leto XXXVII. ŠT. 3 Ptuj, 19. januarja 1984 CENA 11 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA \ r." C t l" ž::.. :.....■ ^ : . Uspešna rejca pujskov (stran 2) O razporeditvi in pričetku delovnega časa (stran 3) Haloška planinska pot (stran 4) Ogrevanje s sončno energijo (stran 5) V klubu mladih v času počitnic (stran 6) Odjutri dalje tudi našišolarji na počitnicah Jutri je takorekoč zadnji dan pouka pred polletnimi počitnicami za 7990 učencev osnovnih Sol in 2382 učencev ptujskega sred- nješolskega centra, čeprav se počitnice - uradno začnejo šele v ponedeljek, 23. januarja. Letos so se poleg kluba mladih v Ptuju pripravili za organizirano preži- vljanje počitnic tudi na področju aerobike, plavanja, rokometa, smučanja in planinstva. Tako bo v torek, 24, januarja, četrtek — 26, torek — 31. in četrtek — 2. februarja tečaj aerobike v športni dvorani mladika od 8. do 10. ure. V ptujskih toplicah pripravlja ak- tivnosti ptujski plavalni klub — 23., 26. in 30. januarja ter 2. februarja. Prvi in tretji dan od 11. do 13. ure,' drugi in četrti dan pa od 14.—16. ure. Rokometni klub Drava vabi v torek, 24. januarja in torek, 31. januarja v športno dvorano Mladika od 16. ure dalje in sicer učence od 5. razreda dalje. Smučarski klub bo organiziral tečaj pri Treh kraljih na Pohorju, ki bo od 30. januarja do 3. febru- arja. Vse potrebne informacije so na voljo pri Mariji Lukman po telefonu, številka 771 564. Taborniki bodo organizirali smučanje v Kranjski gori. Planin- sko društvo pa enotedenski smučarski tabor od 23. januarja dalje na Kopah. V Mestnem kinu v Ptuju bosta za šolarje tudi dve kinopredstavi in sicer v torek, 21. in 31. januarja ob 16. uri. Vsem šolarjem želimo lepe in prijetne počitnice, smučarjem pa debelo snežno odejo. mš - Kmetovalci so spet zaskrbljeni. Sneg, kije v presledkih po novem letu lepo prekril polja in s tem posevke ozimnih žit, je nenadna odjuga od sobote na nedeljo pre- cej pobrala. Pripomogel je tudi dež, ki je rosi! v nedeljo ves do- poldan, da se je marsikje napra- vila ledena skorja. Ce bo dalj časa držala, obstaja nevarnost za po- sevke, zlasti še, ker vremenska napoved ni posebno obetavna. Malo padavin in oster mraz v drugi polovici januarja — pravijo napovedovalci vremena. Ostane nam upanje, da se vreme ne bo ravnalo po napovedih. Tega bi se predvsem razveselili šolarji, ki si želijo zimske počitnice preživeti sproščeno na snegu v domačem okolju. Odjuga je priskočila na pomoč komunalni službi in pomagala z ulic »pomesti« kupe mokrega snega Foto: M. Ozmec Vinarska zbirka na prostem sameva pod tanko snežno odejo Foto: Alfred Bradač Letos poteče mandat nosilcem najodgovornejših delegatskih dolžnosti, ki so bili izvoljeni leta 1982. Zato je potrebno v občini opraviU kandidacijske postopke in postopke za izvolitev pralsednika in podpredsednika skupščine obči- ne, predsednike in podpredsednike zborov ob«nske skupščine, zborov izvajalccv in zborov uporabnikov ter skupščin samoupravnih interes- nih skupnosti. Volitve, ki bodo v drugI polovici meseca marca, bodo ^P^^^vljene na vseh ravneh — v občmah, republikah in v zvezi. ..Kandidate za nosilce najodgovornejših funkcij bomo evidentirali iz vrst že izvoljenih delegatov temeljnih delegacij," je povedala predsednica OK SZDL Ptuj Marica Fajt. ,, Volilna zakonodaja dopušča možnost ponovitve dvoletnega mandata. Vendar to ne pomeni, da bi sedanji nosilci funkcij lahko mandat ponovili avtomatično, brez kan- didacijskega postopka, še za dve leti. Dogovorjeno je, da jih lahko ponovno evidentiramo, če ni vsebinskih, kadrovskih in drugih razlogov, ki bi narekovali druga- čno odločitev. To pomeni, da bo treba oceniti njihovo dosedanje delo in uspešnost uresničevanja zastavljenih nalog. Pri oblikovanju predlogov možnih kandidatov_ za nosilce vodilnih funkcij bo potrebno upoštevati že uveljavljena načela in merila kadrovske politike, ki so bi- la sprejeta ob volitvah leta 1982 ter splošna merila, zapisana v družbnem dogovoru o kadrovski politiki. Pri tem je potrebno posebej ocenjevati odnos kandida- tov do dela in sodelavcev, sposob- nost za organizacijo dela, demokratičnega usmerjanja in sodelovanje pri izmenjavi mnenj. V postopkih, ki jih zahtevajo ustavni amandmaji, bomo v tem času opravili še kandidacijski postopek za predsednika in člana predsedstva SR Slovenije, ki mu poteče dvoletni mandat, opravili nadomestne volitve za člane delegacije skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skup- ščine SFR Jugoslavije, pa tudi delegatov v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine." Volilna komisija pri predsedstvu OK SZDL Ptuj je že izdelala rokovnik aktivnosti v pripravah na izvolitev nosilcev delegatskih dolžnosti, poslovnik o delu temelj- ne kandidacijske konference in sklep o sestavi in nalogah temeljne kandidacijske konference. Se v tem mesecu se bosta sestali predsedstvi OK SZDL in ZSS Ptuj in posredovali predloge evidentiranih možnih kandidatov v široko javno razpravo. Ta bo do 5. februarja potekala v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Do 13. februarja bodo izvedene temeljne kan- didacijske konference, ki bodo oblikovale svoja stališča^in mnenja glede evidentiranih možnih kandi- datov. Druga občinska kandidacijska konferenca bo po rokovniku opravljena do 17. februarja in bo razpravljala o delu in mnenjih temeljnih kandidacijskih konfe- renc ter o predlogih za možne kan- didate. Določila bo kandidate za nosilce najodgovornejših funkcij v skupščini in njenih zborih ter v skupščinah samoupravnih interes- nih skupnosti na ravni občine. Razpravljala pa bo tudi o možnih kandidatih za funkcije na republi- ški ravni. Po rokovniku bodo volitve opravljene na zasedanjih zborov skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih kupnosti do 26. marca. Dokumenti so pripravljeni, roki določeni, časa pa ni ravno na pretek. Pri socialistični zvezi so prepričani, da bodo vsi nosilci na- log svoje zadolžitve opravili v skladu z dogovori in omogočili pravočasno izvedbo volitev. N. Dobljekar Janez Stanovnik jutri v Ptuju! Profesor Janez Stanovnik je ^aen na?ih najboljših pozna- valcev svetovnega gospodar- jeva. Prav zaradi tega ga je družboslovcev SSC Ptuj, »aj z občinskim komitejem m Delavsko univerzo povabil na predavanje in ^^govor, ki bo v Ptuju jutri, 20. januarja ob 18. uri v prostorih ^^r^nješolskega centra. in razgovor bo o SVETOVNE KRIZE, to jih da pridejo na predavanje in razgovor. Seje zborov SO Ptuj bodo 9. februarja Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji v ponedeljek, 16. januarja sprejelo sklep o sklicu zborov skupščine občine Ptuj, ki se bodo sestali na ločenih sejah v četrtek, 9. februarja. Na seji je predsedstvo tudi določilo dnevni red in obravnavalo vsebino vsake od 17-ih točk, od tega kar 7 osnutkov odlokov. Pri tem velja omeniti osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov, osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve in osnutek odloka o spremeniibi odloka o vosebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj. Glede na nujnost izvajanja finančne politike v občini bo občinski izvršni svet predlagal delegatom zborov, da se ti trije odloki sprejmejo po skrajšanem aH hitrem postopku. Nadalje bodo zbori sklepali o osnutku odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1984, o osnutku odloka o poslovnih prostorih v občini, o osnutku odloka o spremembi odloka o zimski službi in o spremembi od- loka o turističnih taksah v občini. Za te odloke je predviden dvofazni po- stopek. Delegatom zborov bo predloženo tudi poročilo o izvajanju ukrepov družbenega vaistva v TGA „Boris Kidrič" Kidričevo, sanacijski in pred- sanacijski programi in ukrepi v OZD, ki so poslovale za izgubo, družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV, predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1984, predlog sprememb odločbe o ko- masacijah, poročilo o ZMDA Slovenske gorice — 83 in program dela v letu 1984, dajali bodo soglasja k- raznim samoupravnim aktom, opravili volitve, imenovanja in razrešitve ter obravnavali vprašanja, pobude in predloge delegatov. V skladu s predlogom Volilne komisge pri RK SZDL bi morale biti volitve v občinah končane do 26. marca. Zaradi tega bo predsedstvo predlagalo zborom SO Ptuj, da ustrezno spremenijo delovni program zborov za letošnje prvo trimesečje, ki je že bil sprejet na skupnem zaseda- nju zborov, 26. decembra lani. Sprememba bo predlagana v tem, da bo volilna skupščina sklicana predvidoma za 22. marec. Ta skupščina naj bi bila v bistvu 9. skupno zasedanje zborov SO Ptuj. FF Potrčevo veliko izročilo Izvršni odbor Zgodovinskega društva Ptuj je svojo zadnjo sejo, 13. januarja namenil predvsem svebini publikacije z naslovom POTRCEVO VELIKO IZROČILO. Gradivo za publikacijo je zbrala in uredila prof. Ljubica Suligoj. Za- jema predvsem gradivo z ,,okrogle mize" o dr. Jožetu Potrču, ki je bila ob 80-letnici njegovega rojstva, lani aprila v bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Izdajatelj publikacije bo Zgodovinsko društvo Ptuj, financirale pa naj bi ga občinske DPO in SO Ptuj. Računajo, da bo izšla konec februar- ja ali v začetku marca v 2000 izvodih, vendar je to odvisno še od razpolo- žljivega denarja. F Sindikalni delavci iz Celja v Ptuju v Ptuju so se v petek, 13. januarja sešli celjski in ptujski sindikalni delavci. Razpravljali so o možnostih vsestranskega sodelovanja, s po- udarkom na gospodarskem sodelovanju. V Celju bi potrebovali tudi precej delovne sile. mi jo imamo, zato bi veljalo, da Vi o^^tem spregali konkretnejše dogovore. Med bivanjem v Ptuju so gostje obiskali tudi temeljno organizacijo Elektronika. Delto in Kletarstvo Slovenske gorice. PREDSEDSTVO OK ZKS PTUJ Priprave na programsko volilno sejo čeprav do programsko volilna seja občinske organizacije zveze komunistov v Ptuju šele v drugi polovici marca, so priprave nanjo v polnem teku. Člani predsedstva OK ZKS, ki so se sestali prejšnjo sredo, so se pogovorili o sestavi poročila zanjo. Dogovorili so se, da bodo / poročilu ocenili uresničevanje kongresnih usmeritev in družbeno ekonomskih odnosov, utrjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja, proizvodnjo hrane, razvoj družbenih dejavnosti, uresničevanje kadrovske politike, akcijsko, idejno in kadrovsko rast občinske organizacije ZK in razvoj koncepta SLO in družbene samozaščite. Hkrati so razpravljali o evidentiranju možnih članov občinskega komiteja in predsedstva. Gre za dopolnilne volitve, saj so nekateri člani premalo aktivno sodelovali, nekateri pa so preobremenjeni s funkcijami. Kadrovska komisija bo pripravila predlog o katerem bodo razpravljali člani občinskega komiteja in ga zatem posredovali v razpravo osnovnim o-^ganizacijam ZK. Na omenjeni seji so razpravljali tudi o pripravah na sejo občinskega komiteja o razvoju teritorialne obrambe v občini, ki je bila včeraj popoldne. p 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. januar i 984— TEDNIK Uspešna rejca pujskov Ime Monike Jazbec iz Žetal šl. 14 smo si zapisali na decembrski slovesnosti v Dornavi, ko so delavci in združeni kmetje KZ Ptuj slavili peto obletnico kmetijske zadruge in zaključek uspešne kmetijske sezone. Takrat je prejela priznanje za uspehe v prašičereji. Pred dnevi smo jo obiskali in izvedeli, da skupaj z možem in sinom, ki bo nadaljeval njuno delo, uspešno gospodari na 13 hektarski kmetiji. Od tega je sicer kar 8 hektarov gozda, na srečo pa imajo vseh 5 hektarov obdelovalne zemlje na ravnini, kjer je možna strojna obdelava. Pred štirimi leti so se odločili za delno preusmeritev v vzrejo pujskov in z dosedanjimi rezultati so zadovoljni tako sami kot kmetijska zadruga. Trenutno imajo 14 plemenskih svinj, pričakujejo pa še dve. Imajo tudi svojega merjasca in tako ne poznajo problema osemenjevanja ple- menskih svinj, kot marsikje na območju ptujske občine. Lani so oddali 160 pujskov, starih 11 do 12 tednov. Večino pujskov so oddali kmetijski zadrugi za nadaljnjo rejo, nekaj pa so jih prodali zasebnim kupcem. V času našega obiska so imeli 50 pujskov, starih od 14 dni do 10 tednov. Ponosno so nam pokazali hleve, polne plemenskih svinj in malih ter nekoliko večjih pujskov. Takoj smo spoznali, da opravljajo delo z ljubeznijo in veliko pozornostjo, brez katere z vzrejo pujskov gotovo ne bi imeli uspeha. Zelo pomembna je namreč skrbna nega, tako svinj kot njihovega »naraščaja<(. Še ob tako skrbni negi se mnogokrat zgodi, da pujski poginejo, največkrat v^asu, ko se morajo pričeti samostojno hraniti. Pujske krmijo pretežno s krmilom, za plemenske svinje pa pridelajo večino krme doma. Pri Jazbečevih pa vzreja pujskov ni edina dejavnost, saj si tako ne bi zagotavljali socialne varnosti. Predvsem pri gradnji so si najbolj po- magali s prodajo lesa, redno pa se ukvarjajo tudi s prirejo mleka, tu in tam pa zredijo še kakšnega pitanca. Letno oddajo okoli 7 tisoč litrov mleka, to pa »prigospodarijo<( s štirimi molznimi kravami. Vsako jutro in zvečer imajo pri Jazbečevih še dodatno delo — pri njih je namreč tudi zbiralnica mleka, kot smo videli, sodobno urejena in opremljena. Vanjo prinašajo mleko okoliški kmetje, poleti jih je več, pozimi nekoliko manj. Letno pa zberejo okoli 130 tisoč litrov mleka. Že ko smo prišli na dvorišče Jazbečeve kmetije, smo vedeli, da smo prišli k delavnim in skrbnim ljudem. V pogovoru z njimi smo dobili potrditev prvega vtisa. Tako smo se prepričali, daje tudi priznanje, ki smo ga omenili v začetku, prišlo v prave roke. Ko smo jih ob odhodu povprašali po njihovih željah, so si zaželeli predvsem zdravja. Ce bo to, si bodo s trdim delom, ki se ga nikoli ne ustrašijo, zagotovili tudi vse drugo... JB Monika in Stanko Jazbec Ocena izpolnitve letnega plana KBM - poslovne enote Ptuj za leto 1983 V četrtek 19. t. m. bodo na konferenci poslov- ne enote članice obravnavale predlog načrta po- slovanja banke in poslovne enote za leto 1984. i'rav tako bodo obravnavale oceno poslovanja za leto 1983, ki je bila podlaga za sestavo načrta za 1984 leto. V tem sestavku bomo podali nekaj značilnih podatkov o poslovanju preteklega leta, v na- slednji številki pa predstavili načrt za tekoče le- to. Iz tromesečnih poročil o poslovanju banke in poslovne enote je bilo možno sklepati, da bodo načrtovane vrednosti dosežene. Končni podatki pa kažejo, da so presežene. Sredstva v podbilanci poslovne enote (bilan- čna vsota) bodo dosegle 6,6 milijarde din in so prirastla za 1,5 milijarde din ali za okrog 30 Toda ta prirast je različen za posamezne vrste sredstev. Najvišjo zneskovno (920 mio din) in odstotno rast (55%) so dosegla sredstva prebivalstva, ki tvorijo skoraj 40 % bilančne vsote. Od tega so dinarska sredstva večja za 26 "lo, devizna pa za 61 "7o. Ce prirast obravnavamo nominalno, ni kaj pripomniti. Če pa ta prirast ocenjujemo skozi realne vrednosti, pa bi bilo težko trditi, da smo dosegli kakšen večji napredek, kljub navi- dez visokim indeksom rasti. Povdariti pa mora- mo, da se je spremenila ročnost dinarskih in deviznih vlog v korist vezanih vlog. Dolgoročne dinarske in hranilne vloge so se več kot podvo- jile in se že približujejo polovici vpoglednih sredstev. Prav tako se je povečalo v letu 1983 število vlagateljev in lastnikov tekočih in žiro računov in to za 4.140 ali za 5,3 Ti podatki pa kažejo tudi na določene vsebinske premike v delu poslovne enote. Mnogo skromnejši prirast pa so imela sredstva organizacij združenega dela, ki so se zvišala le za 334 mio din ali za 25 Skromno rast po- trjuje tudi znižanje njihovega deleža za 2 % v strukturi vseh sredstev. Kot kaže so imela sred- stva združenega dela tudi v preteklemJetu nega- tiven trend. Očitno je, da le s pisanjem stabili- zacijskih programov brez kvalitetnih sprememb v gospodarjenju z družbenimi sredstvi še lep čas teh negativnih trendov ne bomo zaustavili, kaj šele obrnili njihovo smer. Sredstva za stanovanjsko in komunalno grad- njo so skupaj s sredstvi v komisijskem poslova- nju večja za 74 mio din, ob upoštevanju dopol- nilnih sredstev OZD in občariov pa so višja za nad 194 mio din ali 22 Pri drugih postavkah bilančnih sredstvih (od- nosi s temeljno banko itd) ni večjih sprememb, zato jih ne bomo podrobneje obravnavali. V bančnem poslovanju so cilj zbiranja sred- stev plasmaji oziroma naložbe teh sredstev. Na- ložbeni potencial banke pa ne tvorijo le sredstva iz prirasta bilančne vsote sredstev. Povečujejo jih še odplačila danih kreditov, katerih vred- nost ob visoki inflaciji stalno opada. To opada- nje je tem izrazitejše čim bolj je podvrednotena cena sredstev (obresti). V poslovni enoti smo imeli za naložbe v pre- teklem letu na razpolago, skupno s prirastom bilančne vsote, odplačili in komisijskimi posli, 2,1 milijarde din. In kako so bila ta sredstva plasirana? Okrog polovice razpoložljivih sredstev (okrog 917 mio din) je bilo plasirano v gospodarstvo in to štiri petine v obratna sredstva, petina ali ne- kaj nad 189 mio din pa v dolgoročne naložbe. Zaradi rokovne strukture, ki jo mora banka držati po sedanjih togih monetarnih predpisih, ni bilo možno niti nominalno replasirati dolgo- ročnih odplačil v nove dolgoročne naložbe. Kaj to pomeni za narodno gospodarstvo ni potreb- no posebej razlagati. Povdariti pa moramo, da brez ustreznih dolgoročnih vlaganj v posodobi- tev in preusmeritev proizvodnje ne bo mogoče uresničiti programa dolgoročne stabilizacije. V stanovanjsko in komunalno gradnjo je bilo usmerjeno okrog 158 mio din. Te naložbe se gi- bljeno še najbližje načrtovanim. Občanom je bilo odobreno, brez stanovanj- skih kreditov, okrog 210 mio din. Za kreditira- nje občanov je bilo značilno močno upadanje čistih potrošniških kreditov, za katere pri pogo- jih sedanje uredbe (visoka lastna udeležba itd.) ni večjega interesa. Močno so se povečali krediti za pospeševanje gospodarske dejavnosti obča- nov, predvsem pa krediti na podlagi prodaje deviz, ki so se celo podvojili. Komisijski post so znašali 213 mio din, ostali nekreditm plasmaji (odnosi s tem. banko itd.) pa so znašg. li 586 mio din. Naložbena dejavnost poslovne enote se je odvijala skladno s sprejeto politiko v temeljni banki. Povdariti pa moramo, da je bila politika banke v preteklem letu močno omejevana in strogo usmerjena s kreditno monetarnimi ukre- pi. Zaradi nerazumljivo nizke dovoljene rasti plasmajev (5,4 % na stanje plasmajev konec 1, 1982 z nekaj izjem pri izvozu in kmetijski pro- izvodnji in zalogah) poslovna enota kakor tudi banka ni mogla odobriti vseh zahtevkov iz t. j, prioritetnih dejavnosti. Tudi v poslovni enoti smo le s težavo pokrivali kratkoročne selektivne potrebe, čeprav je bilo za te namene usmerjeno preko 728 mio din. Pri tem so se najbolj pove- čali izvozni krediti (3% mio din), krediti za pri- marno kmetijstvo (384 mio). V ostale kredite in vrednostne papirje pa so se naložbe znižale za okrog 52 mio din. Vsakomur je razumljivo, da ob takšnem omt jevanju plasmajev poslovnih bank; mnoge ban- ke pa je pestila še huda dinarska in devizna ne- likvidnost in so bile tudi po več mesecev bloki- rane, banke niso več mogle vršiti vseh z zako- nom o osnovah bančnega in kreditnega sistema predvidenih funkcij. To pa se negativno odraža tudi na odvijanje preobrazbe gospodarjenja z denarjem in preobrazbo bank. Sporedno s kre- pitvijo teženj po administrativnih odločitvah o vsevečjem delu narodnega gospodarstva se tudi v bančništvu krepi težnja po zmanjševanju te- meljnih bank in centralizaciji odločanja na rav- neh, ki smo jih še pred kratkim imenovali cen- tre odtujene moči. Takšne tendence žal potrju- jejo tudi pritiski na dohodek poslovnih bank, ki morajo po načelu ,,vzajemnosti" pokrivati težke posledice nepremišljenih p)oslovnih potez v preteklosti. Vse to in visoke tečajne razlike pa so tudi glavni vzrok, da bo ostanek skupnega dohodka banke v preteklem letu skromen. Franc LUKMAN V banki pričeli s pripisovanjem obresti v Kreditni banki Maribor poslovni enoti (■•luj smo pričeli s pripisovanjem obresti na dinarske in devizne hranilne vloge in ostala sredstva občanov že 5. januarja 1984. Skupaj znašajo pripisane obresti za koledarsko leto 1983 za sredstva občanov 179 milijonov 741 tisoč dinarjev. To so za občane vsekakor pomembna dodatna sredstva na njihove hranil- ne vloge, kar krepi zaupanje za naložena sredst- va v banki. Na dinarske hranilne vloge znašajo pripisane obresti .65 milijonov 740 tisoč dinar- jev, na devizne vloge pa 110 milijonov 931 tisoč dinarjev. Občanom imetnikom tekočih in žiro računov je bilo pripisanih za 3 milijone 70 tisoč dinarjev obresti na njihove prihranke v letu 1983. Obresti bomo v poslovni enoti občanom pripisovali skozi vse leto. Odveč je misel, da bodo varčevalci pri kasnejšem vpisu oškodova- ni, saj se obračunane obresti koncem vsakega leta 31/12 takoj pripišejo h glavnici in varčeval- cem tečejo že prvi dan v novem letu obresti od kapiializirane glavnice. Imetniki tekočih in žiro računov bodo obveščeni o pripisu obresti z ban- čnim izpiskom, ki ga prejmejo na dom ali prevzamejo osebno v banki. Za primerjavo naj navedemo, da smo v letu i982 pripisali na dinarske vloge za 46 milijonov 58i tisoč dinarjev obresti, na devizne pa 47 milijonov 506 tisoč dinarjev. Po pripisu obresti znašajo dinarske hranilne vloge 913 milijonov 302 lisoč dinarjev, devizne pa 1 milijardo 369 milijonov dinarjev. Pri dinarskih hranilnih vlo- gah so se občutno povečala vezana dinarska srcdsiva. Izboljšanje strukture vezanih sredstev je posledica obrestnih mer ter nove kategorije vezave sredstev nad 3 in 6 mesecev. Iz podatkov je razviden tudi bruto porast deviznih sredstev. Enako bi veljalo tudi za neto porast, če k temu prištejemo vsa odkupljena devizna sredstva od občanov. Za nakup proiz- vodov za dinarje deviznega izvora je bilo odkupljenih od občanov 735 tisoč USA dolarjev in s tem omogočeno članicam odprodaja teh deviz za pokrivanje fiksnih in garantiranih obveznosti. Za pridobitev dodatnih sredstev občanom (kredit) za stanovanjsko gradnjo, obrtno deja- vnost, pa tudi nenamenski kredit, je bilo odkupljeno 1,849 milijonov USA dolarjev. Številčno je bilo v poslovni enoti 78.390 dinarskih hranilnih vlog, število se je med letom povečalo za 4,8 "7o, vrednostno pa za 25,6 obresti so se povečale za 41 odstotka. Število deviznih vlog je poraslo za 14,8 % in znaša se- daj 20.621, vrednostno so se vloge povečale za 78,5 obresti pa za 134 odstotka. Marija OVCAR Namesto malice izbor jedi Tema minulega tedna v ptujski občini je bil problem okrog malic, ki ga po osvetlitvi z vseh strani, sploh več ne bi mogli imenovati problem. Celotno razpravo bi lahko označili: ,, . . . tresla se je gora, rodila se je miš . . ." Odlok zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen z dne 24. decembra je pač prinesel svoje. Po odloku so vse prej odobrene cene, ki se do dne zamrznitve niso uveljavile na trgu — po tem odloku neveljavne. Takšna usoda je doletela tudi vse samoupravne sporazume med delovnimi organizacijami, ki jih še niso začeli izvajati. V nadaljevanju to tudi pomeni, da zdaj ne more več povečati cen tisti, ki ni pravočasno izkoristil pravice do novih cen svojih izdelkov ali storitev. Odlok je prinesel tudi precej zmede, ker so ponekod nekateri vendarle poskušali povečati cene. Med tistimi, ki jih je prehitel odlok zveznega izvršnega sveta, je tudi TOZD Gostinstvo Haloški biser Ptuj. Temeljna organizacija je sicer predlagala 20 odstotno povišanje cene malic, vendar s predlogom ni uspela, ker se je ptujska skupnost za cene sestala po sprejetju odloka o zamrznitvi cen. Predlog za nove cene malice so na skupnost poslali 5. decembra. Na nivoju regije pa je bilo dogovorjeno, da se cene malice povečajo že s 15. 12. V občinah podravske regije so cene povečali, razen v ptujski. Vse je ,,pogrela" odločitev DS Haloškega biserja, da ukinejo malico, ne pa toplega obroka med delom! Tako so iz trte zviti vsi podatki, da je v ponedeljek, 9. januarja braez malice ostalo toliko in toliko delavcev. Številke, ki so jih podali na izredni seji komisije za družbeno prehrano pri občinskem svetu ZSS Ptuj (seja je bila 12. januarja) pa so bile različne od 800 do 1500. V obratih haloškega biserja namesto klasične malice nudijo sedaj dnevni izbor jedi in to po ceni, ki je nižja od cene prejšnje malice (če se za to odločimo). Cene se namreč gibljejo od 47 do 120 dinarjev. Pripravljajo pa kar 30 različnih jedi. Odjemalec s tem ni oškodovan, bolj pa se morajo potruditi gostinski delavci. Delavci Haloškega biserja so s kalkulacijo dokazali, da z dosedanjo ceno ne pridejo ,,skoz". Zato je njihovi odločitvi, da dokler ne dosežejo ustrezne ekonomske cene, pritrditi. Sedanji stabilizacijski čas zahteva tudi dobrega gospodarja; ne moremo torej zahtevati, da bi delavci Haloškega biserja igrali socialo. Sindikat pa stoji na stališču, da je potrebno ščititi vsakega delavca, torej tudi delavca Haloškega biserja. Pripravljeni pa so, da organizirajo, če bo interes za to, obrat družbene prehrane na enem mestu in sicer v ptujskem hotelu. Ne moremo pa soglašati z enostransko ugotovitvijo, da krivca za nastalo stanje ni vredno iskati. Kje sedaj tista opevana vsakodnevna odgovornost? Po razpravi na izredni seji komisije za družbeno prehrano, smo lahko zaključih, da so vse znova ,,zakuhali" novinarji. O tem, da se je večina določila drugače, samo v Ptuju ne, pa je bilo povedanega bore malo; vsak se je pač otresal lastne odgovornosti, četudi se pogosto sklicujemo tudi na na.šo ,,elastičnost". Komisija za družbeno prehrano pa je o ,,problemu" izvedela šele iz sredstev javnega obveščanja. Sindikat še vedno stoji na tem, da delavec mora dobiti topel obrok med delom. Tudi obrobni problemi so lahko veliki problemi. MG TBPifIK - 19-januar 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 V PRIPRAVI JE SAMOUPRAVNI SPORAZUM O RAZPOREDITVI. PRIČETKU IN KONCU DELOVNEGA ČASA irvifBu SkBpainc obtine Ptuj je na seji, II iiniBJurp ^diilto ^ namenil razpravi o msOš*'^ $a«iopravDega sporazuma pri£d&u m koncu detovnega ^^Tn« "^J "" ^Ljjcm gradtevji obHtovafa osnutek samo- sporjOTHUu ki bo le dni dan v javno vMBs podfMsaiikorau ich pa je veliko: I^OZD Bffl ^kkmac s^canaosn s podro^a ma- terialne proa»«)d«8e in družbenih dejavnosti, ^rtiio vkvSsa^ aUstaekM konfcrenca svetov g[)L fflbCiiBjto ZSS. IiinSni sv« ; o vscto asfsaAa samoupravnega spo- ' ranem hoAo pMa/vo podrobneje raz- • nrattia*' ^ OZD s podro^a prometa, ^Lg^gic. gostiost^^ f m ter otroSkega varstva, sjH boApprs* svo^ im prSa^aA potrebam delav- ^ v zdrafem«! ddha, dekminn ljudem m občanom KAJ DOlJO^^A SAMOUPRAVNI SPO- RAZUM 5 saiiK2i3!ipr'iiik'siDizi sporazumom bodo pod- p^nki imgafi JenacSpi vprašanja, Id se nana- šaiec na psiižeiek in konec de- iovu^a OZD SEEiteriatoc proizvodnje in _oa ra2p©?ns£iiJicti- zaiždtck m dolžmo po- skivJK^ £ssa Ež enote OZD, ki ■ drobno in storitev v , pranciicte: _jrj ria|5i38wSiiii!e!v, ^iičccdc in konec po- ^cviKga 'čaai am pc^mse enote OZD s po- 1 dro^ai šn amrizma ter zasebnih gos- tiiddb ototfto«': — na iraj^i^'«!®®«', Ja&tek in dolžino po- sk?vQe^ča^OZI>s|Kidio^olHli in zasebnih obrtDiii ^^^saii^i^^SffliK:; _ 3ia TizjsDKulfftev, lažctek in kc spgrazuma je ; zamisaBO. aa^ M v ggganiracgah združenega ' di^ l|er sai^ ifi več izmensko delo, za&da z ddkaim pirwa žzanaaa ob 6. uri. V vseh i dru^OZD^Igi^ddaši^Tenitzmenipanaj bi zač^ z ddkfm (Oib 1. SDfi. S področja družbenih dejavnosti naj bi OZD v zdravstvu, ki delajo v tumusu ali izmensko uredili delovni čas tako, da bi tudi ambulante začele z delom ob 6. uri. Osnovne šole in SŠC pričnejo s poukom ob 8. uri, izjema velja le za praktični pouk in telesno vzgojo v primeru pomanjkanja učilnic. V upravnih, pravosodnih in drugih organih naj bi prav tako začeli ob 7. uri. podrobnejša razporeditev pa bo določena s f>osebnimi prepisi (kdaj uradne ure za stranke v dopoldanskem in popoldanskem času. do- fKjldansko delo ipd.). Vzgojnovarstveni zavod pa naj bi uredil delovni čas tako, daje možno varstvo otrok med tednom in vsako delovno soboto med 5.30 in 16. uro, vsak ponedeljek in sredo pa zagotovi dežurstvo do 17,30. To je potrebno zaradi tega, ker bodo OZD in delovne skupnosti, ki nimajo nobene delovne sobpte, imele podaljšan dan v tednu ob pone- deljkih in sredah do 16. oz. do 17. ure. Delovna sobota pa je praviloma vsaka prva sobota v mesecu, oz. bc določena s posebnim delovnim koledaijem, ki ga bo objavil IS SO Ptuj vsako leto do konca novembra za prihodnje leto. V skladu s tem sta ludi oba avtobusna pre- voznika v občini dolžna zagotoviti nemoten prevoz na delo in z dela ob vseh delovnih dnevih, pa tudi železnica naj bi uredila vozni red vlakov tako, da bo možno 8-umo delo na dan za vse delavce z obmo^a občine.. POSLOVNI CAS PRODAJALN IN PRO- DAJNIH SKLADIŠČ NA DROBNO Poslovni čas določijo OZD v skladu s spo- razumom in v sodelovanju z'občinsko konfe- renco potrošnikov ter krajevnimi skupnostmi, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe in načela dobrega gospodaijenja. Zato bodo prodajalne poslovale po razporeditvi vse delovne dneve, razen sobote, ko poslujejo samo dopoldan; a) v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času (NON-STOP). b) v dopoldanskem nepreki- njenem poslovnem času in c) v deljenem po- slovnem času. Pri tem bodo upoštevali tudi letni in zimski delovni čas, kije lahko za eno uro krajši. , Ob delavnikih, vključno s soboto, morata v Ptuju poslovati dve dežurni trgovini z živili do 19. ure. Na dan 31. decembra, če ni nedelja, vse trgovine poslujejo do 13. ure, na pustni torek pa do 12. ure, oba dneva pa najmanj dve trgovini zživili do 15. ure. Glavni namen sporazuma je, da bodo trgo- vine odprte vsak delovni dan tako, da bo po- slovni čas v posamezni krajevni skupnosti kar najbolj ustrezal delovnim ljudem in občanom in da bo v ve^i meri v času dnevne svetlobe. POSLOVNI ČAS V GOSTINSTVU Hoteli, moteli in drugi nastanitveni gostinski obrati, ki nudijo gostom prenočišča, poslujejo časovno neomejeno. Gostinski obrati v sestavi prodajaln se ravnajo po delovnem času trgo- vine. Gostinski obrat sme biti en dan v tednu zaprt. Gostinski obrati praviloma začnejo obrato- vati med 8. in II. uro, če nudijo hrano, pa ob 6. uri. z delom prenehajo med 20. in 22. uro. Nočni lokali so lahko odprti do 5. ure zjutraj. Prav tako tudi vsi lokali na dan pred prazni- kom, ob praznikih,, na pustno soboto, nedeljo in torek, ob turističnih in drugih prireditvah do 5. ure zjutraj, do te ure smejo trajati tudi za- bavne prireditve, ki jih organizirajo OZD, društva in druge oraanizadje. V sporazumu so tudi posebej določila glede primerov, če je za- radi adaptacije ali dopusta treba gostinski lokal zapreti. Določila večajo tako za družbeni kot zasebni sektor. POSLOVNI ČAS OBRTNIH STORITVE- NIH DEJAVNOSTI Sporazum določa, da OZD in zasebne obrtne'obralovalnice lahko poslujejo v nepre- kinjenem delovnem času vse dneve v tednu, v dopoldanskem neprekinjenem poslovnem času ali deljenem delovnem času vse dneve, razen sobote, ko poslujgo $amo dopoldan. Začetek poslovnega časa se določi med 7. in 8. uro. Zaradi zadovoljitve pjotreb potroSnikov so obratovalnice, ki pretežno delajo storitve za občane, dolžne poslovati ob ponedeljkih in sret^ah do 18. ure. Navedena so le bistvenejša določila iz sa- moupravnega sporazuma. V javni razpravi pa bo osnutek prav gotovo še dopolnjen in po potrebi spremenjen tako, da bo kar najbolj ustrezal večini delavcev, ki ga bodo izvajali, kot večini delovnih ljudi in občanov, ki bodo nji- hove usluge in storitve koristili oz. potrebov^i. KDAJ ZAČNE VELJATI? Na seji izvršn^a sveta SO Ptuj je bilo spre- jeto stahšče, daje samoupravni sporazum ve- ljaven. ko ga bo podpisalo dve tre^ini delavcev v občini Ptuj. Veljati pa bi začel 26. marca 1984, to je dan, ko bomo premaknili ume kazalce na letni čas. Nadzor nad izvajanjem določil spo- razuma bo opravljal tržni inšpektorat Me- dobčinske uprave uišpekcijskih služb občine Ormož in Ptuj. Za vse tiste, ki ne bodo popisali sporazuma, ali niso njegovi podpisniki, pa bodo zbori skupšane občine Ptuj sprejeli ustrezni odlok, ki bo imel v glavnem enaka določila kot sa- moupravni sf>orazum. FF Števflne ndoge pred OK SZDL Ptuj in njenimi organi Socšafisttafea jc finmtna družbenopo- btičtia or^misaii::^ zalo mora bili njeno delo kot c^Km m is^eiub organov kar najbolj fH]jQtx>a, kar pogsses« Siadi koMdinirano in po- ler $ pro^rsnii dela občinske sk^psSasr mi DTO v občini ter njihovih '»'^anov.. ZaEranSi ta^ Je programa ddaOKSZDLzaiktto i9S4totiko zahtevnejša, "^smi^jpiA uflcitCTa! ps^ksl^aio razpravo. Pri Občffiajfc kc^tfflteaa SZDL Ptuj in nje- P« predsesisj^iiiE Maje- tar 29 koordinacijs- svrfci 3® kiMcaisij- ki morajo ime- ti q jc pt^gffcuniiB M gKisvetu jTTcdsednikov vseh i^lfeoKJv, svciov in kcMnisij, ki KM v iZ. jaanaioa ter se dogovorili o *fiaa j9nfi& sss OEsaei^enib oiganov. saj so bili ^ po vs^BtMSKsgiramdfci konferenci na novo V Kjret^ 17. JaaESBairja pa se je sestal izvršni pre«Sse(feit»aOK SZDL in med drugim ^fmrnek psograma dela OK SZDL ^ Kio 19^4 ssaaiffi^ ptmcmamo nekatere * letošnjem prvem V tem »eseoBi Im s!«edsedstvo OK SZDL Ptuj obravnavalo problematiko zaposlovanja in brezposelnosti v občini ter družbeni dogovor o izv^anjupolitike napodro^u splnšneporabe na ravni občine v.SRS v letu 1984. Konferenca potrošniških svetov pa bo skupaj s predsed- stvom izvedla javno razpravo o samouprav- nem sporazumu o delovnem času, poslovnem času trgovin in obravnavala problematiko porabe v ptujski občini. V februaiju bo predsedstvo izvedlo prvo kandidacijsko konferenco, v skladu s kandida- cijskim in volilnim postopkom ter obravnavalo komunalno dejavnost v občini Ptuj. V marcu bo predsedstvo obravnavalo ures- ničevanje družbene preobrazbe uprave ter poslovanje in delo kmetijske zemljiške skup- nosti. V času od februarja do aprila bo teklo tudi samozaščitno usposabljanje prebivalstva, v marcu bodo začeh z organizacijskimi pri- pravami na pohod Po poteh revolucije in na proslavo dneva OF, obravnavali pa bodo tudi poročilo o delu pravosodnih organov v občini. V aprilu bo predsedstvo obravnavalo smer- nice dolgoročnega plana razvoja občine ter p kulturnih in naravnih spomenikih v občini, o koriščenju in učinkih sredstev sklada za inter- vencije v proizvodnji in porabi hrane. Vzpo- redno bodo tekle aktivnosti v zvezi z obram- bnimi pripravami v občini in o programu akcije NNNP-84. Začeh bodo tudi z razpravo o srednjem usmerjenem izobraževanju, o osnovnem šolstvu in o predšolski vzgoji, po- vezano s šolskimi okoliši. V niaju bodo na seji peedsedstva^anaUziiaE uresničevanje planov s področja kmetijstva in gozdarstva, in požarno varnost v občini Ptuj. Posebej bodo analizirali tudi delovanje dele- gatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih v občini. V jumju bo predsedstvo obravnavalo druž- beno ekonomski položaj gradbeništva v občini in ocenilo izvajanje sre^jeročnih planov kra- jevnih skupnosti, organiziranost krajevnih skupnosU in njihovo družbeno-pohtičnd delo ter analizirali dek) tajnikov krajevnih skup- nosti. Stalna naloga — tako predsedstva kot njenih organov pa bo spremljanje sprotnih gospo- darskih gibanj in uresničevanje nalog na po- dročju dolgoročne stabilizacije. FF Delovlo in tovariško srečanje ptujskih svobodašev ^ PPte*^ so se ▼ vdld dvorani Naro- doraa v Ptag« s» v preseklem ob- » spn^ 9<0Siw dda za deset sekcij do ^^i««® ha*. 2e svodoma je potrebno zapi- k hšita «ek> dobra, sa^ m akskaili aaaav Sv6bo(k letne kon- •lefcžiii 102 aKsa, potekala pa je v ^fSerrtKm m tov^itikeni vzdušju, predsedfit*« DPD Svoboda Sandi je (aioAe ooskI nnBlo enoletno obdobje, J® prevKlo predscdsrvo: let« S9K3 so w drafitvn ddovak naslednje iJeiSt^fcB, fdlkiana, tamburaška, sekdja, nonet, kSrti, cspcsaBRska sekdja, plesna, za- — ToBMSa Kroeica, Ptujski kriiKei ■ Mavrica. Kot enajsta btt ki p« T preteklem letu niso ^^^^■taivTE. xHo jA bo potrebno v najkrajSem akJšviraei m k oSvijanju dela te ^^ »k^aa niA ghiUBic. ki ima potrebne ^^^'^aiaia. t-chsdr m možnosti za izdela- . «hsii&ih ndk^^ŠDior. Scwda s tem obstoj ae bo SKttOea. Nasprotno — strokovna in tehnična pomoč, zlasti pa združi- tev znanja, bo sekdjo k še utrdilo in ji dalo tisti pomen, ki ga je pred leti imela. Z obžalovanjem ugotavljamo, da je spomladi preteklega leta prenehal delovati tudi mešani pevski zbor. Tudi v tem primeru gre za vrsto objektivnih težav in drugih — subjektivnih vzrokov. Poskusi, da bi zbor oživdi, objave in vabila k soddovanju so bila brezuspešna. Kljub vsemu pa želimo romani pevski zbor ponovno aktivirati, kar bo" verjetno ena težjih nalog predsedstva. Menimo namreč, da ni prav, da je Ptuj brez močnega mešanega pevskega zbora. Razvesdjivejša je ugotovitev, da je postalo članstvo v sekdjah aktivnejše, bolj sproščeno in da je vse več teaiejš^ sodelovanja in stikov med sekdjami, kot tudi sekdj s samim predse- dstvom. Soddovanje postaja pristnejše, zato nesoglasij ali prepirov v tem mandatu ne pozna- mo. Vse bolj pa dobivam tudi občutek, da se v Svt^KKk) vključujejo tisti občani, ki postavljajo ljubiteljsko kulturno dgavnost na prvo mesto. Padec aktivnega članstva od 250 na 172 članov nas ne sme i*estrafiti, zlasti Se, če upoštevamo. da v zadnji številki niso zajeti člani mešanega pevskega zbora in lutkovne sAdje. Tudi sodelovanje z občinsko zvezo kulturnih organizacij lahko ocenim kot odkrito in vzorno, ker je temdjik) na sprotnem medsebojnem obveščanju, zato gre ddavcem ZKO naša iskre- na zahvala." Na pekovi letni konferend DPD Svoboda Ptuj so podrobneje poročali o svojem delu tudi pedsedniki posameznih sekdj, ki so posebej izpostavili nekatere pomembndše uspehe v pretekli sezoni, sfišali pa smo tudi podr(^nejšo obrazložitev finančnega poslovanja in ob koncu še ugotovitev nadzornega odbora, da je bilo de- lo v društvo opravljeno dobro in zakonito. V razpravi so se oglasili tudi gostje — predstavniki občinskega družbenopolitičnega ži- vljenja, ki so članom Svobode zaždeli tudi naprd veliko uspeha in zavzetosti 1x1 razvijanju in utrjevanju Ijubitdjske kulturne dejavnosti v mestu, ki se ponaša z bogato tovrstno tradkrijo. V kratkem kultomem programu pa so nastopili folkloristi, ptesakn, člani gledališke sekdje in ansambla Mavrica, ki je skrbd tudi za prijetno razpoloženje na tovariškem srečanju. mš QK mS PTUJ šola marksističnega samoizobraževanja V četrtek, 12. januaija se je pri OK ZKS Ptuj pričela ^a mar- ksističnega samoizobraževanja, v katero so osnovne organizadje ZKS in predsedstvo OK ZSMS Ptuj kadrovale 20 svojih članov. Prvo predavanje je imel profesor Vlado KNEZ, dipl. sociolog, ki bo slušatelje seznanil z marksizmom kot celovitim teoretičnim in idejnim temeljem jugosk>- vanskega socialističnega samoupravljanja. Program šole zajema teme s področja marksizma, političnega sistema sodahstičnega samouprav- ljanja, razvojne f)olitike in dolgoročnega programa gospodarske stabi- lizacije. Delo slušateljev se bo odvijalo na predavanjih, na študijskih srečanjih, samoizobraževanju doma ter pri delu v študijskih skupini in v osnovnih organizacijah ZKS. Slušatelji se bodo na predavanjih sre- čevali vsak četrtek ob 16. uri v učilnici Delavske univerze v Ptuju. SEMINAR ZA KANDIDATE ZA SPREJBM V ZKJ v četrtek, 19. januaija se bo ob 16. uri v prostorih občinske^ komiteja Ptuj pričel seminar za kandidate, ki jih osnovne oi^anizacge ZKS predlagajo za sprejem v članstvo ZKJ. Idejno politično usp^b- Ijanje kandidatov za sprejem v članstvo ZKJ je ena izmed zadnjih faz celovitega procesa evidentiranja, spremljanja in teoretičnega pripra- vljanja kandidatov na sklepno dejanje v osnovni organizadji ZKS- odločanje o sprejemu v zvezo komunistov. OBČINSKA POLITIČNA SOLA V PTUJU PRIČENJA Z DELOM v ponedeljek, 23. januaija prične z delom občinska poUti&a šola Ptuj. Predavanja bodo v učilnici Delavske univerze v Ptuju in se bodo pričenjala ob 16. uri. Slušatelji občinske politične šole se bodo poglabljali v temeljna vprašanja marksizma ter se seznanih z vprašanji razvoja in graditve našega socialističnega samoupravnega sistema ter v tem okviru obravnavali razvoj delavskega gibanja in socialistične revoludje v Ju- goslaviji, družbenoekonomske odnose ter procese o jugoslovanski so- dalistifei samoupravni družbi, nekatere temeljne značilnosti politič- nega sistema sodalističnega samoupravljanja, mednarodne odnose in zunanjo politiko Jugoslavije ter vlogo zveze komunistov v sodalistični samoupravni družbi in še posebej na področju kulture, znanosti ter vzgoje in izobraževanja. V šolo so kadrovati v osnovnih organizadjah zveze komunistov in Zveze socialistične mladine, pričakujejo pa tudi slušatelje iz vrst Zveze sindikatov. PB Regijski posvet o mreži šol Prejšnji teden je bil v okviru javne razprave o oblikovanju mreže šol v Sloveniji regijski posvet, ki gaje organiziral v Mariboru Medobčinski svet Soaalisticne zveze delovnih ljudi za Podravie. Med drugimi se gaje udeležil predsednik republiške izobraževalne skupnosti Tone Ferenc, prisotni pa so bili tudi predstavniki vseh občinskih družbenopoUtičnih organizacij Podravja. Na posvetu so poleg mreže šol obravnavali tudi vprašanja proizvodne prakse, usmeijanja mladih v srednješolsko izob- raževanje ter prehrane srednješolcev. Osnovna m že leta stara ugotovitev predstavnikov mariborskih občin je bila, daje potrebno mr^ šol oblikovati na strokovnih pod- laeah. Z drugimi besedami to nnmpni mor?» H^ln i-r/frl^ti kadrovske programe na podlagi katerih bi naj izoblikovali mrežo šol z ustremimi iismentvami. Seveda to m le zahteva mancoTSKUr pred- stavnikov, pač pa temeljna usmeritev za uspešno izvajanje srednjega usmeijenega izobraževanja. Dejstvo pa je, da je nemogoče ali skoraj nemogoče uskladiti potrebe združenega dela z množico mladih, ki po končani osnovni šoli nadaljujejo z izobraževanjem. Prvič zato, ker združieno delo vseh svojih potreo ne pozna, drugič pa zato ne, ker je mladih, ki končujejo izobraževanje več kot je na voy o ustreznih delo^mih mesl Za Podravje pa je značilno še to, da dogovaijaiye o delitvi dela med srednješolskimi ustanovami v Mariboru in Ptuju nikakor ne ro^ prav^ sadov. Predlog o mreži šol v Podravju je sicer že izdelal koordinadjski odbor pri Svetu skupnosti podravslah občin, vendar o predlogu še ni izoblikovano sodasno mnenje. Upati je, da do predlog, Id je za večino najbolj sprejem^iv, dokončno sprejet na republiški ravni. Javna raz-'' prava boTcončana jutri. N. Dob^ekar Novi strelski sodniki v občini Ptuj v decembru je Občinska strelska zveza Ptuj pripravila seminar in testiranje za strelske sodnike, udeležilo se gaje 32 kandidatov za bodoče sodnike. Seminar je bil v domu Franca Krambergeija. V soboto, 10. decembra so kandidati imeli seminar, kije potekal dopoldan in popol- dan. Predavala sta mednarodna sodnika iz Strelske zveze Slovenije. V nedeljo, 11. decembra pa je kandidate čakal ustni teoretični del izpita, popoldan pa na strelišču OSZ Ptuj še praktični del. Naziv občinskega sodnika so dobiU naslednji kandidati: Ivo Baklan, Vladimir Bezjak, Milena Bombek, Franc in Martin Bedrač, Franc Ceh, Alojz Fekonja, Ivan Furman, Zvonko Hajduk, Stanko Koren, Franc Kolarič, Jože Kokovnik, Bojan Mihelač, Matevž Mohorko, Tina Perko. Albina in Ludvik Pšajd, Franc Simonič in Vlado Stumberger. Naziv republiškega sodnika pa so pridobili: Alojz Koželj, Albin Vrbnjak, Jože Perko, Branko Zupanič, Dušan Orešek in Ivan Aver. Novi zvezni sodnik pa je postal Veselin Miletič. V okvir lega seminarja je bilo vključeno tudi testiranje za dosedanje zvezne sodnike iz regij Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Vsi testirand sc uspešno opraviH testiranje za A poli, kar je vi^i rang, kajti testiranje je tudi na B poli. Konrad Kramberger, Slavko Ivanovič in Adolf Mihelač so bili dosedanji zvezni sodniki, ki so uspešno opravili testiranje, kije vsaka tri leta sodniškega staža. ZB Udeleženci seminarja pred domom Franca Krambergeija Foto: LangM^c^ 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 19. januar 1984 — TEDNU Ostalo jim je še nekaj lanskih nalog V markovški krajevni skup- nosti so lani izvajalf predvidene naloge, vendar vsega niso uspeli in b<^o to poskusili urediti letos. Skoraj v celoti so uredili vodovod Polje, kije veljal sedem milijonov dinarjev, od tega so prispevali dva milijona, z zavzetim delom pa so se odlikovali člani gradbenega odbora. Veliko težav so imeli z izvedbo finančnega načrta, saj jim gaje plačilo prometnega davka in obresti za leti 1981 in 1982 zmanjšalo za milijon in pol di- narjev. Zato niso mogli urediti avtobusnih pt)stajališč in so nalo- go prenesli v program za letos, saj je ureditev postajališč v Stojncih, Bukovcih, Novi vasi, Markovcih in Spuhlji nujna za večjo varnost občanov. Nadaljevali so tudi zdeh pri ureditvi mrliške veže in jih pripeljali h koncu ter postavili trafo postajo v Novi vasi. Na- črtovali so tudi telefonsko nape- ljavo v Novi vasi, vendar so morali nalogo prenesti v leto 1984. Po besedah Rada Plohla, predsednika sveta krajevne skupnosti, želijo letos nad- oknaditi izpad od lani in ob tern nadaljevati z letošnjimi nalogami iz srednjeročnega programa. Tako jih letos čaka veliko dela pri ureditvi avtobusnih postajališč, vodovoda Polje, telefonski nape- ljavi Nova vas — Bukovci — Stojnci, začetku del pri ureditvi podtalnice v Zabovcih, asfaltnih prevlekah, transformatorskih po- stajah in javni razsvetljavi v ne- katerih vaseh. Velika želja pa je, da bi začeh z razširitvijo zgradbe Zadružnega doma, kjer bi uredili sanropostrežno trgovino, saj sedaj ni pogojev za solidno postrežbo. Nekaj svojih sredHev imajo pri- pravljenih, pričakujejo pa zavzeto sodelovanje MlP-a oziroma TOZD Maloprodaja ter veliko prostovoljnega dela krajanov, da, bi vse bilo čim cenejše. Zeleno luč so dobili s sodelovanjem Kmetij- ske zadruge Ptuj, ki jim bo odstopila del zemljišča za prizi- dek. sama pa postavila skladišče za svDjo prodajalno. Ob pregledu dela v minulem letu ne moremo mimo dobrega sodelovanja krajanov, brez kate- rega tudi v tej krajevni skjupnosti gotovo ne bi bili tako uspešni. Moramo pa tudi omeniti, da je bilo leto 1983 leto številnih po- membnih jubilejev. Tako so ob jubilejih nekaterih gasilskih društev proslavili 50 — letnico organizirane telesne kulture in izvedli nepozabni telovadni na- stop, obeležili l5-letnico mar- kovškega pevskega zbora in iz- vedli veliko folklorno prireditev. Temu področju življenja in dela namreč v tej krajevni skupnosti namenjajo res veliko pozornost. Tekst in foto: 1. kotar Rado Plohi, predsednik sveta KS MarkovcI Zadružni dom želijo razširiti in pridobiti potrebno samopostrežno trg» vino 'j velikega telovadnega nastopa ob visokem jubikju tetesne koitare HALOŠKA PLANINSKA POT Celo leto 1983 je pri Planinskem društvu Ptuj, zraven rednih ak- tivnosti, bilo v znamenju priprav na otvoritev Haloške planinske poti. Člani komisije za pota so jo začrtali najprej na zemljevidu, nato pa so na terenu preverjali možnosti začrtane poti, ali bo ta šla skozi vinograd, po cesti, po vrhu ali okoli hriba, se bo potrebno spustiti v dolino ali ne, bo potrebno vsekati nekaj stopinj in podobno. Poiskati je bilo potrebno določene točke, oz. ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti obveznosti kontrolne točke. Nato je bilo potrebno pot markirati, pritrditi smerne table in če na razpotju ni bilo hiše, ograje ali česa podobnega je bUo potrebno vkopati smernik. Natančno pisana pot je dobila svojo tiskano obliko v Vodniku- Dnevniku. Od otvoritve poti, 11. septembra 1983 pa do danes je 23 ur dolgo pot, ki se začne na Borku in konča na Donački gori, v celoti prehodilo že 50 planincev, od teh eden že štirikrat in skupina Mariborčanov trikrat. Mnogi so pot prehodili le na posameznih ob- močjih, več v vinorodnih in manj v gozdnatih Halozah. Tudi Vodniki- Dnevniki, ICOO po številu, so skoraj v celoti pošli. Toda Haloška planinska pot živi. Manjšo skupino planincev je pr- vi ponovoletni sončni dan zvabil na pot in sicer smo obiskali eni tri, drugi pa dve kontrolni točki in sicer št. 9 na Kupčinjem vrhu (Bedenik) in št. 8 na Jelovicah (Novina). Prišli smo kot pač pridejo planinci nenajavljeni, malce utrujeni in željni okrepčila. Naš prihod je presekal trenutno dogajanje na obeh domačijah, kjer so kontrolne točke, pri Bedenikovih so nosili gnoj, pri Novinovih so orali v vinogradu, vendar so nas oboji tKjstreeli. Vedeti namreč moramo, da v Halozah ni planinskih postojank kamor prideš in zahtevaš nekaj za svoj želodec, razen teh seveda, kjer so kontrolne točke v gostilni ali bifeju. Drugače pa prideš k privatni hiši, ki je dobrovoljno prevzela le obveznost, da bo hranila vpisno knjigo in žig kontrolne točke. Haloška prijaznost in odprtost torej rešuje problem planinskih postojank, ki jih, razen koče na jasi pod Donačko goro, ni. Planinci, ki jih je zatekla noč na Jelovicah, so prespali na kontroli 8, domači so se malo stisnili, pa je šlo. Skuhajo tudi čaj, vendar je zato potrebno malo počakati, za vino pa tako in tako ni problema. Razen seveda, če prevelika količina ne postane problem za planinca ali pa mu obarva Haloze in življenje v njih v presvetlih barVah. Približno v takem razpoloženju smo bili tudi mi tisti ponovoletni popoldan, ko smo prispeli do Novinovih, ki so v mladem vinogradu orali na „vitlo". Ste že kdaj videli kako to gre? Ce ne, pojdite na Jelovice št. 18 in si oglejte. Na najvišji točki zelo strmega pobočja je stal traktor pravokotno na vrste trsov v vinogradu. En domačin je upravljal traktor, drugi pa neke vrste okopavalnik. Traktor je na poseben dodatek, ki je bil pritrjen na njegovi bočni strani navijal jekleno vrv in tako vlekel navzgor okopavalnik, ki se je globoko zajedel v težko lapornato zemljo. Okopavalnik in dodatek (prenos vlečne moči traktorja iz zadnje na bočno stran traktorja) na traktorju, sta bila skonstruirana in izdelana doma, sta orej plod domačega znanja in kot taka zaslužita priznanje in posnemanje. Obenem je delo v vinogradu, pa tudi na njivi in v gozdu varnejše in hitreje opravljeno. Opisani način dela bi si moral ogledati zraven novinarja in planincev Se marsikdo. K.S.P. „Dali ga bomo na pipo" (posnetek pri Novinovih na Jelovicah) Foto: I. Ciani i^do¥oljni z opravljenim delom V prvem tednu letošnjega leta smo obiskali krajevno skupnost Hajdina in med delom zmotili tajnika KS, Karla Robinščaka, ki je opravljal zaključna dela pri pripravi programa aktivnosti za leto 1984. Pogovor smo pričeli s pregledom opravljenega dela v minulem letu 1983. o čemer je povedal: »V lanskem letu smo naredili veliko. Naj- večja dela so potekala v Zgornji Hajdini, kjer smo asfaltirali nekaj odsekov krajevnih cest, nadaljevali smo z izgradnjo cestne razsvetljave in z razširitvijo telefonskega omrežja. Precej sredstev smo namenili tudi požarni varnosti, področju SLO in DS, ter za dejavnosti društev in družbeno političnih organizacij. Za vse dejavnosti in investicije smo črpali sredstva iz zbranega krajevnega samoprispev- ka. Lani smo tako porabili 7.7 milijonov di- narjev. No. pomembna dela so potekala tudi v naseljih Hajdoše. Slovenja vas in Gerečja vas. kjer smo zgradili novo športno igrišče. Kakšen je bil odziv krajanov pri vseh ome^ njenih delih, ali so tudi sami pomagali? »Prav v minulem letu, ko smo želeli prihra- niti čimveč sredstev iz krajevnega samopri- spevka so se krajani zares množično vključevali s svojim prostovoljnim delom. Po naši evidenci so vaške skupnosti na območju naše K S opravile prek 10 tisoč prostovoljnih delovnih ur. To pa ni malo vsi krajani zaslužijo vso pohvalo za svoja prizadevanja.« Je takšno aktivnost čutili tudi pri delu v družbeno političnih organizacijah? »V naši KS je ena najaktivnejših pravgotovo frontna organizacija SZDL. kije bila duhovni vodja vseh naših akcij. Seveda je pri tem so- delovala tudi mladinska organizacija, vendar smo pred leti bili vajeni še večje zagnanosti mladih. Morda smo sami krivi, da še ne znamo ali ne uspemo v popolnosti angažirati mladih, morda jih ne znamo pritegniti na pravi način. Pravgotovo pa so sposobni in pripra- vljeni prijeti za delo ob vsakem času. Na splošno lahko rečem, da imam.o v vseh naseljih dovolj možnosti za normalno delo družbeno političnih organizacij, saj imamo povsod ustrezne prostore; bodisi da so to ga- silski domovi ali kulturne in prosvetne dvora- ne. pa tudi domovi krajanov. Seveda prostori niso edini pogoj za aktivnosti, potrebni so ljudje, ki so zares pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas. Zaradi lega bomo v letošnjem letu morali storiti veliko več za našo kadrovsko politiko.« Sicer pa ste verjetno zadovoljni z aktivnos- tmi društev in kulturnih organizacij v KS Hajdina? »Že pri porabi sredstev je razvidno, da smo namenili precej denaija za razvoj gasilskih društev, predvsem'za nabavo nove opreme. Razen tega je pri nas zelo aktivno kurturno prosvetno društvo Stane Petrovič. Ravno pred dobnm mesecem so člani pripravili odrsko delo. kije naletelo pri krajanih na izredno velik odziv.« Kaj vse pa načrtujete v letu 84. Kakšne ak- tivnosti so pred krajani? »Programe dela smo pripravili za vsako vaško skupnost posebej, saj sami razpolagajo s svojimi sredstvi. Jasneje tudi. da smo skupni program prilagodili ^htevam posameznjih vaških odborov. Vsi programi so že pripra- vljeni za razpravo na zborih občanov, ki jih bomo izvedli od sredine januaija do sredine februarja. Obstajajo majhne težave, ker so v posameznih vaških skupnosti načrtovali več aktivnosti, kot imajo zbranih sredstev. Upam, da bomo tudi to na ustrezni način rešili. Plani morajo biti realni in izvedljivi, sicer nimajo svojega pomena. V letošnjem letu bomo največ denaija na- menili razširitvi telefonskega omrežja in vz- drževanju cest. Še naprej bomo precej sredstev namenjali razvoju požarne varnosti, SLO in DS. ter razvoju kulture in telesne kulture. Moram dodali, da imamo tudi nekaj težav zaradi odkupa zemljišč, ki so potrebna za skupne interese krajanov. Bodisi, da gre za gradnjo avtobusnih postajaliJč ali drugih po- membnih skupnih objektov. Posamezni las- tniki teh zemljišč — žal prav naši krajani - namreč zahtevajo prevelike odškodnine ali pa sploh nimajo razumevanja za odtujitev. No, upam, da bomo tudi to z dobro voljo in dogo- varjanjem rešili. Prepričan sem, da bomo kljub vsemu tudi letošnji program dela izpolnili predvsem pa za to pozivam vse krajane, vsa- kega posameznika, da še naprej sodeluje z nami za našo skupno korist. Le tako bomo kos zahtevnim nalogam in vse večjim finančnim izdatkom, ki nas včasih zavirajo pri našem delu.« M. Ozmec KUUB PROBLEMOM USPESNI Pred kratkim smo obiskali krajevno skupnost Budina-Brstje, kjer so v minulem letu bili prav- gotovo med aktivnejšimi. Čeprav se krajani ubadajo z razreševanjem negativnih pojavov, ki so nastali po gradnji akumulacijskega jezera, so iz sredstev samoprispevka in s prostovoljnim delom storili veliko. Kaj vse, smo želeli najprej zvedeti od predsednika sveta KS, Slavka Brgle- za, ki je dejal: ,,V letu 1983 je naš svet deloval v okviru srednjeročnega načrta za to leto. Tako smo imeli v programu, da zbrana sredstva od kra- jevnega samoprispevka v glavnem porabimo za dokončanje doma občanov in dokončno izgra- dnjo vodovoda v novi ulici Franca Kosca. Pri gradnji doma nam je uspelo, da smo do- končali zgornjo etažo z dvorano za okoli 250 sedežev in spremljajočimi prostori. Zal pa ni- smo uspeli dokončati spodnjega dela, prepričani smo, da bomo to lahko storili letos. Dodati je treba, da smo krajani veliko pomagali tudi s svojim prostovoljnim delom, zlasti pa so se izkazali mladinci, ki so pri gradnji doma kraja- nov verjetno opravili največ delovnih ur." Kaj vse pa načrtujete za letošnje leto? „Po srednjeročnem programu smo imeli letos namen dokončati kanalizacijo v Bclšakovi ulici, vendar je to aktivnost Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj zaradi težav prenesla v le- to 1985. Naša KSje_zaradi tega sklenila prenesti del aktivnosti okroR asfaltiranja cest iz leta 1985 v letošnje leto. Sev^a bomo storili še razna druga dela. Predvsem smo veseli, da imamo se- daj svoj dom, kjer se lahko mirno sestajamo in načrtujemo svoje naloge. Pričeli smo ga upora- bljati že lani v začetku leta, saj smo imeli predavanja o civilni zaščiti za vse krajane, zelo nam je uspela proslava ob dnevu žena, pa tudi srečanje s starejšimi občani je dobro potekalo. Prvič pa smo v novi dvorani organizirali tudi lansko pro.slavo ob dnevu republike. Sicer pa smo za uporabo doma pripravili poseben pra- vilnik, po katerem imajo tri dni v tednu dom na voljo mladinci, ostale tri dni pa vse druge družbeno politične organizacije: nedelje pa so namenjene za organiziranje raznih skupnih pri- reditev." Vse ptujske krajevne skupnosti so še naprg ostale med seboj tesno povezane. S katero sode- lujete najtesneje? ,,Kot je pričakovati je naše sodelovanje naj- bolj plodno z našima sosednjima KS, to je Spuhlja in KS Tone Znidarič. Pri zbiranju samoprispevka pa pravtako sodelujemo pri skupnem programu po srednjeročnem planu z vsemi ostalimi KS." O težavah s katerimi se ubadajo v KS Budina Brstje pa je stekla beseda s predsednikom skup- ščine KS Francem Lašičem: ,,Največji problem je še zmeraj podtalna vo- da, ki nam povzroča težave od izgradnje aku- mulacijskega jezera. Sušno vreme je sicer v dru- gi polovici lanskega leta ta problem nekoliko omililo, vendar je bilo kljub temu 5e nekaj gO' spodi njstev, ki jih je podulnica Se vedno ogro- žala. Reševanje tega problema je dolgotrajno in zapleteno. Investitor jezera — Dravske elektrar- ne Mat ibor, se je odločil, da problema ne bo re- ševal v takšnem obsegu kot je nastal. Njihovo stališče je, da bodo sanirali le tiste najbolj ogro žene in prizadete stanovanjske hiše. Trajnejši rešitve za ta problem pa še nismo našli. Za nami so številni sestanki, razgovori in prepričevanja s katerih se vedno znova vračamo razočarani. Neglede na to, da so v času razprav o lokaciji vsi obljubljali in zapisali, da b(xio DEM po- vrnile vso škodo, nastalo ob gradnji jezu, je da- nes popolnoma drugače. Problem je iz dneva v dan akutnejši in počasi že dobiva politični pri- zvok. Prek komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji HE Formin smo že vk>žili tožbo zo per DEM za odškodnino. S tem problem sevedJ še ni rešen, kajti prav lahko se zgodi, da bo sča soma prišla na dan še kaklna n^tivna posledi ca gradnje jezera. S tcm problemom se srečuje jo tudi v kS Spuhlja in ddno Markovci. Ostal« probleme v naši KS smo uspeli rcSevati sprotn< in upam, da bo tako tudi v prihodnjem obdo bju. Naše naloge so dovolj jasne in rcfcrcnduffl sko sprejete, tako da so tudi finanCno ovredno tene. Zdim, da se krajani Se naprej tako vklju čujejo v reševanje naših skupnih nak>g in razre ševanje problemov, kajti le skižni bomo koi vsemu naštetemu!" M. Ozme< Vsi kovanci so še zakonito plačilno sredstvo Navodilo, da se od 1. januarja letos naprej vsa plačila zaokrožujejo na 50 par ali na dinar in dejstvo, da misli Narodna banka v dogled- nem času umakniti iz obtoka vse kovance pod 50 par. je pri marsikomu vzbudilo dvom, če «;o kovanci po 5. 10. 20 in 25 par še plačilno ' sredstvo. Zato je treba pt vedau. da so vsi na- vedeni kovanci še naprej zakonito plačilno sredstvo vse do takrat, ko bo sprejet ustrezni sklep o njihovi izločitvi iz obtoka. Predpis zaokroževanju cen je šele prva stopnja umika tega drobiža iz obtoka. V podružnicah SDK so zi-čeli uveljavljati prakso, da kovaiiCe po 5. "O, 20 in 25 par zadržijo m jih ne dajo nazaj v promet, kar J' tudi prav. saj b oMaii zakonito plačjino sredstvo še d' konca leU)>njej:a leta. tednik -19 januar 1984 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5 POGOVOR V ŠOLSKEM DISPANZB)JU Lani imeli blizu 17 tisoč pregledov Sdsko zdravstveno službo je v Ptuiu ustanovil dr. Fran Brumcn leta 1940. Sedaj skrbijo za zdravst- veno varstvo šolarjev in mladine triie zdravniki, šest sester m en oEOped. Ob tem moram povedati, da ^amo najslabši kadrovski normativ v SR Sloveniji m naj- dabši tned vsemi zdravstvenimi službam, v ZC Ormož-Prnj. En tim (en zdravnik, dve scstn) pnde na 2860 šolarjev, republiški pa je 2300 šolarjev. V Celju za enako število šolarjev in mladine — to je okrog 12 tisoč mladih — skrbi šest zdravnikov. Razumljivo je, da ne moremo opraviti vseh nalog, ki nam jih nalagajo repi-bliška strokovna na- vodila; pri tem pa trpi preventi- va. . , J Disparizer je še vedno v stan Cučkovi stavbi, ki rf funkcionalna in smo torej pfr-:^} nesnjeni. Dispanzer se ^stoji iz ambulan- te za boliie in ambulante za preventivo. En in poi tim skrbi za bolne, drugi pa opTa\ !ja sistemat- ske preglede in cepi :nje. Sistematske preglede za pet ptujskih osnovnih šol opravljamo zadnje dve leti v Cučkovi hiši, za otroke ostalih 24 šol pa imamo sistematske preglede po šolah. V poletnih mesecih pa je naša skrb tudi zdravljenje brigadirjev v Domavi, kjer imamo vsak dan dve ordinacgski uri. Logopedinja pa skrbi za otroke z govornimi motnjami." je na kratko predsta- vil delo šolskega dispanzerja nje-, gov vodja, dr. Jože Udovič. Kakšno pa je zd-avje naših šolarjev? „Nasplošno je znano, da so šolarji populacija, ki je najbolj zdrava in z najnižjo smrtnostjo. Kljub temu pa v našon dispanze- rju {KCgledamo vsako leto okrog 10 tisoč bolnih šolarjev, nekatere večkrat. V letu 1983 smo v am- bulanti za bolne imeli 16709 pregledov. Se vedno so na prvem mestu prehladna obolenja, na dru- gem pa poškodbe. Razveseljivo je, da smo s ceplje- njem odpravili kup nalezljivih bolezni, ki so še pred nekaj leti ogrožale naše šolarje. Mislim na ošpice in inums." 39 ODSTOTKOV OTROK IMA SLABO TELESNO DR/O Ena izmed oblik preventivnega delovanja šolskega dispanzerja so sistematski pregledi. Kakšne pa so ugotovitve pregledov? ,,Sistematski pregledi otrok in šolske mladine so ena izmed pomembnih nalog zdravstvenega varstva te populacije. Dajejo nam vpogled v zdravstveno stanje naših šolarjev, njihovi rezultati pa niso samo velikega strokovnega pome- na, imajo tudi praktičen pomen za zdravje in razvojne možnosti naše- ga naroda, saj je prav bodočnost vsakega naroda odvisna od zdravstvenega stanja mladih gene- racij. Hkrati imajo od njih nepo- sredno korist sami varovanci, saj odkrivamo odklone v njihovem zdravju, ki bi sicer pogostokrat ostali prikriti. Šolar je v obdobju nagle rasti in psihičnega razvoja še posebno ob- čutljiv na negativne vplive okolja. Nepravilen način prehranjevanja, neustrezen življenski ritem, slabi higienski pogoji v šoli in doma, dostikrat vodijo mlad organizem do obolenja in anomalije. Sistematično pregledujemo otro- ke pred vstopom v šolo, prvem, tretjem, petem in sedmem razredu osnovnih šol. Med sistematske preglede spadajo tudi namenski pregledi; to so pregledi pred odho- dom v brigado, v šolo v naravi, zdravstveno kolonijo in pred vpi- som v srt-dnje usmerjeno izobraže- vanje ah pred šolanjem na drugi stopnji. Namen teh pregledov ni samo odkrivanje odklonov v zdravstve- nem stanju, ampak tudi zdravlje- nje in spremljanje takih anomalij. Naj povem, da vsak šolar, pri katerem pri sistematskem pregledu odklon od normale, dobi ustrezno pismeno navodilo, poslan je na dodatne specialne preglede. Ugotavljamo pa, da se jih pre- cej ne drži naših navodil. Tako na ponovnem sistemat- skem pregledu ugotovimo, da je napaka hujša, obolenje napredo- valo, da sploh ni šel na dodatne preglede, da ne nosi očal in podo- bno. Posebej bi rad opozoril na neka- tere podatke iz analize sistematskih pregledov. Slabo telesno držo ima kar 39 odstotkov otrok, nakazno deformacijo hrbtenice 7 odsto- tkov, izraženo deformacijo hrbte- nice 2 odstotka, deformiran prsni koš 28 odstotkov, deformacijo stopal 18 odstotkov otrok. Ce upoštevamo vse to, potem je števi- lo slabih telesnih drž v širšem smi- slu mnogo večje. Lahko ugotovi- mo, da imamo slabo telesno držo vsak drugi otrok. Vzroki, mnogo jih je. Naj nas to ne čudi, od 30-tih šol v ptujski občini, jih ima telovadni- co samo 10. K temu prispevajo tu- di šolske torbe, ki so pretežke. Učni pripomočki, delovni zvezki, šolske knjige in vse, kar je predpi- sano, velja za celodnevno šolo; mi imamo le dve. Vsi ostali morajo vso to breme vsak dan nositi v šolo. Šolski zdravniki se zavzemamo, da naj teža šolske torbe ne presega 10 od- stotkov otrokove telesne teže. Ko smo tehtali torbe prvošolcev, so imele 5 do 6 kg, kar je trikrat pre- več." Veliko smo povedali o delu šol- skem dispanzerju, njegovih pro- blemih; kakšne pa so želje delav- cev dispanzerja? ,,Naše želje so: nov dispanzer in da bi bila tudi naša služba kadro- vsko zasedena po republiških strokovnih normativih ter da bi tu- di našim otrokom nudili enako zdravstveno varstvo, kot drugje po Sloveniji." Pripravila: MG dr. Joie Udovič V šolskem dispanzerju imajo vedno dovolj dela foto: M. Ozmec Ogrevanje s sončno energijo tudi v Ptuju? ENERGETSKA KRIZA Verjetno danes ni človeka, ki ne bi razmišljal na takšen ali drugačen način o energiji. Ener- getska stiska, ki jo še posebej boleče občutimo pri nas. v slehernem gospodinjstvu, nam daje še poseben razlog za l^no razmišljanje. Načrtujemo ambicijozne plane o poveča- nem izkopu premoga, večjem izkoristku hid- ropotencijala naših rek. gradnji novih jedrskih alektram----Premalo pa dajemo povdarka na izkoriščanju t. i. obnovljivih izvirov energije. V svetu, predvsem v industrijsko azvitem Zahodu, kjer so energetske razmere občutno boljše kol v Jugoslaviji, so že zdavnaj spoznali pomembnost izra-^e t?vrstne energije in tudi v praksi re marsikaj storili. Se posebej po ener- getski krizi Seia 1973 so se zahodne države pnčele zavedati oa kako-trhlih nogah stoji f^^fgetska suraiegija. temelječa izključno na Kiasičnih virih energije (predvsem na nafti in n.ienih derivatih). S poJvoj-^no zagnanostjo so ^ 'otih raziskav in vzporcdrio gradnje objek- tov. teme^ečihi n?i izrabi obnovijTvih virov ^iiergije: energije Sonca, vetra In biomase. Na televizili >mo gledali nepopisne gneče na '"'tnv;:. črpalkah w ob vikendih opustele " ^puslcinK Obtf^h jf^orih smo ^ J c^i mi imeli J '' ^le ^e .iaptf smo gradili ^ ole m ►rc^ ki požirale e jh( Hv 'ragocenega v. ne "emišlje- " c'v. I ostrine * v C šoku. 1 ) vc It ' T hitro in J C a K 1 I potrebni cvc. -n ' o n tako že \ k =raka za ^ vr^ ENERGIJE V r."-^';; V "aziskavah m ^ - : . s-nce pred- * . : ; :: neizčrpen vir -r: Al znaša - - .^5vatov(V6 X I"'/-^ - -C- N.t:". . ptii mili- .cn^lrjetošcvcdno J;:^ ^ -:ka'a,-.iokrog a ^ " - eicklrarri - energijo - - ' - ' v e _ . i, J-.. SOLARNA ENERGIJA V NAŠIH DOMO- VIH Že iz teh nekaj številk je razvidno, kolikšne so možnosti v izrabi tovrstne energije. Naša na- loga je v tem. da to energijo zajemamo in jo koristno uf)orabimo. To nalogo opravljajo zbiralniki sončne energije — solarni kolektoiji. Seveda to ni tako p.'-eprosto, kot na prvi pogled izgleda, vendar ogromna sredstva in znan- stveni potencijal dajejo že otipljive rezultate, ki so že zdavnaj prešli iz laboratorijev v prakso. Hiše, ogrevane s solarno energijo, rastejo na Zapadu kot gobe po dežju, postavljene so že prve poizkusne solarne elektrarne zmogljivosti 1—2MV.... Izraba solarne energije je možna za ogreva- nje sanitarne vode, za ogrevanje bivalnih prostorov in pretvorbo v električno energijo. Največji uspehi so doslej doseženi pri izrabi solarne energije za ogrevanje sanitarne vode, kjer je dosežen izkoristek (pretvorba sončne v toplotno energijo) 80 %. Tu je dosežena že tudi ekonomska cena. Nekoliko slabši je odstotek izkoristka pretvorbe energije za ogrevanje prostorov — znaša do 50 %. Tudi tu smo bhzu ekonomske cene. Najsiabši (doslej) je izkoris- tek najpomembnejše pretvorbe v električno energijo — La znaša okoli 12—15% in je z napredkom tehnologije (predvsem novih ma- terialov — amorfni silicij!) v slamern porastu. !N KAKO V JUGOSLAVI JI'' 7a! še vse preveč Drever prepuščeno iz- naiiiljivosti pcssamezniko'.-. Kijnh pripravije- nosti in opozarjanju nekateri! naših trokov- njakov \z inštitutov. faki^Mef in ^dru/enega dela. še m neke širše, sr^ošrve jugoslovanske ;jsmeijene akc-je. Pa vendarle je prav po nji- iiovi zahkigi ledina že prebita, fini-mo že nek«j organizacij združenega dela, ki proizvajajo v)lame kolektorje in vso prem>jajočo tehno- ii^gijo. potrebno za ogrevanje sanitarne vode in prostorov. V Slovetiiji so: MPP Cevovod Ma- nKir. TVT Boris Kidrič Maribor, Feromoto Maribor. IMP Ljubljana. Gorenje Titovo Ve- lenje. LTH Skofja Loka,... Najprej so spoznali vse prednost: izrabe ^ r ■ 'v. -gijc n.'. "•■imoriu. Zgrajenih je že nekaj hoteiov. domov in mdividuafnih hiš s jjj.^ oniogoča ogrevanje tako sanitarne vo-ie. kot tudi vode v T a- ;?oijih in v bazenih. Jnvci^acijs povrne />. ■ 2. do 3. letih. ponckc-J £c po ft .meseci'"' ^ jdi naši projektanti individuai-i^" družin- skih ijJN so že izdelali nekaj lipAih projektov. tc7r,c'iečih na izrabi solarne energije. Tod.: za razliki) od družbenega sckti^-rja p-cdvsem ob obali, ki seje že prepričal o smoternosti tovrstne gradnje, drugi neslede temu vzoru. Podatek, da tipični solarni grelec vode za potrebe gospo- dinjstva. ki potrebuje 3 m^ kolektoija, lahko v naših krajih v teku enega leta zbere okrog 20(X) KVVh. Naša idnustrija je že sposobna, da v zelo kratkem času izdela 1,000.000 takšnih kolek- torjev. To pa pomeni, da bi na ta način pri- varčevali letno 2000 milijonov KWh. V 10. letih pomeni to prihranek 2 milijardi KWh!! In to brez enega samega porabljenega dolarja!! ZAKAJ NE TUDI V PTUJU?! Področje, kjer leži mesto Ptuj dobi po- vprečno (po ne povsem natančnih meritvah), 3.2 KW na m^ horizontalne površine (za pri- merjavo Ljubljana 2,8 KW/m^. Beograd 3.7 KW/ml Split 4.0 KW/m^). V Beogradu gredo h koncu dela na projektu graditve šestnad- stropnih stanovanjskih zgradb, prilagojenih zahtevam solarne arhitekture. Izračuni so po- kazali. da bo s tem 75 % prihranek energije in to z Izračuni dodamo investicijo, ki znaša samo } - od cene same zgradbe. Mimogrede je potrebno povedati, da v Franciji, k: je gotovo energetsko bogatejša država od naše, imajo z zakonom urejeno, da vsak projc^ tcii.i mora i pi^jetku zgradbe pri- icc^i i ti -"': soiai ^'.""-^čun. na os lOvi katerega se t!"'^ di iajo ugf"'nosii krediti'-r:Tije. V iinši oi č« = ;:adnjih n- kaj let inicnzivno graUnTio. "tsr^ov, njske bicke. drvzinske h^e, : očitiiiiiKe h"sice. d -r ']:e domov- cle '»d. Za) ^ ■ erio-reefskc esticii)';- :efo k."at' ovid-!e, tciTieljijc TU?; " rilnv i^a ^pr > moga in elrk^^čnc er^ergije. Č«/je, a ;e *ai:o invcstitc-ji. koi ciidi v^i ki p i ;: - -aj" ;;redsiva strincvi usf o i' J- z;-^:;-"!^-: pr^egnejo k ^odsšovanju pr' i kta. te. ki ^o sposobni in pripriv^eni ponLA-'ir :,olarn? "z ■ acunp in ustrezne p:qici<.tc. Tii^i gradi;f:yeirf individualnih dru/insii::i Fris priporo^^ani, da se pred gradnjo posve»ujqo r r>eEov;iirni organizacijami, ki i/delujejo tovrstno cp-^enito. Dovolj bo vzeti žepni raču- nainjK. da hi se prepričali o smotrnosti takšne investicijf. Kajti cena klasične energije se bo zaiU,-io\ 1 iirsrt^ jizceniaila Ludi v bi>doce. Nc gr,- pr-.^rtli tudi ekološkega vidika, saj Mulama eneigija ne povzn>Ca nikakršnega . '::>na?cvanj'S človekovega okolja. Pravtako C je pf-irjhnoraved iii, Ja Sonce pošilja žarke ipar-i^i pv !cr: in poz:mr, ledaje pozimi njegovo gibunjc po nebesnem .»svodu krajše, l.n to zimoje b,:. ve! k.-, veliko ■M>nčnih dni. .. Danilo Staršek » - i;r-Mob ijr:: St: r^ ^n C^inkov Bo odslej drugače? Razpravljati o alkoholizmuje zelo neprijetna in nehvaležna naloga, kajti o stvari, o kateri je bilo že toliko govora, je težko povedati kaj novega m zanimivega. Poseben problem pri obravnavanju alkoholizma pred- stavlja zlaganost in hinavščina. s katerima se to vprašanje obravnava. Drugače si namreč ne morem razlagati pristopa, kakršnega ima do tega problema družba. Dvojna morala, bi lahko rekli. V nešteto krilaticah se alkohol preklinja kot največje zlo. v najrazličnejših knjigah, brošurah in šolskih učbenikih se rišejo njegovi kvarni učinki; po drugi strani pa naravnost spcxlbujamo k čim večji potrošnji alkoholnih pijač. To potrjuje cenovna politika in neizvajanje odlokov o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred dovoljenim časom, izdajanje obrtnih dovoljenj za cxlpiranje bifejev, gt^stiln. kar tudi pogojuje rast le-teh okrog industrijske cone kot gobe po dežju. In zakaj to omenjam? Najbrž zato, ker vse to (xipira veliko možnosti za težave, ki lih s seboj nosi alkoholizem v OZD. S tem problemom se sooča ludi DO Agis. Res je, da ta problem ni nastal danes, da traja. ostaž« alkoholika. Ob tem pa takoj postane jasno, kako pomembno je hitro txlkrivanjfe in preprečevanje alkoholizma. Mi pa največkrat ravnamo v nasprotju s temi ugotovitvami. Zakaj? Zato ker zavestno ali podzavestno mižimo pred resnico. In zato, ker smo lažno solidarni s človekom, ki ne priznava svoje težave — alkoholizma. Ne poskušamo mu pomagati vsaj s tem, da bi mu svetovali, naj poskuša opustiti pitje, ali pa, če je že tako daleč, naj se odlo6 za zdravljenje. Najbrž je to veliko lažje reči", kot pa narediti. Toda naj bo še tako boleče, morali bomo narediti korak k streznitvi. To pa je osveščanje ljudi do te mere. da bodo postali gospodarji alkohola in ne njegovi sužnji. M. Menoni Ocenjevanje dela funkcionarjev skupščin SIS V raznih odborih za samoupravne, organizacijske in kadrovske zade- ve in v drugih organih, pristojnih za področje kadrovanja, te dni ocenju- jejo delo dosedanjih nosilcev vodUnih funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, ki so del skupščinskega siste- ma. Predsednikom in podpredsednikom skupščin ter predsednikom in podpredsednikom zborov izvajalcev m zborov uporabnikov namreč pote- če dveletni mandat, volilna zakonodaja pa dopušča, da so lahko ponov- no izvoljeni še za dve leti, to je do konca mandata tretje delegatske skup- ščme. Zaradi tega je potrebno skrbno oceniti dosedanje ddo nosilcev vo- dilnih funkcij in jih na podlagi tega evidentirati za ponovno izvolitev, aU pa predlagati zamenjavo in evidentirati druge možne kandidate. V večini organov skup^in SIS delo dosedanjih funkcionarjev oce- njujejo pozitivno in jih tudi evidentirajo za ponovno kandidaturo. V do- sedanji razpravi je bilo le v nekaj primerih predlagano, predvsem na osebno željo posameznih nosilcev funkcij, da bi jih ob izteku dveletnega mandata zamenjali. F IMPOTENTIA ERECTIONIS (2. nadaljevanje in konec) Ugotavljanje nočnih rekcij je — tako bi lahko rekli — nekakšen verjetnosti račun; se pravi, da ni neoporečno in je večkrat potrebno vključiti podrobnejša opazovanja, preden bi napotili bolnika k zdravniku psihosomatiku. Večkrat zataji tudi kombinacija različnih postopkov in je potrebno biti potrpežljiv. I Podrobnejši anamnezi, torej podrobnejšemu prikazu nejasnih : pojavov, ki jih zaznava prizadeti, mora seveda nujno slediti PODROBNA i TELESNA PREISKAVA, ki naj bi izključila morebitne vzrastne anatgmske napake, oziroma obolenja na spolnemu udu. Novejša tozadevna raziskovanja so ugotovila, da smo doslej posvečali premalo pozornosti takoimenovani prostatitidi — to je vnetju, najčešče kroničnemu, razmeroma majhne žleze, ki jo imenujemo prostata, organa, ki ima laškemu kostanju podobno obliko in velikost in obkrožno objema sečno izvodilo na prehodu iz mehurja v spolni ud ter ima seveda svojo posebno funkcijo. Preiskave in opazovanja, ki podrobneje 7,-.3ledajejo a problem, so v .-.adnjih letih potrdila, da je med bolr. z erck-i n ■mnotenco DO 40 % TAKIH, KI BOLEHAJO Na R 'T.ici^IH NETJIH MOSKIH ADNEKSOV. Med temi prevladujejo -olr ' kron-čnim vnetjem žleze rostate. Ta bolezen je razmfr -r. p^:-. -- - ; krat poteka toliko potuhnjeno, da jo marsikateri "k ir. ii ne pos» eča potrebne pozornosti. i ! .J vzroki -,o r">'-i:no v ospredju posledice, kijih .i, u o "a - .iene ov le pr-nove, PREDVSEM SLADKORi .A ^ ' ' ia.-rO mnogokrat še prikriia, ker še niso nastopili zi.r .iiri i, • čiabetc^ polraiio. Vsekakor je pred dokončno oceno p •tr^^ (0 'u.'; kiji čiu prirejene napake ; posledicami nepravilnos!i v '■! . orgaii?.. Iz vsega do.vcdaj ruvedenega je razvidno, '^'S' f 'r-. jC cKikrto izpovedno ->dclovanje bolnika z zdravnikom, jti le • > ., posebno pri nekaterih bolei nihjnogoče priti do pravi' ' -ki '" ^ Posebno rer.no je potrebno upoštevati UŽIVA ' E " ZDRAV ki jih bolnik eventualno uporablja zaradi k?i't.ga - obolenja, kajti med zdravili je mnogo takih, ki MO" [jO ' ^ >t iJ ZAMRAJO SPOLNO FUNKCIJO. V podrobnosti lega • :a - -a tem mcsiu ne (noremo poglabliati; to je slej ko prej izkl., ^^.o ■ * c lečečega zdravnika. « _ Kakor že rcieno, so PODROBNEJŠE PREISKAVE IN ODLO^ f! NALOGA KLINIČNE SLUZBE, ki ima na razpolago za »c p •irc':."? razmeroma e^ke in kompKcirane aparature. Poleg vzrastr.ih ariornalij na spolnem udu, so važne tud: fu.-kdf-r.alne nepravilnosti, i-i iniajo lahko svoje vzroke v žičnem in horrror.a sistemu. Zat. je dokončna razpozrtevna diagnoza mn-^gokrat zapletena ^^ k t-cba pritegniti k sodelovanju tudi že zdravnike s rosehr področij. (Dopolnjeno po H C Becker^ Dr. med. W. VVidner, P.-of. dr. med L F Rothaugeir pro*", ar med. W. k ti.use z oddelka za uroicti^N in apo^^ologi- jo univerze v 6 - DROBNO GOSPODARSTVO 19. januar 1984 — TEDHlJ Tudi v Ormožu so poskrbeli za šolarje Tdesnokulturna in i7X)braževalna skupnost občine Ormož sta v sode- k>vanju z osnovnimi šolami in s smučarskim klubom Branik iz.Maribora pripravila smučarski tečaj na Pohorju. Tako bodo imeli šolarji in tudi dru- ga mladina v času od 23. do 28. januarja možnost preživeti dd zimskih po- titnic ob prostem smučaniu na Pohoriu. Za vse, ki so se prijavili za tečaj (rok je bil do včeraj), kot tudi za druge mlade smučarje in njihove spremljevalce, so organizirali posebni avtobus, ki bo iz Ormoža odpeljal ob 7,15 k Arehu na Pohorju, vrnil pa se bo ob 16,45. Vozni red je usklajen z rednimi avtobusnimi progami tako, da se bo- do smučanja lahko udeleževali šolarji tudi z območja šolskih okolišev Ivanjkovci, Miklavž, Središče ob Dravi in Tomaž pri Ormožu. Po potrebi pa bodo organizirali tudi poseben prevoz. Za učence od 1. do 5. razreda in tudi za druge, ki si želijo izpopolniti znanje v smučanju, so pripravili tudi tečaj smučanja. Vsak tečajnik bo prispeval okoli 2000 din, ostalih 2400 din pa bo prispeval organizator. V podobnem sorazmerju bodo subvencionirali tudi mladi udeležend prostega smučanja. Za vsakega udeleženca je ekonomska cena 3660 din, v kar je v^iei prevoz z avtobusom, enolončnica in tedenska karta za vlečnico, za mlade do 15. leta starosti pa tudi nadzor. Organizator pričakuje, pa tudi po prijavah sodeč sklepa, da se bo pro- stega smučanja pri Arehu na Pohorju udeležilo veliko mladih iz ormoške občine. Tistim s plitkejšim žepom so tudi omogočili plačilo lastne udeležbe v dveh obrokih. -u Družina Kuhar najboljša Na nobočiu ob Babusekovi erabi ie bil v soboto ob idealnih r>oeoiih izv^en. ob organizaciji marljivih smučarskih delavcev SK Ptuj, slalom izbirno tekmovanje za najboljše zaposlene v Kmetijskem kombinatu Ptuj za njihova nadaljnja tekmovanja. Zmagal je Ačko pred Kocjanom, Dolinaijem itd. Prav tako je bilo pripravljeno tekmovanje za pečeno svinjsko glavo, ki si TO je privozil Peter Korpar iz Ptuja. "Največje zanimanje pa je vladalo za družinski slalom, ki se je ga udeležilo šest družin, žal nekatere znane družine niso nastopile, ker niso iz opravičljivih vzrokov imele kompletnih ekip. S prepričljivo vožnjo in časom je zmagala družina Kuhar 83,49 (^tevek 3 članov) pred družino Plaveč 88^92; Somen 89,39; Purgaj %36: Cartl 94,29; Dolinar 94,30. Ob proglasitvi rezultatov je bilo izvedeno žrebanje za nagrade, ki so jih prispevale OZD MIP Ptuj, HB Ptuj, Radenska Radenci, kije bila tudi pokrovitelj tekmovanja. Tekmovanje si je ogledalo lepo število Ptujčanov, med njimi tudi taksni, ki jim je bilo zal, da niso sodelovali, zato upamo, da bo ob takšnih in sličnih prireditvah odziv večji. anc Elektroinstalacije in meritve Kolektiv obratovalnice predstavljajo: Aco VULE- riC". eleklroiehnik, Jaki tok. Mkija obratovalnice. Peter DLJfi. elektrotehnik, šibki tok. Alojz GOMBOC, KV električar. Boris VHISBAHER. KV električar. Zdravko KOZEL. KV električar in Renata TOPOLOVEC. ekonomski tehnik. Gre za mlad kolektiv, mla- da pa je tudi obratovalnica, saj bo letos 15. septembra pra- znovala peto obletnico delo- vanja. Preden se je Aco Vuletič odločil za obrt. je vrsto lel nabiral izkušnje v združenem delu občine Ptuj: leta 1964 je pričel delati kot obratni elek- irikar v Kj A. kjer je delal vse do leia 1974. kosejez.aposlilv tedanjem zdravstvenem domu. Leta 1979 pa seje odločil za obri. Odkvitev je bila toliko lažja, saj je šlo za deficitarno obri. »S pt)trebnimi papirji ni bilo problemov, razumeli so me ludi pri samoupravni sta- iu>\anjski skupnosti Ptuj. brez te/av pa je šlo ludi pri in- špekcijskih službah.<< je o za- četkih svoje obrti povedal Aco \ uletič. •>Želel sem imeti dobro de- lavnico in usposobljene ljudi. 1x1 tega je odvisna kakovost našega dela. Tudi sam sem se Ntrokovno dopolnjeval. Že nted delom v zdravstvenem centru, sem uspešno zaključil Vuletič. Meritve izvaja v soglasju z republiškim energetskim in- špektorjem na prnosti in osvetljenosti. DOBRA TEHNIČNA OPRE.MUENOST Gre za meritve strelovod- nih instalacij (obstoječih in novih), meritve svetlobe na ileknuih iiKcsiiih. k temu dos dajmo, da \ ol^ratmjdbniid it«, delajjo kompletno (dokumen. tjcijo iJi penoidUkone pregled^ ob>lc^Tih iin moviilii iintiJiJilaic^ ki jihIzahteiia|o iiint^fitekttoriji in lo /a družibiaai iin .^jis^eboj NcLior. PiL4eg pta lic do.' kumente. ki Jih ^aJme^ajo' eiektnL^diištirjibiuitesjo 2-j prikkitpc na nekatcrife objiet lih. V deiokroe obraCh^vaOnioe mhIi izdeibiia kompileiiinih načrtov nukodnap^kTrituiKe^ iMurega, obfstofltfioife in movili vodnikov. Pri delna pa imporabi^ajo in- Nimmentte. ?a kaiieire imajo piHndila. da Sio pneglledani in regišlrirjini pri Zavodu varstvo po delu v ZagjreSm. DELAJO PO CTU SLOVE- NIJI Za delo m pmdiibiknniL kD io^ jih iz koncev ^ovemijc. [>elajo v yuBb|ani, Hraismi- ku. MursJki So&otiL Lendavi! Piuju. Maribonn. Trtnovljah. Delajo za pottirebie. zdraže- nega dela in zasebnikov. Aco Vuletic poudai^ da mi zdaleč najK^ljše sodeSovamje z IMP-ejem. Niso pat piriidofoili samo na delmu temveč tudi rta Ntmkovni Skupaj z IMP-ejesn so delali v IJtostn^u. kjer so v zelo kratkem idku (OfureimiM konn- pletno ogrevanje pnoi^^odnc hale. sodidovanje pa i NO razvili tudi z Olntno rugo Panorama Ptuj' m Obrtnim združenjeam Pttujj. SKRB ZA KVAUTCTTNO OELO V obratov-alnid se vsi. tMl voJje do adcnnniisffiratoffke.' trudijo, da zadov^pjo sle^ hemo stranko- Kot os;ta!le obrtnike, jih pestijo ptobtemi z nabavo elektromateiriiaila in dmuig«^ neprodukcšj^<^;£ mmaiLeiriiala V najbolj:« merii p(s .'^ktiic^jo' zadovoljiti pogodBjene iroke. Vse je odvihalo od nnatertala.' obsega dela. raznillo koiKperanttskiilii defl fin ^^Sob- no- Pri delu pa dosegajo tundi solidne cene. POLEG VELIKIH DEL - TL DI DROBCE STORIT- Kljub temgjL da delk^-v večini izven obone. sprejc;; majo stranke v obrattovalnid vsak dan od X do 15. are. Sprejemajo tudi nanoola po telefonu — njnBnov tteHcfioflii je (062) 7I1-09. O njihoviBn dirobnoBn snoirit- vah vetifio zeBo minalloL zato jih bomo v kratkem našiievali: priklopi stediBmiikov. popravi- la bojjleijev. raznnBn dmuigjh gospodinj^iltn aparatU9v. p^ kki)pi terinnioatkuiniuillatctj«^ peči. poleg tega pai iJe izdava avtomatskega ogjrp-anja ^ ternrioakumiuifiadjp&iinnii pečmi in pi^dobno. naiooHu iizdeila^ ciisdi kompletne razddtnke: i* družbeni in zasebou sektor. DROBNO GOSPODAR- STVO SE DANES RAZVUA \ I GODNIH RAZMERAH «\fislim. da ima dffobno st^pn^rstvo BBSltirezno dmjž- beno podporo. Obmtniki ^ p(»sebej dobm soddinfijemo t obrtnim zdimažengem. podpp- nt imamo tudi pn banki in upravi za družbene pnli&odk£- Če tako lundi v bodeče. pniihlemtw ne bii smrneJo biti. NaiveCiazeliiavBettn da bi u>peli i^polnitii v<^ nua- nvila. razviti uspešno kn anje s ^ankjrai pa /elim. da bi Mii zdravi iak»» dtuma. ktt«t v obralovaJ- nici.# jie zakljaičil Ato VuaBetic Obratovahuca Aidc Vns^ ima sedež v JadbmuBski! dlib II v Piuju. - - - - Svetlobni strop v trgovini Zvezda Emone — Merkur Razdeliici (razdelilne omarice v večjih zgradbah) \ odja (»hrato^alnice pri meritvah foto: .Martin Ozmec tednik -19-januar 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Kari Mant, ^ njegiMa družina in prijatelji (7. nadaljevanje) Ko je prispela v London vest o dogodku v Parizu, je poslal generalni svet internacionale Rusinjo Tamanovsko, revolucionarko, ki seje mudila v Londonu, v Pariz z imenom Dmitrijeva. kot svojo agentko. Prispela je 29. marca. V obleganem mestu je našla svoj vzor ^ bratstvo in ix)gum v boiu proti sovražniku. Tudi sama seje v boju izkazala. O stanju v Parizu je 24. aprila pisala Jenny, Marxovi hčerki Pismo je obe Mancovi hčerki, Jenny in Eleonoro, navdušilo za pot v Francijo k Lafargovim. Marx pa je vodilnim revolucionarjem v ^anciji napisal sto in sto pisem. V njih je opozarjal na zgodovinski Domen komune in navedel napake v boju in okoliščine, ki so privedle, ^ je komuna proi»dla. Ze preje, ko je komuna Sc obstajala, je poslal pismo voditeljema komune Frankelu in Varlinu, v katerem ju je opozoril, naj se Pariz pripravi na oborožen napad buržoazije, ki bo dobila tudi nemško pomoč, da bi bila zrušoia delavska oblast. Mancova napoved o nemški intervenciji se je uresničila. MARX0VE HCERKE V FRANCU! ^ Po padcu pariške komune so si rešili življenje številni revolucionarji z begom v Anglijo. Marxov dom jim je odprl vrata. Mancov zet in njegova žena Lavra, ki sta živda v Parizu, sta sep- tembra 1870 z otroki odpotovala v Bordeux. Tu je Lafargue izdajal časnik, v katerem je širil idejo intemadonale. Ko sta maja 1871 pripotovali k Lafargovim Jenny in Eleonora, sta pisali očetu, kako preganja policija revoludonarie. Lafaraova družina se je morala umakniti na jug, v bližino španske meje. Naselila se je v Luchenu, zdraviliškem mestecu. Z družino sta bili tudi Janny in Eleonora. Tu je prejel Lafargue obvestilo, da ga išče policija. Pob^iti je moral v Španijo, a sam. Vse tri sestre so ostale v Luchonu, kjer je umrl hudo bolan otrok. Ze prde je izgubila enega otroka. 2iv ji je ostal le prvi. Žalostna je odšla v Španijo za možem. Do meje sta jo spremljali sestri in bili nato aretirani. Po mučnih zasliševanjih so ju čez tri dni izpustih. V Španiji je bil Lafargue znova v nfevamosti, da ga aretirajo. S pomočjo domačinov se je skril v planinah. Cez več mesecev se je pod tujim imenom naselil v Madridu. ZapKKlil se je pri ^niku „Emancipadja", ki je bil list intemadonale v Španiji. Laura je možu pri delu pomagala. Dočakala pa je v Španiji nov hud udarec. Umrl ji je zadnji otrok. Bil je to Etiene, star tri leta. Zbolel je za grižo. Lafargue, sam zdravnik, ni mogel preboleti, da kot zdravnik ni mogel rešiti smrti svoje otroke. Medicino je tako zasovražil, da se ji je odpovedal in se najprej posvetil časnikarstvu. Ker mu to delo ni prineslo dovolj zaslužka, sta z Lauro odpotovala v Anglijo, kjer je odprl atelje za fotografijo in graviranje. PO PORAZU PARIŠKE KOMUNE Padec pariške komune maja 1871 je bil znamenje za vsesplošen napad nazadnjaških sil na intemadonalo. Bismarck je zahteval, da primejo Marxa, če se bo pojavil v Nemčiji. Buržoazni tisk je napadel Marxa kot ustanovitelja Mednarodne delavske zveze. Imenoval ga je ..rdečega hudiča". Toda londonski Times je po pariški* komuni priobčil izjave Marxa in drugih danov generalnega sveta v odgovor klevetvam. Tudi nekateri drugi časniki so pisali o Marxu stvarneje. Poleti 1871 je Obiskal Manca ameriški dopisnik Landor. Oglasil se je tudi pri krojaču Eccariusu. članu generaln^a sveta in- temadonale. Ti srednji je opisal v Timesu. V svojem poročilu je navedel, da je cilj Mednarodne delavske zveze — voditi delavski razred v boju za osvojitev politične oblasti, kar bo pripeljalo do njegove ekonomske osvoboditve. Podrobneje je podal tudi Marxove odgovore na njegova vprašanja. L.andor ni pri tem prikrival, da je nasprotnik Mancovih idej. Mancovi so v tem času skrbeli za pargke begunce, ki so brez vsega pribežali v Anglijo. Zbirali so zanje živež in obleko. Pri tem delu so bile najprizadevnejše Marxova žena Jenny, Engelsova žena Lizzi in Marxove hčerke. Francoski begunci so prinesli s seboj pesem Eugena Pottiera, iz srca zlito himno internacionale, ki začne z besedami: ..Vstanite v suženjstvo zakleti . . ." Ko jo je Marx prebral, je ponovil pripev: „To bo naš odločilni, zadnji boj za boljše dni, z internacionalo rod človeški se budi". _ Poleti 1871 so potekali v Londonu pogovori generalnega sveta internacionale zaradi bližajoče se konference v Haagu. Sf>« je Marx pripravljal gradivo za peti kongres inta-nacionale, ki je potekal v Haagu od 2. do 7. septembra 1872. Na kongres so ga spremljale žena in obe hčerki. Med predsedujočimi je sedel Engels, mladostnega izgleda, čeprav je prav v tem mesecu slavil svojo petdesetletnico. Drugačen je bil Marx. Obdajala ga je košata sivina las, znjmienje starosti. Tudi njegov obraz je izražal utrujenost in bolezen. Engels je še dolgo ostal mladeniški, gibčen, ravne drže, visok, brez sivih las. Na haaškem kongresu so sprejeli sklep o ustanovitvi delavske partije, ki bo vodila delavski razred v boju za oblast. Na kongresu so razgalili tudi Bakuninovo razdiralno delo v intemacionali, njegove spletke in prizadevanja, da bi sprejela njegov anarhistični program. Kongres ga je iz zveze izključil in njegovega |x)magača Guillauma. Engels je na zborovanju predlagal, naj bi sedež generalnega sveta internacionale prenesli iz Londona v New York, ker so začele evropske dežele huje preganjati internacionalo. Predlog so sprejeli. Iz Haaga so odposlanci odšli v Amsterdam na srečanje holauiskih ddavcev. Kot govornik je tu nastopil tudi Marx. Dejal je, da bo potrebno uvdjaviti za zmago delavskega tazreda, da bi naposled uveljavili vladavino dela. Marx in Engels ta leta 1873 objavila brc^uro ..Aliansa socialistične dOTokracije in mednarodnadelavska zveza." Razkrila je Bakuninovo škodljivo delovanje in prikazala pomen in naloge internacionale. Po iz- daji brošure se je Bakunin odpovedal političnemu delu. Zadnja leta je preživel v Švici. Umri je leta 1876, star 62 let. Nov čas je zahteval razvoj socialističnih partij v deželah, za kar sta se dalje zavzemala Marx in Engds. MARX0VA ŽENA IN HČERKE Jenny Marx je bila v mladih letih izredno lepa. Lepoto je kljub napornemu življenju dolgo ohranila. Se pri šestdesetem letu je bila lepega videza in prikupnega obnašanja. Za Marxa je bila najboljša so- potnica, polna razumevanja za njegovo delo, pri katerem mu je ^magala po svojih močeh. Ni se pritoževala nad pomanjkanjem, v katerem je družina živela, ni obžalovala, da se je p>oročila z možem, ki n> postlal družini z lepšim življenjem. Vse tegobe je junaško prenašala, '^eio izgubo svojih štirih otrok. Ko so hčerke odrasle, so pomagale očetu pri nj^ovem ddu, pri prepisovanju njegovih dd na čistopis. S tem je bUa žena razbremenjena, ostala pa je še zvesta poslušalka moževih načrtov, znanstvenih ug3tovitev. Občudovala je veličino njegovega razuma in jegovo srčno dobroto. Vse, kar je možu pomenilo smisel življenja, je ^menilo tudi njej. Skupaj sta prebolda izgube otrok, prenašala bedo. ^'ezni, ki so obiskovale družino. Z možem je bila na Haaškem sta"^^!^"' ^^ ''' pomagala, ker ga je tedaj mučila bolezen. Skupaj lih t ''O je hči Laura pokopala troje otrok. Skupaj sta se vese- bl ' D—Jenny leta 1872 poročila z možem, ki ji je bil duhovno Jen" I ' ^^ pariške komune in urednik njenega glasila. Ko pa je da °"8uet umri prvi sin, sta hudo žalovala. Hudo jima je bik) tudi, ca Jenny prena.šati z možem usodo proletarsk^a izgnan- zant^ leta 1874 je Jennyn mož, Charles Longuet dobil redno r^^ predavatelj v collegeu, Jennv pa je zasebno učila "-»acijo, petje in nemščino. Konec prihodnjič Priprave na jubilejni festival Prejšnji teden se je v Ljubljani sestala komisija za narodno zabavno glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Med drugim so člani ko- misije razpravljali tudi o XV. slovenskem festivalu, ki bo 7. septembra le- tos v Ptuju. Na seji so ugotavljali, da je ptujski festival domače zabavne glasbe prispeval velik ddež h kvalitetni rasti te zvrsti glasbe in, da tudi prireditev iz leta kvalitetno raste, saj so se zaostrili pogoji nastopanj'a na festivalu z avdidjami strokovne komisije. Letošnji festival bo predvidoma trajal dva dni. razpis za prvi večer, torej za nastop ansamblov je že bil objavljen. Drugi večer pa naj bi pred- stavil najboljše in najbolj všečne mdodije sedanjih štirinajstih festivalov. Organizator festivala Zavod Radio Tednik Ptuj bo poskušal za jubi- lejni festival pritegniti ljubljanski radio in televizijo, kasetna produkcija pa bo izdala tudi kaseto. Priprave za uspešen festival dobro, upajmo, da bo septem- bra res tako v zadovoljstvo poslušalcev in izvajalcev domaČe zabavne glasbe. L Tudi v Žetalah bodo igrali v prosvetnem društvu Zetale so že stekle priprave na prvo premiero v sezoni 1983/84. Režiserka Marija Krušičeva je tokrat izbrala dek) ruskega avtorja — komedijo DAN ODDIHA, za katero so morali angažirati deset igrak:«v, v prejšnjem tednu pa so tudi prvič stopili na oder kar pomeni, da so vaje resnično stekle in da bo lahko premiera že v mesecu februarju. Dramska skupina PD Zetale je zelo aktivna, z veliko mladimi člani, nekaj pa se jih tudi vozi iz Maribora in drugih industrijskih središč, saj — ko pravijo, želijo ostati zvesti svojemu kraju in društvu, v katerem ddujejo od osnovne šole dalje. Prav ta vez — šola društvo je vsa leta zelo trdna in zato ni slučaj, da je šolski razred tudi pogosto prostor za vaje in druge kulturne aktivnosti pred nastopi, proslavami in drugimi prireditvami v krajevni skupnosti. Dobro je tudi soddovanje s krajani, ki domačo dvorano napolnijo do poslednjega kotička. ..Lahko rečem, da so kar segreti za kultufo," pravi Marija Krušičeva. ki tudi vodi podružnično, šolo v Zetalah. Z igro, ki jo študirajo bi Zetalčani radi sodelovali tudi na občinskem srečanju v Ptuju, zagotovo pa bodo z njo obiskal'" nekaj sosednjih krajevnih skupnosti, s katerimi imajo že tradicionalno izmenjavo na tem področju. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Lončarstvo lahko upravičeno štejemo med najstarejše in najbolj razširjene obrti na Slovcmkon. Razširjeno je bik) v vseh skncn- skil} pokrajinah. Tako omenja leia 1781 potopisec Benedikt Franz Hermann v svojem ddu .,Retscn durch Osterrdch, Steycrnian±. Karmen, Krain, Italien. Tjrrol, Salzburg und Bekm im Jalirt 1780", da ni v nobeni av^jski deželi toliko k>nčarjev kakor na Kranjskem in Štajerskem. Lon- čarstvo 'se je razvilo na po- deželju, prišlo tudi v mesta, ko- nec 18. stoletja pa je v-mestih izpodrinilo lončeno posodje bakre- no, kositrno in fajančno po&odjje. Podeželsko lončarstvo je obstajalo neokrnjeno še naprej do preloma iz 19. v 20. stoletje, ko so ljudje začci majati namesto starih og- njgč in peči zklane in ždezne ^edibilke. S tem v zvezi se je ^emeniia tudi vrsta posodja, ki so ga uporabljali. Zanimivo je, da lončeno posodje skozi dolga stoletja ni bistveno spremeneIo svojih obbk, kar nam tcpričujejo arheološke najdbe. Fotogiafija iz fototeke etno- It^kesa oddelka nam kaže knčeno rodco oz. vrč za vino, ki smo ga pridobili avgusta 1982. Po svop cMiki sodi v t. i. tip globokega posodja, ki je višje, trebolasto, po navadi z vratovi, ki so različnih oblik. Sem sodijo vrči. petre, lonn za kuhanje, shranjeva- nje itd. Po svojem namenu pa spa- da vrč za vino k posodam za pija- ne. ISiotianjost in zunanjost vrča sta siazirani, notranjost in polovi- ca zimanje površine vrča sta rume- ne barve, s;]^nja polovica vrča pa je temno rjava. Okrašena je z vaknnico. ki je izredno star okras kmčenih posod. Posodo so rabfli na podeždju. V n^j so prinašali vino iz kleti in iz nje nafivali v kozarce. Uporabljali so jo vsak dan. RalfCeplak Ročka — vrč n tiso, foCoiclEa etnološkega oddelka, fol* Rmlf Čeplak, december 1983. O delu skupnosti osnovnih šol občine Ptuj Včeraj, 18. januaija je bila tretja seja skup- ščine skupnosti osnovnih šol občine Ptuj, ki ji predseduje Ivo Težak. Na seji so obravnavali poročilo o delu izvršnega odbora skupnosti za leto 1983 s finačnim poročilom in poročilom nadzornega odbora. SprejeU pa so tudi finan- čno ovrednoten plan dela za letošnje leto. Iz poročila o delu izvršnega odbora, ki mu predseduje Branko Tonejc. na kratko po- vzemamo naloge, ki jih je ta odbor opravil v letu 1983. Skupnost osnovnih šol občine Ptuj je bila astanovljena 25. novembra 1982. ko so vse šole podpisale sporazum o ustanovitvi skupnosti. Kmalu za tem se je na prvi seji sestala tudi ■ skupščina skupnosti osnovnih šol in med dru- gim imenovala tudi izvršni odbor, ki seje prvič sestal. 4. februarja 1983. pripravil plan dela skupnosti, finančni načrt in zadolžitve članov izvršnega odbora. Med najpomembnejše aktivnosti uvTŠčajo sodelovanje pri obravnavi stanja osnovnega šolstva in obravnavi finančnih planov izob- raževalne skupnosti. V odločnem boju za ve^i dotok sredstev so delno uspeli že v decembru, zato so delni rezultati že vidni, čeprav s stanjem še ne morejo biti zadovoljni, zato bodo s pri- zadevanji na tem področju še intenzivneje nadaljevali. Iz plana dela so uresničili večino nalog. Tako so pripravili poslovnike in uredili vse potrebno za administrativno-tehnično delovanje skup- nosti. Kot skupnost so s pojavljali na vseh ravneh — pri ustanovitelju, izobraževalni skupnosti in pri ostalih, ki so pristojni za šolstvo in reševali pereče probleme na r)odroqu osnovnega šolstva in to v precej večjem obsegu kot so prvotno načrtovali. Napravili so tudi sezname samoupravnih aktov, vendar ta akcija še teče. ker jjim vse štde še niso odgovorile. Pripravili so tudi osnutke pravilnikov o oseb- nem dohodku, veitdar do širše akcije za ures- niaiev se ni prSlo. Zavodu za šolstvo so tudi pcfflaagali ustanoviti aktive za razredni pouk in so se vk^učevali v uvajanje novega predmet- nika. Pfi^vili so tudi osnutek statuta za SLO in DS. obravnavali obrambne načrte in ojpravili pouefano. da bodo v letošnjem letu izpe^ali poenotenje na tem podrogu. Sodelo- vali so ttsdi na sej^ skupščine izobraževalne sknpnosti in zastopali zahteve šolstva kot ce- lote. sklicevali so s^tanke komisij skupnosti, aktiv ravnateljev in aktive za posamezna predmetna podroga ter opravili številne ad- ministiativiie naloge za osnovne šole. -u 90 let Frančiške CobelJ, potomke Stanka Vraza v nedeljo, 22. januarja praznuje svoj 90. rojstni dan Frančiška Cobdj, rojena VRAZ. Rodila se je 22. januarja 1984. leta v Cerovcu pri Ljutomeru, v hiši kjer je bil rojen pesnik Stanko VRAZ (1810—1851). Se danes se natanko spominja kaj vse je moral storiti njen oče Franc Vraz, sker pesnikov ne&k, da je lahko ohranil Vrazovino. Tisto Vrazovino, ki je bUa v času prebujanja slovenske narodne zavesti pomembno opo- rišče. v katerem so se zbirali slovenski in tudi hrvj^ki rodoijubi. Znano je, da Vraz ni imel na Štajerskem ta- ko močnega narodno zavednega kulturnega ozadja kot njegov sodobnik France Prešeren (1800—1849) na Kranjskem. Ker ni imel kje objavljati svojih del, se je navdušen nad ilirizmom preselil v Zagreb, kjer je opravil svoje kulturno poslanstvo, čeprav se ni izneve- ril svoji deželi in je pisal do konca svojih dni tudi pe- smi v slovenskem jeziku. FrančSka Cobelj živi od leta 1922 v Oblakih, v krajevni skupnosti Juršinci. Z možem Ivanom sta ime- la med obema vojnama trgovino z mešanim blagom, ki sojo odvzeli Nemci med vojno. Preživljala sta osem otrok, od katerih so živi le še hčerki Štefka in IMarija ter sin Miro. Med vojno je vzela k sebi tudi rejenko Jožko Cemezel, rojeno Fekonja, ki je ostala po rojst- vu brez matere. Prva povojna leta so bila trda, predvsem zaradi težkih gmotnih razmer in bolezni moža Ivana, ki je le- ta 1955 umrl. Pozneje je gospodarstvo prešlo v roke najmlajše hčerke Ivanke, ki je leta 1977 umrla za po- sledicami prometne nesreče. To je bfl za Cobljevo mamo zelo hud udarec in šde od lanskega poletja £hri spet v urejenih družinskih razmerah z vnukinjo Gcni- co Furman, njenim pridnim možem Ivanom in s tremi pravnuki. Sicer [)a ima Cobljeva mama Sest vnukov in pet pravnukov, živa f)a je tudi še najmlajša od njenih sester 86-letna Barbara Golunder, ki živi v NorSindh pri Ljutomeru. Frančiški Cobelj k visokemu življenjskemu jubile- ju, 90-idnici, želimo še veliko prijetnih Svljenjskih trenutkov, ki jih naj preživlja vesda in zadoraljna med svojimi najbližjimi. mS FnmčiSka Cobelj praznuje v nede- Ifo svoj 90. rojstni dan. Haioškim otrokom je potrebna pomoč socialne delavke Ze dobri dve leti imajo v osnovni šoli v Podlehniku ter v podružničnih šolah v Zetalah in Rodi>em vrhu svojo sodalno delavko, ki na tem območju Haloz skrbi za tiste otroke in družine, ki živijo v nekoliko težjih sodalnih razmerah ali pa je v družini alkoholizem, že nekajletna odso- tnost staršev, ki so na dehi v tujini ali kakšne druee težave. Delo sod- alne delavke v osnovni šoli Podlehnik opravlja Anka Kurež, ki nam ga je takole predstavila: „Moja osnovna naloga je, da skrbim za ogrožene družine, oziro- ma tiste naše šolarje, ki so potre- bni pomoči pri malicah v podaljša- nem bivanju v Podlehniku in Zeta- lah. Na tem področju soddujemo s centrom za socialno ddo in naj- bolj ogroženi dobijo pomoč za prehrano, da lahko ostanejo v podaljšanem bivanju. Tam pa je potem tudi nekoliko več pomoči pri učenju, nalogah in drugem šol- skem dehi. Ce primerjam vse tri šole je med najbolj problematičnimi podružnična šola na Rodnem vrhu. Krai ie brez trgovine, brez kakršne koli kuhume usta- nove. Tam je šola edino mesto za vse in v njej se zgrnejo tudi vse težave. Tu je še vedno veliko problemov z alkoholizmom, pomanjkanjem materialnih dobrin in nenazadnje tudi odsotnosti star- šev, ki so na delu v tujini, otrod pa doma pri stari materi ali očetu. S svojimi starši se srečajo dva ali trikrat na leto in to je tudi vse. oziroma vdiko premalo za njAor zdrav in uspešen razvoj, prcdv5.an pa za srečno otroštvo. Pri svojem ddu se srečujem tudi s primeri, ko je potrebno otroke oddati v rejniške družine ali pm kako drugače priskrbeti varstvo. Veliko je tudi primerov, ko 5e čakamo, če se bo stanje sprooeni- lo. Iz svoje dosedanje prakse khko rečem, da se stvari bistveno ne spreminjajo. Življenje je vedno dražje, zemlja pa ne daje nič več kot prej. Doma ostajajo stari Ijs- dje, ki to že tako skopo zemljo vse težje obdelujejo. Nlaspiob pa moram reči. da sta- nje na našem območju ni zaskr- Ujojioče, verjetno nič slabše kot v dni^ preddih občine. Moramo pa se truditi, da bo tdi težav še manj. V tem času pa je najbolj ak- tuairo poklicno usmerjai^je, vpis v šok, urejanje štipendij in druge podobne naloge," je sklenila svojo pripoved socialna delavka Anka Kuvež, ki smo jo srečah' ob obisku v osnovni šoli v Zetalah. mš Franček Simonič razstavlja v Zagrebu član likovne sekcije prosvetnega društva Alojz Amuš iz Rogoznice —, Franček Simonič te dni razstavlja v starem delu Zagreba, v prostorih kluba pesnikov TRILIKUM ali tribune kulture — kot jih imenujejo. Otvoritvena slovesnost je bila v četrtek. 12. januarja in za naše ptujske razmere pripravljena z vsem obeležjem dobrih in gostoljubnih organiza- torjev. Razstavo, o kateri bomo obširneje poročali v naslednji številki Tednika, je pripravil prof akade- mik. mag. grafike Josip Martinko. ki je tudi stro- kovno ocenil 5imoničevo hkovno ustvarjanje. Ob tem je povdariL da iz njegovih del. ki prikazujejo hak)^e motive veje dih. nepotvoijene haloške po- krajine v njem lepoti in enkratnosu. V obširnem programu, kije trajal dobri dve uri. so sodelovali violinistka Vasja Alumič s svojo profe- sorico Nevo Stizc^a. pesnik m recitator Venčeslav Špgiak — domačm iz Zavrča ter recitatoiji iz obanst^a. ki so na neposreden in spontan način vključili v program. mš 8 - NAŠI DOPISNIKI 19. januar 1984- TEDNIK Športno društvo Turnišče-Ptuj Mnogo je raznih društev v obči- ni Ptuj, ki dokaj uspeSno ddujejo na najrazličnejših področjih. Pri vseh pa je po^vitni pomen delo- vanja društva zbliževanje detovnih ljudi in občanov. Ti se ob delu v društvih zbližujejo, navezujejo no- ve stike, prijateljstva, med drugim pa tekmujejo med seboj katero društvo bo boljše delovalo. Namen in cilj društev je torej različen, vsem pa je skupen in poglaviten cilj varovati našo družbeno uredi- tev in širiti naše bratstvo in enot- nost. Takšnih nalog se zavedajo tudi člani novo ustanovljenega Športnega društva TumiSče-Ptuj. Športno drušivo TumSče-Ptuj je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru 1. oktobra 1983. Na tem zboru so bile začrtane smernice detovanja društva. Da je prgk) do ustanovit- ve je preteklo precej časa, pa ven- dar zelo kratek za tiste člane, ki so nosili največje breme, da je sploh prišlo do trenutka, ko so si stisnili roke in si zažeidi uspešno delova- nje društva. Zakaj je prišk) do ustanovitve takšnega društva prav v KS Tumt- šče? Mladi ljubitelji malega nogometa so nenehno težili k temu. da bi ustanovili nogometni klub in tako organizirano in akti- vno začeli igrati to športno pano- go. Seveda takšnega kluba ni bilo mogoče ustanoviu. Prišlo je do zamisli, da bi ustanovili športno društvo in v okviru tega pričdi z delom. Odločili so se, da v društvu ne bodo gojili nogometa, temveč tudi druge športne panoge kot so šah, rokomet, košarko, namizni tenis in druge. Hoteli so tudi, da bi v sami KS pritegnili krajane k športni rekreaciji in, da bi se ti vključevali tudi v delo društva. Dosedaj je v KS Tumišče skrbela za športno aktivnost le OO ZSMS, v katero pa so se vključevali le mladi krajani. Ne smemo pa poza- biti tudi na starejše, marsikateri se je in se še bo rad podal z mladimi na kakšno trimsko akcijo, kot je ImU) to že pred nekaj leti. Torej društvo in njeni člani želijo zbližati staro in mlado, ter pospešiti mno- žičnost v športu in sami rekreaciji. Namen'SD Turnišče je, da po načelu prostovoljne odločitve, združuje odrasle občane in mladi- no ter jih spodbuja in organizirano uvaja in vodi v raznovrstne šport- ne rekreativne dejavnosti in telesne vzgoje. Ob tem so naloge društva naslednje: razvijanje samoupra- vnih odnosov v društvu in na celo- tnem področju telesne kulture; s svojim članstvom sodeluje na raznih športnih tekmovanjih in prireditvah; sodeluje z drugimi podobnimi društvi doma in v tuji- ni; pripravlja in organizira športno rekreativno dejavnost in druge. Društvo v popolnem f>omenu svojega ddovanja sodeluje s kraje- vno skupnostjo in njene SZDL ter OO ZSM v KS Tumišče. Njeno delo in program prireditev je usklajeno z navedenima orga- nizacijama in tako v popolni meri vodi športno aktivnost občanov v KS. Društvo je imelo že svojo prvo redno sejo, na kateri so izvolili nove člane v vodstvene organe. Naj pri tem omenim, da so vsi člani že stari izkušeni mački na športnem področju. Predsednik društva je postal Branko Zupanič, ki uspešno deluje v strelskem špor- tu, saj je pri tem aktiven strelec, inštruktor, republiški sodnik in tehnični sekretar v SD Jože Lacko Ptuj. Uspešno pa dduje tudi na ostalih področjih športa. Podpred- sednik Vlado SeUnšek, član SD Turnišče, brigadir in aktiven plani- nec. Naslednji, vodstveni člani so: tajnik Janez Malej, blagajnik Ivan Fedre, tehnični ref. za šport Mar- tin Bediač. Ustanovili so tudi posebno komisijo, ki bo vodila, delo v nekaterih športnih panogah. Člani te komisije so: Milan Smiljan, Bogdan Koželj, Andrej Turk, Stanko Bedrač in Milan Ca- futa. V nadzorni odbor so izvolili člane: Ivan Nahberger, predsednik SZDL v KS, Janko Marčič in Franc Primožič. V disciplinski komisiji pa so Ivan Sic, Miran Knehtl in Franc Vindiš. Vsi člani društva pa upajo, da ta komisija ne bo imda vdiko dela. Na prvi seji je bil tudi sprejet program prireditev, ki jih bodo or- ganizirali v tem letu. Program je pester, kar zavezuje člane, da bodo morali precej poprijeti za delo. V tem letu bodo organizirali športna srečanja z JLA in milico ob njunih praznikih. Pripravljajo dve trimski akciji. ,,Vsi na kolo za zdravo telo" in ,,Na teku se dobimo." Izpeljati nameravajo nekaj turnir- jev v malem nogometu, šahu in pi- kadu. Organizirali bodo veselo športno tekmovanje, kjer ne bo manjkalo smeha. Torej v kratkem bodo poskrbeli, da bo v KS razgibano Športno življenje vseh krajanov KS Turnišče. Kot vidimo, čaka na novo usta- novljeno športno društvo precej razgibana dejavnost v olimpijskem letu 1984. Prav vsi si ždijo, da bi v delu tudi uspeli in dokazali, da znalo tudi mladi liudie voditi in uspešno uveljavljati društvo navzven. Torej jim tudi mi kot bralci zaželimo vdiko usi>eha pri delu. ZB Stanovanjska gradnja v Slovenski Bistrici Kolektiv Granita je konec decembra 1983 predal stanovalcem novi sta- novanjski blok v naselju Zg. Bistrica Foto: Viktor Horvat MLADI V TOZD GLINICA Delovanje mladine v OO ZSMS TOZD Gllni- ca je vzorno, saj so mladi aktivni na vseh področjih, pravi njihov predsednik. Vsi mladi se dobro zavedajo, da niso več tisti časi, kot so bili pred nekaj leti. Danes, ne samo mlade, ampak cel kolektiv TGA Kidričevo pestijo različni pro- blemi, kot je npr. zastarela tehnologija. Srečuje- jo se tudi z raznimi pomanjkanji električne energije, raznih surovin, slabše kvalitete boksita, pomanjkanje črnega zlata — naftnih derivatov, premoga in Se bi lahko našteval. Mladi so pa predvsem zaskrbljujoči v stano- vanjski problematiki, ki se tako počasi uresniču- je. Kajti mladi si ustvarjajo družine in prav oni potrebujejo temu primeren prostor, da bi živeli z družino srečnejše za boljši jutri. Dosti mladih pa negoduje nad preveliko partidipadjo do stanovanj, to je pri njih zelo neljub in resen pro- blem. Saj ko si ustvariš svoj dom, kupiš vse kar spada v njega, navsezadnje ti pa že zmanjka de- narja za partidpacijo, kaj šele za udobno življe- nje. Mladinska organizacija je zelo dobro poveza- na z ostalimi DPO, kot npr. ZK, DS, sindikat, saj zastopa veliko število mladih v DPO in še predsednika mladine vabijo na vse sestanke. In kot zagotavljajo mladi, veliko problemov smo rešili s skupnimi močmi in tudi tu ne bo prepre- ka. Saj vemo, da v TGA Kidričevo imajo ukrep družbenega varstva, vendar s skupnimi močmi bomo se tudi tega otresli. Saj moramo biti bolj disciplinirani, ne samo mladi, ampak vsak zapo- slen v tej DO. Le s skupnimi vlaganji in uspešni- mi rezultati, se bomo l^ko tega neljubega rešili. Dokler pa bomo zaprti v svoje dvorKče in se ukvarjali sami s sd)oj, ne moremo pričakovati uspeha in dobrih rezultatov. Mladih v TOZD Glinica je približno 70 in pravijo, da na sestanke, ki se sklkujejo po potr^ bi hodi okoli 20 mladincev, to pa je že kar lepa številka, če vemo, da obstajajo mladinske orga- nizacije z večjim številom mladih, sestanke pa obiskuje le par mladincev. Za predsednika mladine imajo izvoljenega Janeza Bezjaka, zaposlenega v izmeni kot klju- čavničarja rdečega dela. Za namestnika in zapis- nikarja pa Marijo Galun, administratorko v pi- sarni TOZD Glinica. Vprašal sem predsednika, kje ima težave kot predsednik OO ZSMS TOZD Glinica? Odgovoril je, da težave pri mladih so večizmensko delo, zato je udeležba zgoraj nave- deni številki ustrezna. Ce pa bi delali vsi v eni izmeni, pa si upam trditi in zagotoviti: več kot polovico vseh mladih v TOZD na sestanku. In kakšne načrte imajo v bodoče? Delovanje se mora še bolj povezati z ostalimi DPO. Mladi si želijo čimveč rešenih vprašanj v svojo korist, in da čimprej prebrodijo to neljubo situacijo, v kateri so trenutno, predvsem bi se pa radi znebili ukrepa družbenega vaistva. Ob koncu mi je rekel, da vsem mladim v ptujski občini želi polno delovnih uspehov v letu 1984 in tem željam se pridružujem tudi jaz, ki sem ta članek napisal. Srečko Sirovnik Moje novoletno praznovanje Bližal seje konec leta 1983. Prihajalo je novo leto 1984. Leto 1983 se je hitro izteklo. Vsi smo težko pričakovali dan novega leta. Ko pa je ura odbila polnoč, mi je bilo težko pri srcu. Saj je bilo v letu 1983 mnogo lepih doživljajev, nekaj pa jih je bilo žalostnih. Moj najlepši doživljaj pa je bil med počitnicami, ker sem šla zraven očka in mamice na Triglav. Nekaj dni pred novim letom sva z mamico čistili in prali. da bi bilo vse lefK) urejeno. Spekli sva pecivo in skuhali sarmo. Tudi v šoli smo pripravili praznovanje. Ker smo v razredu imeli oddajo Pokaži, kaj znaš, sem se morala tudi pripraviti. S sošolko sva zai^ali igrico. V razredu smo imeli pogostitev, zato smo zbirali denar. Kupili smo slaščice in sok ter darilo za tovarišico. Nekatere deklice smo spekle pecivo. Najprej smo si v telovadnici ogledali nekaj igric. Prva igrica je bila o zajčkjh. Nato so učenci iz šestega razreda predstavili igrico o kovaču. Tej smo se močno nasmejali. Za tem so učenci iz podaljš^ega bivjmja zaplesali aerobiko. Končno je prišla na vrsto lutkovna igrica. Ta je bila najdaljša. Na koncu pa je dedek Mraz podaril za novo leto vsakemu oddelku pet vrečk bombonov in tovarišu za telesno vzgojo žoge. Nazadnje je bila zabava v telovadnici in v posameznih razredih. Ko se je zabava končala, so odpeljali avtobusi in smo odšli domov. Novo leto sem pričakala doma zraven stare mame in brata ter ob televiziji. Mamica in očka pa sta odšla na silvestorvanje. Prej nam je mamica pripravila hrano, da ne bi bili lačni. Nekaj časa sem gledala televizijo, potem pa sem zaspala. Pet minut po polnoči sem se zbudila in dalje gledala televizijo. Ko pa sem bila zaspana, sem ugasnila televizor in luč ter odšla spaL Za novo leto imam tudi jaz mn^o želja. Želim si, da bi bila odlična, da bi na svetu vladal mir in ne bi bilo strašnih vojn, poplav, požarov in da ne bi bilo več lačnih ljudi ter, da bi bili vsi zdravi in zadovoljni. Suzana Čuš, 4/b, OŠ dr Pranja Žgeča. Domava Iz Življenj na Runču! KUD Ksaver Meško je 7. januaija letos v šoli na Runču priredilo nekaj krajših šaljivih prizorov, v katerih so v glavnem prikazali nekaj svojih težav in želja. Tako je bila glavna točka: Sestanek vaškega odbora, z dnevnim redom »VODOVOD.« Runčani namreč že dalj časa gojijo vročo željo, speljali vodo v tookrog 300 m visoko ležečo vasico, saj imajo nekateri po četrt ure in več do vodnjakov v dolino. Prav posebno so to občutili ob lanski sušni letini, ko so si morali dati vodo voziti, zase in za živino. Upanje za vodovod sicer imajo, saj so že vnaprej v treh obrokih plačali zanj. vsak svoj delež, le kdaj bojo dobili vodo, to bi radi vedeli. Po svoje pereče vprašanje so torej tokrat v šaljivem prizoru pri- kazali. Sicer pa jih je namišljen predsednik potolažil: »Malo še potrpite. saj bomo tudi to uredili, saj veste stabilrzacija nas je pač zadržala.« Sledilo je še par enakih prizorčkov. ob katerih so se vaščani Runča in okolice prisrčno nasmejali in s tem pokazali, da si še želijo kaj podobnega za razvednlo. Seveda se Runeko KUD mora zadovoljiti s šolsko sobo; prav gotovo bi si želeli kakšnega drugega prostora, na kar je pa v sedanjih stabi- lizacijskih časih težko misliti. F. M. Naši delavci v Iraku ob novem letu Ponovno se vam oglašam iz Arabskega sveta in vam hkrati v imenu delavcev na začasnem delu v Iraku želim ,,Srečno novo leto 1984" polno delovnih uspehov in zadovoljstva. Tudi mi delava na začasnem dehi v tujini smo poskušali čim bolj svečano pričakati novo leto, trenutek, ko pozabimo na vse skrbi in delo, ter z novim elanom poprimemo za dek). [Novoictno »oč smo prieakali po delovnih organizacijah. Prostore smo si poskušali čim bolj svečano okrasiti, pripravili smo si, vsak p)o svoje, kratek kulturni program, izredno pester, skratka lahko si se ob njem sprostil. Obiskal nas je tudi ..Ribniški oktet", in nas s svojim programom popeljal v domovino, med svojce, prijatdje. Novemu letu smo nazdravili točno ob 24. uri po iraškem in že ob 22. uri po jugoslovanskem času. Vdiko dclavcev je ob tej priložnosti povabilo na praOTOvanje novega leta žene, prijatelje. Skratka počutje je bilo enkratno, pa čeprav v tujini, daleč vstran od najdražjih. Toda tolažifi smo se z rekom: ..Vsi premožni ljudje praznujejo novo leto v tujini." Lep pozdrav vsem skupaj od Jane Hvaleč! TRUD BO POPLAČAN ZA PTIČJE DOMOVE Zima, ki smo jo že vsi tako nestrpno čakali, je le prišla, in ko je snežna odeja prekrila trudno zemljo, se kaj radi stiskamo ob pečeh, v toplo zakurjenih so- bah, ob straneh kupi prebranega časopisja, pred sabo pa televizor, ki nam vzbuja zadovoljstvo ob gledanju raznih filmov, športu itd. Ob tem pa misel v naravo marsikoga sploh ne popelje. Mogoče bo ta članek na- šel le odmev in komu navdahnil ljubezen do narave in ptičjega rodu, saj bi bilo prav, da se tudi njih spomnimo in jim naredimo domove, ker si sami t^ pač ne zmorejo. Velikokrat pometamo iz kota v kot razne odpadne deske, sami sebe sprašujemo, kam z njimi, nazadnje se znajdejo v peči in jih kratko malo skurimo, nismo pa pomislili, kaj bi iz njih lahko naredili npr. ptičje hišice. Cas ki bi ga vložili za izdelavo ptičjih hišic, bi bil vsekakor poplačan. Marsikdo bi moral vedeti zakaj se ptičji rod pri- bližuje vedno bolj človekovemu okolju. Gozdovi se čedalje bolj krčijo, poseke dreves so vse gostejše, za- to ptički ne morejo gnezditi, kot so to lahko za svoj zarod pred leti, zato iščejo pomoč pri človeku, ven- dar človek tega ne razume. Zima ne bo trajala dolgo, ko se bo čas premaknil naprej, torej pomlad, najlepša v letu, v najlepšem mesecu prebujanja cvetja petja in ljubezni. V milijo- nih biserov jutranje rose se bo razklanjalo z žarki mladega sonca, nenavadno lepa cvetna preproga bo prekrivala travnike, livade in senožeti. Marljive čebe- le, pa okorni čmrlji, živo pobarvani metulji se boje obe^Ii po cvetju, ki omamno dehti in ponuja svoj neprecenljiv čar, kakor tudi iz grmovja, posek in dre- ves se bo razlivala ubrana pesem krilatih umetnikov. Kdor bo le mogel, naj si vsaj enkrat privošči to glasbeno razkošje, ki nam ga zastonj ponujajo pernati umetniki po naših vrtovih, poljih, gozdovih in gorah. Zal pa je teh umetnikov vedno manj. Ce ogrože- nim pticam v skrbi za varstvo naravnega okolja ne bomo vrnili njihovih življenskih pogojev, bomo pač morali poslušati njihovo p>etje le Se v zaščitnih narav- nih parkih in rezervatih. Takrat pa naša dežela ne bo več taka, kakršna je k sreči Se danes. Besedifo in posnetek: Viktor Rajh Ptičje „etažno" naselje Še enkrat: več strpnosti pri gledanju kino predstav ali, zakaj vse v eno vrečo K temu pisanju me je spodbudil prispevek F. H., objavljen v TEDNIKU, 6. januarja 84, v katerem avtor sicer pod dokaj ozko zastavlje- nem naslovu na široko obravnava ,.divjaške strasti" pubertetnikov in pubertetnic v ptuj- skem kinu. Najbrž se ne motim, če ugotovim, da je tova- riš F. H. iz starejše generacije in da je le slučajen obiskovalec Mestnega kina v Ptuju. Da je starejši ugotavljam zato, ker bi sicer proble- matiko mladih obravnaval celoviteje in realneje. Obsoditi mlade k^ počez in po dolgem, jih zmetati v eno vrečo in jo nato še označiti varjeno", se mi zdi neodgovorne. Se tovariš F. H. zaveda, da je mladina zrcalna podoba druži- ne, šole. okolja in družbe kot celote. Ce je to- variš F. H. slučajni kinoobi';hovalet, kot sam potrjuje, potem se je zgodilo, d« so mladi reagi- rali na to, če seje strgal filmski trak in ob dolo- čenih scenah, slučajna. Torej pc-sV.ušal bom pojasniti. Ce je kinoobiskovalec kupil vstopnico, jo je kupil zato. da bo gledal film. Ce tehnična kvali- teta filma ne ustreza (trga se filmski trak, ali je film kako drugače slab), ima pravico protestira- li. Toda kako? Po mnenju tovariša F. H. z dvi- gom rok ali kako drugače. Da pa je reakcija ob scenah na filmskem platnu, pa je najbrž tudi razumljivo. Človek gre v kino zato, da doživlja kolektivno reakcijo. Je tovariš F. H. ugotavljal razliko med gledanjem komedije na televiziji, kjer jo gleda sam. ali pa recimo isti Hlm v kinu. Se vam vzdušje v kinu ni zdelo prijetnej- še? Kjer že sam smeh povzroča smeh? Kratkomalo si ne morem predstavljati filmske predstave, takšne ali drugačne, kjer bi naj na prvih, zadnjih ali pri vratih sedeli ali stali organi reda, kot jih navaja tovariš F. H. Avtorju prispevka predlagam, naj raje poskuša razumeti in prisluhnili mladim. Pred- vsem prisluhniti. Sam sicer z eno besedo ugotavlja, da mladi pač v Ptuju nimajo drugih zabav. In kaj smo pr- vsem tem storili mi? Vsi, tovariš F. H., jaz in cei;"sfr!a Jružba? Prepričan stm. da je šola listi člen v verigi •'7goje r"l3dih. ki o-ra\i svcje poslanstvo, ali pa v.saj v cgronini večitii. roda kaj po končani šoli. osnovni, srednji, visji -n visoki? Ko se ta isti mladi človek, poln rrilado-ire zaenanosli, znanja in ^posebnosti postavi na re^-s vrste čakajočih na zapo-Sit^v, ki i'idi v Ptiv i n": zavidljivo kratka? Mcd'em pa zascaajo dclovrta iviesta tovariši brez lictreznih kv^Iifikac.} Nria! pa caVajo in trkajo na vrata, mlini pa r^emlevajo. A!i pa dc) : .. . v'a c b;'!0 med NOB 80 odstot- kov vseh . „ komar,danrov in drugih na zck> odgovcsr.ih rrJajših od 22 lel. Torej nVadi so takrat dokaza::, ja sO sposobni tudi tako odgovcnijr nalc-^i-m. kot jih je pogojevala NOB. Kaj ra daiies? DaiK? pa bi se mladi morali z delom najp.-cj dokazati in šele nato, če se .seveda kateremu uspe dokopati do odgovornejših nalog. Vsi pa najbrž vemo, da se povsod danes, bo!; ko; kdajkoli poprej, otepljejo mladih , t pripravnikov naprej. Razlogov je najbrž več. Eden pa je gotovo ta: Bojimo sc mladih, d? bi nam dokazali, da ne dc!amo prav. Čeprav v isti sapi zagotavljamo, da na^ lahko reši le boljše, kvalitetnejše ddo, le-tcga pa lahko zagotovi samo znanje. Ali pa dalje. Kolikokrat ostajamo nemi, ker ne znamo odgovor'-; na vprašanje mladih, ki so nemalokrat dovolj konkretna, o negativnih poja-ih v družbeni skupnosti. Zakaj? Ker jih ne vemo. Preveč je resnic, da bi v katero od teh neomajno verjeli. Prav bi bilo, da bi tovariš F. H., če je član starejše generacije, poskušal, krKično oceniti naloge vseh družbenih dejavnikov pri vzgoji mladih. Najbrž bi, če bi bil dovolj kritičen, našel tudi sebe, pa čeprav kot drobcen kamenček v tem ogromnem mozaiku, ki m'i pravimo vzgoja mladih. Je poskušal kdaj kritično occniti cenovno politiko? Poglejmo samo ccne sadnih sokov oroti alkoholnim pija- čam. Ali spošicvar;: odloka, da je točenje alko- holih pijač mladolemim in vinjenim osebam prepov;niano. Ta parola namreč ..krasi" sle- herni lokal pri nas. pa ludi drugod. In nenazadnje bi se lahko vprašal: Zakaj pa mi?vii v Ptiiju nimajo možnosti zdrave zabave? Predlagam, da tovariš F. H. obišče eden izmvd sestankov aktivne mladinske organizacije, kjer bodo obravnavali probleme mladih, pa se mu bodo odprla nova obzorja, ki so mu sedaj že zbledela iz spomina. Zakaj poudarjam aktivni, če niso. smo tudi mi nekaj krivi, denimo ZK, SZDL, sindikat in še kdo. Ali pa je eden tistih, ki pravi: ,,Ko sem jaz bil mlad, pa smo bili čisto drugačni." Najbrž bo držalo, saj v kinu niso vzdihovali ob .,šokantnih" scenah (ker jih še ni bilo), ali pa protestirali zaradi sirganja filmsKe- ga traku. Predlagam pa Sc en poizkus. Ob nedeljah dopoldne v matinejskem programu poskusite na- merno večkrat prekinili predstavo, ko bo najbolj napdo, denimo takrat, ko Tom že drži Verija, ali pa obratno, pa boste ugotovili, da bodo že naši malčki protestirali. Pa zalo gotovo Se niso nasilneži, ki bi morali brzdali svoje divjaške slra- sLi. M. Menoni tednik —19. januar 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Sneg cmogočil praznično razpoloženje tudi za smučarje v oočastitev občinskega praznika, 8. januarja že I let zapored organizira 2SD Maribor tradiao- "!ini tek na smučeh po poteh pohorskih partizanov, r.tošiie je bUo že šesto. Udeležilo se ga je okoU 70 tekmovalcev iz skoraj vseh občin, katerih meje w »InVliivi del pohorskih gozdov in planjav. Med tek- nvald je bilo tudi veliko udeležencev iz drugih dnvenskih krajev, saj je praznični tek na smučeh, ki kliučuje tudi traso krajev poslednjega boja Pohor- kee- bataljona, prva velika preizkušnja ljubiteljev te smrtne zvrsti ob začetku vsakega leta. Letos je bilo že precej zaskrbljenosti med orgamza- torii saj snega ni in ni hotelo biti. Končno pa je le nrišel v skoraj zadnjem trenutku, tako da je omogočil tekmovanje. Prav slabo vreme na dan tekmovanja pa je preprečilo, da se ga ni udeležilo še večje število. Ob tem je pomembno poudariti, da z vsakoletnim naraščanjem števila udeležencev tega teka, raste tudi kvaliteta. Letos prvič so se ga udeležili tudi pri- padniki JLA, ki so se pomerili v teku na 10 kilo- metrov, medtem ko so bili ostali tekmovalci raz- vrščeni po težavnostnih stopnjah in seveda lastni presoji vzdržljivosti. Člani so 35 let so tekmovali na 20 km dolgi progi, največ uspeha pa je imel Gabor, pred Kolanderjem in Toplakom. Med člani od 35 d 50 let, tekmovali so prav tako na 20 kilometrov dolgi progi, je zmagal Dežman pred Zurančičem in Plavčkom. Člani med 50 let se niso dali kar tako. Pomerili so se na 20 kilometrov dolgi progi, zmagal pa je Rečnik, pred Sverkom. Med pripadniki JLA je zmagal na progi 10 km Stevanovic. 2. Prevanje in 43. Mihalčič. Ženske do 15 let so se prav tako pomerile na progi, dolgi 20 km. Zmagala je Klanencova. Med kategori- ziranimi članicami pa Rečnikova. Članice nad 35 let starosti so se prav tako pomerile na 20 km dolgi progi. Najuspešnejša pa je bila Dodičeva pred Lorencijevo. Tisti, katerih kondicija še ni bila dovolj utrjena, so se pomerili na krajših, rekreativnih progah, dolgih 6 kilometrov. Med mehkimi je na teh progi zmagal Smidhofer pred Krajnčičem in Ekartom. Med žen- skami pa je na progi dolgi 6 kilometrov zmagala Jesenekova pred Sverkovo in Langerholčevo. Na trimski, 6 km dolgi progi so se pomerili tudi pionirji. Zmagal je Marjan Gabor, pred Jugom m Prevorčičera. Med pionirkami pa je na isti razdalji bila najuspešnejša Projeva, pred Senigo in Karo. Tdtmovanje je bilo dobro organizirano, pri čemer je potrebno pripomniti, da so morati organizatorji, zaradi močn«^ sneženja na dan tekmovanja pred samim začetkom, ponovno označiti proge. Izkušeni smučarski delavci ZSD Maribor pa so tudi tokrat dokazali, da jih takšna nepredvidena situacija ne more vreči iz tira. Tako organizatorji kot tudi tekmovalci so bili ob zaključku tekmovanja zadovoljni in prepričani, da se prihodnje leto v še večjem številu zoper dobijo na poteh pohorskih partizanov. Viktor Horvat Letna slcupščina strelcev Trnovsice vasi Po navodilih obč. strel, zveze Ptuj, morajo vse strelske družine v naši občini izvesti letne konference-skupščine, do konca februarja 1984. Med prvimi, je preteklo nedeljo to nalogo opravila mlada SD Trnovska vas. Kljub snežnim razmram, se je v lovskem domu Trnovske vasi ob 10. uri zbralo kar 47 .ljubite- ljev strelskega športa, med njimi tudi lepo števi- lo žensk, zlasti mladink. Zbrane je pozdravil večletni agilen predsednik družine tov. Marjan Potrč in predlagal dnevni red, ki je bil brez pripomb sprejet. Skupščino je uspešno vodil preds. delovnega predsedstva tudi dosedanji aktivni funkcionar družine tov. Alojz Fekonja. V podanih poročilih in razpravi, so bile povedane številne težave, ki jih tarejo in omejujejo njihov razvoj, kakor nobena novih zračnih pušk, kvalitetnih diabol, pomanjkanje instruktorjev-trenerjev itd. To so sicer proble- mi, ki tarejo skoraj vse SD, zlasti pa še vaške strelske družine. Ena glavnih pa je pomanjkanje urejenega zračnega strelišča, ki bi jim bil naj- bolj potreben v zimski sezoni, ko je zunaj hlad- no in na prostem ni možno vežbati. S prostovoljnim delom jim je sicer uspelo urediti strelišče v zapuščenem prostoru neke stavbe privatnika. Toda ta zahteva sedaj za uporabo toliko najemnino, da je SD s svojimi skromnimi finančnimi sredstvi ni v stanju plačevati. Voziti se na vežbanja v Ptuj, jim je predaleč, pa tudi slabe avtobusne zveze, zlasti ob nede- ljah, jim to onemogočajo. V novoizvoljeni od- ^r so bili v glavnem izvoljeni dosedanji člani. V imenu občinske strelske zveze Ptuj je skupšči- no pozdravil predsednik Franc Kolarič in zaželel mnogo uspeha tudi v bodoče. Najboljšim strel- cem z zračno puško v letu 1983. Marjanu Potr- ču, Vladotu Stumbergerju, Ivanu Dvoi^aku, Francu Horvatu in pionirju Mitju Kovačiču pa je predal značke ,,dobrega strelca." Sledili so pozdravi predstavnikov osnov. org. ZKS, SZDL, mladine, gasilcev in lovcev, vsi z isto željo, da bi nadaljevali z aktivnim delom in uspehi ter še bolj sodelovati z vsemi organiza- cijami. Ob zaključku so bila doslej najzaslužnejšim članom in funkcionarjem strel, družine, podeljena priznanje in pokali. Sprejet je bil program dela in tekmovanje za leto 1984. K. A. Uspeh ptujsicihi strelcev v Slovenskih Konjicah V nedeljo, 8. januarja je OSZ Slovenske Konjice uspešno izvedla tretje kontrolno tek- movanje v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Na tej kontrolki so lahko nastopili le strelci, ki so opravili predhodni dve kontrolni tekmovanji, ki sta bili v Kranju in Postojni, in so dosegb norme oziroma uvrstitve ter izpolnili pogoje za nastop na tej kontrolki. Nastopilo je štirideset strelcev, ki so se pomerili v dveh disciplinah in sicer v pištoli in puški. Na to kontrolko so si zagotovili pot tudi ptuj- ski strelci in to kar štirje, ki so tudi na tem tekmovanju pokazali, da nekateri izmed njih sodijo v sam slovenski vrh v streljanju. Dosegli so naslednje rezultate v streljanju s pištolo: Mar- tin Bedrač je nastrdjal 552 krogov in ponovno potrdil svojo odlično formo; Slavko Ivanovič je nastreljal 531 krogov. Odlično je tudi streljal Alojz Trstenjak, nekdanji član SD Jože Lacko Ptuj, sedaj čian Mroža iz Titovega Velenja, ki je nastreljal 562 krogov in s tem rezultatom delil sam vrh tega tekmovanja. S pištolo je streljala tudi sedaj najusp^nejša strelka v tej disciplini v občini Ptuj Albina Pšajd, ki je nastreljala 339 krogov in se uvrstila na četrto mesto med članicami. Mladinec Robnik je osvojil prvo mesto med mladinci v streljanju s standardno zračno puško. Z rezultatom 545 krogov, je prepričljivo zmagal. Ponovno so ptujski strelci dokazali, da sodijo v sam vrh strelskega športa v Sloveniji. Kljub težavam, ki jih pestijo, nas vedno znova razveseljujejo z doseženimi rezultati in dobrimi uvrstitvami. Sedaj strelce čaka še občinsko prvenstvo, potem pa republiško in upajmo, da se bodo nekateri izmed njih uvrstili tudi na prvenstvo Jugoslavije. Na koncu, bi v imenu vseh ljubiteljev strelskega športa in bralcev Tednika Ptuj zaželel v koledarskem letu 1984 vsem strelcem uspešno strelsko sezono in čimbolj mirno roko ter oster pogled. ZB ielo kegljaikega kluba Drava Ptuj v letu 1083 o uspehih ekipe kegljačev KK Drava smo poročali že v zadnji številki, danes pa poročamo o delu kegljaškega kluba kot celoti. > V letu 1983 KK Drava ni pozabila na izobraževanje kadrov, ^minarju za kegljaške inštruktor- je in sodnike so prisostvovali in se izobraževali trije člani. Vsi trije so uspešno opravili izpit. KK je v preteklem letu kupil nove garniture kegljev in krogel, novo opremo za tekmovalce, renoviral garderobo, da o vzdrževanju kegljišča sploh ne govorimo. To seveda ni poceni glede na to, da klub razpolaga s sredstvi, ki jih plačajo DO za steznino za svoje krožke. Del sred- stev je prispevala tudi TTKS. Na tekmovanja so se vozili z lastnimi osebnimi avtomobili in je bilo potrebno voznikom plačati kilometrino. Prav tako je bilo potrebno plačati prijavnino. V tem pogledu je klub s skromnimi sred- stvi gospodaril več kot racionalno. V letošnjem letu namerava klub na kegljišču vzgraditi stekleno pregrado, ki bo ločevala tek- movalni del kegljišča in gledališče ter kupiti dodatno opremo za tek- movalce. Klub tudi ni pozabil na pomem- bnejše datume, ki omenjajo našo zgodovinsko preteklost. Ob dnevu republike se je na kegljišču Drave odvijalo prvenstvo Ptuja za posameznike in ekipno. Tekmova- nje sicer ni potekalo po predvide- nih rokih, vendar zato ni bilo nič manj športno in borbeno. Vsak posameznik in ekipa sta si z naj- večjo vnemo prizadevala doseči rezultat, s katerim se posega po odličju. Prvak Ptuja za posameznike za leto 1983 je Ignac Plajnšek, član ekipe Kmetijskega kombinata Ptuj s 412 podrtimi keglji na 100 luča- jev mešano. Drugo mesto je osvojil Danijel Colnarič-Coki 397 in tretje mesto Milan Saidl-Mic 395. Ekipno je prvenstvo Ptuja osvojila ekipa TGA Boris Kidrič, Kidričevo, drugo mesto Emona Kmetijski kombinat Ptuj in tretje mesto AGIS Ptuj. Besedilo in posnetek: S. Vičar Zmagovalna ekipa TGA Kidričevo, od leve proti de.