuje ljubi Bog Oče, kje stanuje Jezus in Marija i- t. d.
„V nebesih, dragi otrok, kjer boš jih nekdaj videl, če boš pobožen in če jih imaš prav rad."
O, jaz ljubim Jezusa in Marijo, Ijubjm Boga '2 celega srca, pa tudi Vas, oče", je otrok nedolžno pristavil in poljubil roko dobremu starčku.
Ko se je naučil, da se Jezus v TMajsvetejšem Zakramentu popolnoma daruje ljudem, da ga bo tudi sam nekdaj prejel, ni poznalo njegovo hrepenenje in veselje nobenih mej. Medtem pa je v naukih iz katekizma vedno napredoval in že je orosila krstna voda njegovo čelo.
Nekega dne pa je misijonarja, ko so je povrni s težavnega pota domov, napadla huda mrzlica, ^edeč pri ležišču svojega edinega dobrotnika je ubogi Samoa občutil veliko bol v svojem srcu. Cele hre je presedel pri bolnikovi postelji, pazil na vsak njegov migljaj in polog tega vneto molil k dobri ne-neški Materi: „Marija, prosim te, daj mojemu dobremu očetu zopet zdravje!"
Misijonar ni umrl, pač pa se je v malo dneh Postaral za leta. Popolnoma oslabel, tresoč se in
brez vseh močij, se je na svojo veliko žalost moral odpovedati apostolski službi in se vrniti v svojo domovino, na Francosko. Kaj pa mali Samoa, kaj ž njim začeti? Ali ga naj pusti v Novi Zelandiji? To ni šlo, ker bi! deček od žalosti umrl. Ali ga naj vzame na Francosko? Misijonar .je bil brez premoženja in kdo bi se usmilil sirote? To no gre, si je moral duhovnik sam odgovoriti, ali vendar, saj ne manjka na Francoskem velikodušnih podpornikov, ostalo bo pa že ljubi Bog sam preskrbel.
Cez nekaj tednov je vstopil o. Jožef z malim Samoa na ladjo „Sv. Kolumban" po imenu, ki bi imela pluti v Haver, torej v misijonarjevo domovino. Prva polovica potovanja je pretekla nenavadno srečno in „Kolumban" je hitel kakor lastavica po morskih valovih; morje je bilo mirno, nebo čisto. Nekega jutra pa je nebo popolnoma otemnelo in začela se jo kmalu strašna, neusmiljena nevihta. Tuleči vetrovi so se zaletavali v ladjo in se igrali ž njo, kakor se igra voda v reki z lahko orehovo lupino. Naenkrat pa nekaj strašno zahrešči: ladja je zadela na pečino in| skozi veliko odprtino je drla voda v ladjin trebuh.
„Čolne v morje", zapove kapitan in takoj spustijo dva čolna, ki so jih še rešili v nevihti, v morje, pa o nesreča — za vse ni prostora. Cez nekoliko minut so se rešenci, ki so veslali na vso moč, oddaljili in na krovu je ostal le kapitan, nekaj mornarjev, o. Jožef in pa mali Samoa.
„Kapitan, kako dolgo še živimo?" vpraša duhovnik.
„Ce no stori Bog čudeža, so „Kolumb,anl“ potopi v dvajsetih minutah."
„Torej še imam čas", mrmra mašnik. Na to se obrne k Samoi in reče: „Dragi otrok, vsi bodemo utonili; ali želiš še pred smrtjo sprejeti ljubega Zveličarja v svoje srce?"
„Seveda, oče, kako srečen bi bil!" Pri teh besedah se je vrgel mladi zamorec vos srečen na kolena in smrt mu zdaj ni bila več strašna.
„Moli torej, ljubi otrok", je rekel misijonar, do solz ginjen,„moli k našemu nebeškemu Očetu, moli tudi k ljubi nebeški Materi, kajti ljubi Zveličar hoče priti v tvoje srce." Na to se obrne k mornarjem. „Dragi prijatelji in bratje, molite za njega, za sobo in zjedinite svoje misli in srca z Bogom."
Mornarji so pokleknili. ...Oče, dajte nam odvezo!" je rekel ponižno kapitan. Tn besčde nebeškega odpuščenja in odveze so prišlo iz ust duhovnika čez te udane, smrti izročeno ljudi. Deček je bil med tem kakor zamaknjen in zdelo se je, da ne spada več na zemljo.
„Oče", reče lahno kapitan, „ne mudite se, čez deset minut nas ne bo več!"
Na to se približa o. Jožef otroku in vzame iz puščicte, ki jo je nosil na prsih, pbsvečeno hostjo ter jo pokaiže dečku, ki se je koprnenja ves tresel. Zdaj se oglasi na krovu potapljajoče se ladje resen glas duhovnikov: „Gospod, nisem vreden;, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moja duša bo zdrava." „Amen", odgovori ihte stari mornar. Trenutek pozneje že bije otrokovo srce na srcu Jezusovem. Kakšno prvo sveto obhajilo! Tn svojemu Zveličarju se je že v nebesih zahvalil. Kajti že gre voda v mogočnih valovih čez krov; mornarji še napravijo enkrat zitamenje sveteera križa, duhovnik še enkrat vzdigne roko, jih blagoslavlja in „Kolumban" se potaplja počasi v globočino.
Misijonar je dobil plačilo v nebesih in Samoa je bil pri svojem Odrešeniku.
In ta, ki to prigodbo pripoveduje, še dostavlja: „Od vseh tistih, ki so bili na ponesrečeni ladji, se je rešil samo kapitan, ostali pa so vsi našli smrt v morskih valovih. Neka angleška ladja ga je vzela na krov, postal je duhovnik in ta duhovnik, dragi prijatelji, sem jazi"__________
Listnica uredništva.
Prevalje: Hvala za poročiloI Prosimo še večkrat 1 Pozdrave!


Pozor I Čitaj I S<aliemu moči

Pozor! 6i*aj!
Soloemu zdravici
Pakraške želodčne kapljice.
Pnkraike K«>Iod^ne kaptjic«*:
Delujejo izvrstno pri vseh želodićnih in 6re-vesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in Čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike [liste, od----1
o;


i.
(S
s
>0
MlšmM

m
gliste, lezni, ki vse bolesti
odstranj^jo ki vsled mn
mrzlico in vse druge bo-mrzlice nastanejo. Zdravijo na jetrah in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi:
Peter Juriiić,
lekarnar v Pakracu it. lOi
(Slavonija.)
Denar se pošilja naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto); «• stekleniči« (1 dncat) A H, 94 c*tekl«Rlčle (2 ducata) AH«« *, 38 stekleniči« (8 ducati) S9 £4 40 w.
Manj kot 12 stekler.ičic se ne razpošilja.
Slavonska zel.
Se rabi z prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zsmolklosti, hripavosti-v g;lu, suhemu betegu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kr.tsru in odstrsnjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstareiših prsnih in pljučnih katarih.	-v J
Ona je sledeča (franko na vsako pošto); 9 srlfflnalnl steklenici 8 K, 40 v; 4 originalne steklenice A K NO v; G originalnih steklenic 9 K 80 v.
Marj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:	10-7
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu
Pozor,
kmetice in dekleta!
V el c ji lekarniški praks^ k t to Iz^ rstjem la čo* 25 let, pos-očilo .e mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, t j.
Kapilor li II.
Isti deluje, da p'stanejo lasi gosti, dogi in odstranjuje prhljaj (lu-kke) na g’avi Cona (frar kona v-.aiio pošto) je: »dea iondiž 3 K 60 t, dva lončka 5 K Trota, da si 'Taka obitelj narodi. Prosim, da re naroči •ssmo Od mena pod naslovom: P. Juri id. lekarnar, Pakrac, Slavonija. Danar se pošlje naprej ali s poštdm [ovsetieui.	b—5
Doktorja ui Trukftczjj^,
^ »vetovno znano
O
redilno varstveno si edstvo, ki jo bilo na
Vojaška pisarna Emil Kokstein
Gradec, Stempfergasse 3.
pojasnila, nasveti, prošnje, vlo£e, strokovnjaška mnenja itd. ;<>-3)
v vseli VOjELŠilil* 7.£LdeV£llk.
akracu 101, Slavonija.
Rodoljubi!
Slovenci!
razstavah odli-kovano e naj-
aw^ boljšimi pohv "rv lami. dobiva
N
govou. Po pe i ae ruzpožilj gl najmanj 5 i
Spomiajajt* se ob vsaki priložnosti naše
družbe sv. Cirila in Metoda.
hv*.-
lami, dobiva se pristno pod marko Uaatin
pri vsakem trgovcu. Po pni i se razpošilja najmanj 5 zavitkov za 2 K wA 70 v. Lekarna Tat Tnik6czy v Ul Ljubljani. Po-VA narejalci se sodnijsbo kaznujejo. (18—) 2)
s »Vs	sVs »Vb vTs sYs »Tv vTs i

S $
/Harijine kapljice, i
m
t
f
m
f
Te kapljico se rabijo za vse notranje in zunanja bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protinu (gibtu), reurnatiznin, bodenju, tr- jjjj* ganjn, glavobolu, zobobolu, prso-bolu, kašlju, prehlajenju, sušici, jetrni in bubrežni bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napihavanju, grču, zgagi, proti bljuvanju itd.
Krepi živce in telo, torej neobhodno potrebno za vsako hišo.
Imam t.sočo zahvalnih in priznalnih pisem.
Delujejo izvrstno iu zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad vzame in tudi otroci.
&
1
Cena je franko na vsako pošto:
12 stekleničit (1 tucat) 5 K, 24 stekleničic (2 tueata) •’66 K, 86 stekleničic (8 tucate) 12 40 K.
4	Manjo od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Prosin da se naročuje samo od mene pod naslovom:
Ljekank zlatemu orla, Pakrac, Slavonija.
&
$
o
&
o
o
o
o
o
o
.To j /ga
O* Ać/m Lpv diUkA fic. 3a tn /y/m, limtc cLMi. Jiuihm JdbjLumjjm kam ptl.
sama se Je obneil. u
najokusnejšo prime«, ki lahko prebavna, radilna in krvotvorna apeli zdravje