Listek.
55
O obeh drugih knjigah, kateri smo navedli v pričetim svojega poročila, priobčimo pozneje samostalno oceno; za sedaj samo še izrekamo prepričanje, da bodo ,,Matičarji" izvestno sosebuo zadovoljni z letošnjimi knjigami  ,,Matice Slovenske".
Levstikovi zbrani spisi. Knjigarna Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg razpošilja nastopni poziv: ,,Fran Levstik je v slovenskem slovstvu uže blizu štirideset let zveneče in slavno ime". Uže prva zbirka njegovih mladostnih poezij, ki je prišla na svetlo leta 1854., vzbudila je po slovenskem svetu občno zanimanje. V tehničnem oziru za tist čas nenavadno dovršene, po svoji vsebini izvirne, polne globokega čustva, zdravega humorja in človekoljubivih nazorov nam kažejo te poezije samostvornega pesnika, čigar krepka osebnost se dobrodejno odlikuje od vseh slovenskih   pesnikov  tedanje  dobe.
V tistem slovenskem pesništvu neprijaznem času preostro sojene, bile so ,,Pesmi" (1854.) usodepolne našemu pesniku. Vrgle so ga iz tira, po katerem bi mu bilo drugače najbrž mirno teklo njegovo življenje, in pravi deseti brat brez doma in rodbine si je Levstik dolgo vrsto let kruha iskal po raznih pokrajinah slovenske domovine. Trd boj za vsakdanji kruh, resne znanstvene študije, v katere se je utopil samouk, sotrudstvo pri raznih političnih časopisih in tudi nekakšen strah pred javnostjo — vse to je pro-vzročilo, da se je Levstik le v dolgih presledkih oglašal v slovenskem slovstvu, da pa do svoje smrti ni  objavil nobenega večjega celotnega pesniškega dela.
Toda tudi uže z onimi spisi, katere je priobčeval v ,,Glasniku" in ,,Novicah", v ,,Vrtci" in ,,Zvonu", v ,,Slovenskem Narodu" in ,,Napreji", vplival je mogočno na razvoj našega književnega jezika.
Sploh se je Levstik slovenskemu občinstvu zadnjih trideset let kazal bolj jezikoslovca nego pesnika. Samo dobremu prijatelju pesnikovemu se je posrečilo, za svoj list od Levstika dobiti kaj poezij, in še te je pesnik najrajši priobčeval brezimno ali pa z izmišljenim podpisom. Zatorej se je v slovenskem občinstvu ukoreuinila misel, da je Levstik pač velik učenjak in bistroumen jezikoslovec, da pa je v njegovem srci usahnil vir večnolepe divne   poezije.
Toda kako napačna je bila ta misel, to je pokazala njegova literarna  ostali na.
Razven obsežnega leksikalnega gradiva, ki se porabi drugod, ostavil je Levstik svojemu narodu bogat zaklad dovršenih poezij samo deloma uže natisnjenih povestij, pravljic in pripovedek, bistroumnih kritik, znanstvenih razprav in jezikoslovnih študij. Samo poezije njegove obsezajo okolo 450 številk, in dobra tretjina teh poezij doslej ni bila še nikjer natisnjena. Od nežne erotične pesence in vesele otročje igre do vznesene himne in veličastne ode, od zveneče ubranega soneta in pobožne cerkvene pesni do mračne balade in jasne romance, od prekrasne Marijine legende, božične kantate in mične basni do pereče satire in smeh vzbujajoče parodije — vse vrste pesništva so zastopane  v Levstikovih poezijah !
Podpisana knjigarna, ki je od Levstikovih dedičev kupila pesnikovo literarno zapuščino, izročila je nje ureditev g. prof. Fr. Levcu, ki Levstikovih zbranih spisov ni samo  priredil za natisek, ampak je vsakemu zvezku dodal tudi obširen  tolmač, kateri
—  kolikor je bilo to možno dognati — natanko pojasnuje,  kedaj je pesnik dotično pesen ali dotični spis zložil ali spisal, kedaj in kje natisnil ali za natisek priredil;  kaj je pesniku dalo povod tej  ali Oni pesni,  temu ali onemu spisu.   Ta tolmač znatno povišuje   vrednost vse kritično in spretno   urejene   zbirke,   kakeršne Slovenci   doslej  gotovo še niso imeli."
,,Levstikovi zbrani spisi" izidejo v petih zvezkih z nastopno vsebino: I.  zvezek  — Poezije I.   —   obseza :    Uvod —  Pesni  —  Ode in elegije  —    Sonetje
—   Romance,  balade in legende — Tolmač.  II. zvezek —Poezije II. obseza :   Otročje igre v pe"sencah — Različne poezije — Zabavljice in  pušice — Ježa na Parnas — Ljudski
5^>
Listek.
Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač. Ostali trije zvezki izidejo prihodnje mesece v kratkih presledkih. III. zvezek bode obsezal povesti pravljice in pripovedke. V tem zvezku izide sloveča povest -»Martin Krpan z Vrha«., dalje »Doktor Bezanec v Toz-banji Vasi« in več krajših pripovedek. IV. zvezek prinese: Kritike in znanstvene razprave. Poleg krajših spisov bode ta zvezek obsezal zlasti znane »Napake sloienskega pisanja«., spis »Gospodoma nasprotnikoma« (ves spis), kritično razpravo »Pegam in Lam-hergar«, »Vodnikovo življenje« i. t. d. V. zvezek: Jezikoslovne stvari. V tem zvezku izidejo spisi jezikoslovne vsebine,  zlasti važni   doneski k slovenski slovnici.  —
Živo prepričani, da ndrod slovenski veselo vzprejme prelepo božično darilo, katero mu je podal g. prof. Leveč, priredivši Levstikovih spisov prvi in drugi zvezek, za sedaj samo oznanjamo Levstikove poezije; obširnejše poročilo pa priobčimo v pri-hodnjih številkah. Omenjamo še, da sta priredila založnika za vse spise štiri izdaje, in sicer stane broširana izdaja: gld. IC50, v platno elegantno vezana gld. i3'5o, v pol francoskem usnji gld.   14/50 in konci v prekrasni fini vezbi gld.   I5'50.
Jurčičevi zbrani spisi, katere izdaja »Narodna Tiskarna« in ureduje prof. Fr. Leveč, obsezajo v desetem svojem zvezku znani roman »Rokovnjači«, ki je bil priobčen v »Ljubljanskega Zvona« prvem letniku, nato štiri pripovedne črtice »Moj prijatelj Jamralec«, »Sest parov klobas«, »Po tobaku smrdiš« in »Zenitev iz nevošljivosti.« Vse štiri so bile natisnjene v »Slovenskem Narodu« leta 1877., 1878 in 1879. Odveč bi bilo še priporočati Jurčičeve spise; omenjamo samo, da deseti zvezek završuje pripovedne spise in da velja kakor prejšnji zvezki nevezan 60 kr., krasno vezan pa 1 gld. Jurčičevi zbrani spisi se sploh dobivajo v »Narodni Tiskarni«, prodajata jih pa tudi Janez Giontini in Kleinmavr &  Bamberg v   Ljubljani.
»Od pluga do krone.« Zgodovinski roman iz minulega stoletja. Preprostemu narodu spisal Jakob Bedenek. V Ljubljani [891. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. 270 str. — Romanov, namenjenih preprostemu narodu, šteje slovenska književnost ubogo malo, zatorej veselo pozdravljamo vsako novo delo takšne vrste in ga, kakor se umeje samo po sebi, ne merimo tako, kakor romane, pisane izobraženim stanovom. Bedenekov roman si je našel mnogo priznanja pri onih čitateljih, katerim je namenjen; temu priča je to, da se pridno kupuje, celo pridneje nego druga pripovedna in pesniška dela. Z dobro vestjo lahko rečemo, da ima mnogo prednostij , seveda tudi dokaj nedostatkov. Velika prednost je že to, da se bere jako gladko, ker je pisava vseskozi domača in lahkoumevua; sosebno pa ga priporoča prelepa in hvaležna snov, katero obravnava pisatelj. Kaj ga je nagibalo spisati ta roman, to pripoveduje v predgovoru sam: prvič je hotel Slovence seznaniti s preslavnim rojakom našim (velikim matematikom Jurijem Vego) in mu tako postaviti živ spomenik v srci narodovem; drugič pa je hotel ž njim oči odpreti zlasti tistim kmetskim očetom, ki imajo nadarjene sinove, toda jih ne dajo v šole. Oboje se je pisatelju posrečilo precej dobro, dasi je to velika hiba v romanu, da čitamo le nekatere odlomke iz življenja Vegovega, ker osebnost glavnega junaka preveč zakrivajo druge osebe in druga dejanja, katera riše pisatelj časih celo po nepotrebnem. Sploh moramo reči, da je pisatelj pregostobeseden, zlasti tedaj, kadr.r govori o velikih zgodovinskih osebah in zgodbah; po nekod pa je tudi nepravičen. Navedli bi lahko več odlomkov, kjer se pretirano govori o pruskem Frideriku, ki je in ostane odlična osebnost v zgodovini navzlic vsem pegam svojega značaja in navzlic krutim krivicam, katere je provzročal z železno roko svojo. Tudi veliki Jožef II. je opisan precej čudno, da ne rečemo kaj hujšega. O osebah samih, ki nastopajo v romanu, priznavamo, da so risane jasno in krepko. Bedenekov Vega je vseskozi simpatiška osebnost, izvestno najboljša izmed  vseh;   tudi   mati   njegova   je   pogojena   jako   dobro.     Prija  nam