U«A. V.V -J-V JEtfA Ifl ien on irosiav KNJIŽNICA VIA CEPPA N* 9 TRIESTE vc?vbbu46_. L . „ ______ \M|p^-2@n^, n* iestih straneh 25 li*. Zaestale številke dvojno, leftupm* 1 tiarpmina IMO Hr; polletna 5M lir; trimesečna 260 lin: mosečna'* * * * vW"Ttr7 Uredništvo in uprava: Tort, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44*047. Depisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega Istolpca za vsak m iimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE» PARTIJE T.O. Na 2. strani objavljamo izvleček poročila tov. Hruščeva na XX. kongresu KP SZ milijan "BNOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 8 (387) TRST - SOBOTA, 25. FEBRUARJA 1956 CENA 20 UR LI DNEA udski pt Prežihol je 10. avf IZGRADNJA KOMUNIZMA IN MIR V SVETU GLAVNI TOČKI RAZPRAVE I. mure: it edei izntl naiuaielšil lomiisiii imito i n lem ossuta zia Diskusija o poročilu tov. Hruščeva se je zaključila v ponedeljek- Zelo važni govori tov. Mikojana, Molotova, Žukova in drugih delegatov Govor tov. Togliattija in italijanska pot v socializem - Pozdravno pismo predsednika Tita - Poročilo Bulganina o VI. petletki Jugoslo« i čni ori ■ 15.30 K tesbra | >b3tna iti poslušalk' Ivan C? Muska o mlajše -i 17. ko ■e» iz N.h ini: ;eaju niso bili potrebni za-^ba JJ?’ izčrpnosti diskusije, j™ četrtek sta, poleg drugih en at a lv^utlrala tovariša Suslov in ; j,, rrijkojau. Njuna govora sta Pe "S‘tiia *Zredno važna in ju bomo a raz i prilik; objavili v daljšem ziečku. Suslov je predvsem jz °V** zgodovinski značaj |gkongresa in se dotaknil n najvažnejših mednarod-gledališ&f1 vprašanj in kulta osebno-lmlje *’ T°v. Mlko-jan pa je na. m. ob'Q agi kritične analize vrste na op g°dkov osvetlil marsikatero EZ TRMašanje. Ugotovil je, da je j*"j! čas, ko je bila ZSSR o-tntljena in obkoljena od ka-v Trst^alističnega sveta. Danes je 0- t.r#l Petek je govoril predsed-fj&l ^e*inejanov, ki je diskutiral ke. Diskusija tov. Molotova je pozdrave in odkritc-srčne želje bila zelo zanimiva, ker se je v njej dotaknil vseh najvažnejših mednarodnih vprašanj, o-svetlil napore Sovjetske zveze za zmanjšanje mednarodne napetosti in poudaril važnost prijateljskih odnosov z ZDA in ostalimi zahodnimi velesilami. Govoril je tudi Kaganovič. On se je dotaknil predvsem vprašanja kolektivnega vodstva in ugotovil, da ga v Sovjetski zvezi dvajset let ni bilo. Veliko navdušenje je vzbudilo na kongresu pismo, ki ga je poslal predsednik Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Josip Broz-Tito. Pismo pravi: «Dragi tovariši, dovolite mi,, da pošljem v- imenu ZKJ in SZDL vašemu XX. kongresu in CK KP SZ tople za uspešno in plodno delo v korist vaše velike socialistične dežele ter v korist nadaljnjega miroljubnega razvoja mednarodnih odncšajev in sodelovanja. Prepričan sem. da bo vaš kongres ne le velikega pomena na notranjem torišču nadaljnje izgradnje in krepitve ZSSR, marveč tudi na zunanjepolitičnem torišču v smeri krepitve miru in mirnega obravnavanja raznih spornih vprašanj...». Pismo nadalje pravi, da je Jugoslovanom dobro znano, kakšne uspehe je dosegla Sovjetska zveza, in da Jugoslovani dobro razumejo, kakšne težave je ZSSR imela, predpo je te uspehe dosegla. Poudarja se važnost obiska sovjetskih voditeljev v Jugoslaviji in beograjske deklaracije. Pismo se takole za- TOV. BULGANIN ključuje: «Na koncu, tovariši, menim, da smo. lahko zadovoljni s postopnim in nepretrganim zboljševanjem naših stikov in da je prav takšna postopna pot najbolj zdrava za upcstavitev čvrstega medsebojnega zaupanja in sodelovanja, hkrati pa ta pot omogoča, da v vsakdanji praksi odstranjamo vse tiste elemente, ki bi utegnili ovirati, krepitev našega medsebojnega zaupanja». V ponedeljek se je diskusija o poročilu Hruščeva zaključila. Med drugimi je govoril tudi stari boljševiški voditelj Vorošilov, ki je postavil vprašanje socialistične zakonitosti in naznanil, da se bo zaradi zastarelosti murai spremeniti kazenski zakonik. Kritiziral je nekatere Vrhovne sqyjete zveznih republik, ki se ne pra- Borba za zaščito tržaškega gospodarstva, za pravice in dvig življenjske ravni delavcev, naj temelji na široki osnovi in naj zajame vse plasti tržaškega delovnega ljudstva - Nujna je enotnost vseh italijanskih in slovenskih delavcev ZS3uatlStvenem delovanju v v‘a Seorgijski delegat Mdža-je adze in tov. Malenkov, ki 'iv 8ll,'ovil> da je bilo kolek-Do,ri?i Vt>dstvo v zadnjih letih 'lan n<>rna kos svojim na-lo-n0s, 'Ffdi on je osvetlil važ-k0i , leninističnega načela o \ Pr m *'vnem vodstvu in borbe s£\ nre(\ ?u,,u osebnosti, ki je v Jfr dar fk!0sti škodil partiji.. Pou-/ ; Vo; le> da je nadaljnji raz-lahkpCZke indus,riie' ki edina hlelip Zagotovi zgraditev te-llsnebV komunizma, in novih 'blagol? v naP°rih ' za dvig stva tanla sovjetskega ljud-y ’ te.meU partijske linije. 1.1 ^^UtlraU Sta med drugimi 11 ‘n >,.Jald tovariša Molotov T?tla °v; Oba sta se dotak-‘'Prašanj zunanje politi* Ob zaključku zasedanja sindikalne kdnstituants, o čemer poročamo na 2. in 4. strani lista, je bila soglasno izglasovana politično-sindikalna resolucija, v kateri je podčrtano razveseljivo dejstvo, da se je toliko delavcev odzvalo pozivu, ki ga je prej objavilo tajništvo OGIL, bodisi da so jto delavci vpisani v razne sindikalne organizacije, kakor tudi delavci, ki ne pripadajo nobenemu sindikatu. To dejstvo, ki je veren izraz položaja v našem mestu, narekuje novi Delavski zbornici, da se bori za: obnovitev prometa v luki; — ustanovitev integralne proste cone; — obnovitev nekdanjih pomorskih prog; — obrambo ladjedelnic in vseh industrijskih obratov; — ločitev obratov IRI od Confindustrije; — dosego nakazil za realizacijo ladjedelniškega načrta; — realizacijo rotacijskega sklada; — podvzem ukrepov v korist obrtništva; — podvzem vrste ukrepov za pospešitev kmetijstva in proti nepravičnemu razlaščanju zemljišč; — pospešitev gradbene aktivnosti, ki naj omogo- či primerno stanovanje odločno obsoja in razkrimkuje vsem potrebnim in proti povišanju najemnin; — ohranitev »Selad« in pre-usposobitvenih tečajev, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za zaposlitev množice brezposelnih. Nadalje resolucija sindikalne konstituante obsoja kršitev zakonov in sindikalnih sporazumov s strani delodajalcev, zlasti vodstev podjetij, ki so povezana z IRI. Prav tako obsoja sistematično kršenje demokratičnih svoboščin in diskriminacije pri nameščanju ter napade na notranje tovarniške komisije. Resolucija nadalje poziva tržaške delavce, naj kompaktno in energično zastavijo vse svoje sile v o-brambo svojih pravic in za: — nepristransko in demokratično nameščanje, ki naj odstrani vsako diskriminacijo; — spoštovanje pravic in funkcij notranjih komisij, popolno svobodo pri volitvah istih, in svobodo pri vršenju njihovih nalog. Resolucija sindikalne konstituante za tem govori o delodajalskem paternalizmu, ki teži za tem, da v delavcih zmanjšuje razredno zavest, zato da jih lažje izkoriščajo. Ta dejanja sindikalna konstituanta ZGODOVINSKI TRENUTEK m m"5 Predstavnik sindikata italijanskih železničarjev poklanja novo ustanovljeni sindikalni organizaciji rdečo delavsko zastavo ter poudarja, da delavci morejo samo preko lastnih razrednih organizacij doseči svo, je zahteve. Glede politike mezd pa resolucija poudarja načelo o sklepanju delovnih pogodb ter podčrtuje potrebo po obrambi vsedržavniii kolektivnih pogodb. Nadalje postavlja zah-t tevo po uvedbi 40-urnega tedenskega urnika ter ohranitve retribucije za 48-urni tedenski delovni urnik. Novi delavski zbornici se nalaga naloga naj spričo zadržanja ravnateljstva GRDA, ki teži za skrčenji že itak nizkih retribucij . podvzame vse potrebne korake in postavi nove predloge za realizacijo čim popolnejših enotnih akcij, ki so potrebne za zmago v borbah, za obrambo interesov kovinarskih delavcev in za izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Sindikalna konstituanta poudarja potrebo po vzkladitvi ženskih retribucij z onimi, ki so v veljavi za moške in zahteva uvedbo pravega zakona o vajencih, izboljšanje istega, zlasti pa povečanje mladinske zaposlitve, ki je pogoj za kontinuiteto tradicionalne zmožnosti tržaškega delavstva. Sindikalna konstituanta nadalje nalaga nalogo novi Delavski zbornici, naj podpre vse zahteve šolnikov, javnih nameščencev, nameščencev bivše ZVU, ki niso še dosegli ugoditve njihovim pravičnim zahtevam. Eden izmed prvih ciljev na področju mezdne politike, je dokončno zadovoljiva ureditev spora glede odškodnine za menze s posebnim ozirom na njeno revalutacijo. Za dosego teg> cilja je nujna široka mobilizacija vseh delavcev. Sindikalna kor.stituanta še enkrat poudarja, da predstavlja enotnost italijanskih in slovenskih delavcev v okviru velike družine CGIL odločilni element za sleherno borbo delavcev za njih emancipacijo, za gospodarski preporod in za socialni napredek na Tržaškem. Spoštujoč popolno avtonomijo in orientacijo slehernega sindikata, naj bodo člani CGIL vedno pobudniki enotnih akcij, čigar realizacija je nujno potrebna za dosego Prav tako naj bodo člani CGIL pobudniki prizadevanj za u-stvaritev enotnih notranjih komisij ker še ne obstajajo. Sindikalna konstituanta nalaga Nov;- delavski zbornici nalogo, naj deluje za zmago mednarodne pomirjevalne politike pod vodstvom CGIL in Svetovne sindikalne zveze, zakaj v duhu bratstva in prijateljstva med narodi so vsem delavcem zagotovljeni novi u-spehi, kakor tudi mir, svoboda in socialni napredek. Kongres sindikalne konstituante je soglasno sp'rejel tudi drugo resolucijo, v kateri, u-gotavlja, da je glavna naloga tržaških delavcev borba za, izboljšanje tržaškega gospodarstva ter zahteva naj se vrnejo Trstu tradicionalne pomorske proge in naj se skozi tržaško luko pritegne čim več prometa iz zalednih držav ter naj se mu prizna, integralna prosta cona z določbami o zaščiti domače proizvodnje pred tujo konkurenco. Resolucija obvezuje Novo delavsko zbornico, naj stori vse kar je v njeni moči za uresničitev vseh navedenih zahtev vočasno sestajajo, in dejal, da mora postati, kolegialno sestajanje in sklepanje edina praksa sovjetske oblasti. Zelo, kritično intervencijo je imel pisatelj Solohov. V svoji intervenciji je šel celo preko, a je kljub temu postavil zelo važna vprašanja v zvezi s kulturnim ustvarjanjem. Na tem zs-sedanju so prinesli svoje pozdrave Dolores I-barruri, korejski in vietnamski predstavnik, sekretar argentinske partije in En v er Hodža, vodja albanske delavske partije. V torek je poročal kongresu o navodilih za Vi. petletni načrt tov. Bulganin. Analiziral je uspehe in pomanjkljivosti preteklega načrta, istočasno pa osvetlil velikansko važnost novega načrta, s katerim bo Sovjetska zveza napravila na gospodarskem področju velikanske korake naprej in postavila temelje za čimprejšnjo prekositev vseh kapitalističnih dežel. Zaradi važnosti tega poročila bomo v eni izmed naslednjih številk objavili izvleček. Takoj po poročilu je sledila diskusija, ki se je je udeležilo veliko število tovarišev. Atomski znanstvenik Kurčatov je govoril o izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene in razvil Bulganinovo trditev, da bo atomska energija podlaga za izgradnjo komunizma, kot je bila elektrifikacija dežele podlaga za izgradnjo socializma. Dejal je, da sovjetski učenjgki in .znanstveniki niso samo dosegi’ velikanske uspehe v uporabi atomske e-nergije v miroljubne namene, marveč da danes prehajajo že v fazo konkretne uporabe ter-monukiearne energije v iste svrhe. V torek, sredo in četrtek so govorili drugi predstavniki bratskih komunističnih in delavskih partij, ki so zastopane na kongresu. V kratkem se bo začel graditi kulturni dom v mestu Imobiliarna d.d. “Dom“ prejela prvo vsoto v znesku 175 milijonov lir Od Tržaške i mobiliarne d.d. «Dom» smo prejeli naslednji dopis: «Podpisana Tržaška i-mobiliarna d.d. DOM obvešča tržaške Slovence, da je te dni prejela vsoto 175 milijonov lir kot prvi o-brok za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. To vsoto je družba prejela v izvršitvi zadevnega dogovora v skladu s sklepi londonske spomenice o soglasju med Italijo in Jugoslavijo. Družba je v pričakovanju prvega nakazila pripravila vse potrebno za gradnjo samo, tako izdelavo načrtov, njihovo predložitev v odobritev pristojnim oblastem itd. Z delom bo družba pričela že marca t. 1. O nadaljnji gradnji Kul- turnega doma. ki bo ustrezal občutenim uotrebam tržaških Slovencev po kulturnem in prosvetnem središču. bo podpisana družba sproti obveščala našo javnost». Tržaška imobiliarna d.d. «DOM » V est, ki jo objavljamo, bo nedvomno razveselila tržaške Slovence. Dodelitev prve vsote za zgraditev osrednjega Kultur-ega doma v ul. Petronio je prvi vidni korak v izvajanju Posebnega statuta. l\ra ta način se bo začela popravljati ena izmed neštetih krivic, ki so bile prizadejane slovenskemu prebivalstvu za časa fašistične vladavine. Jasno je, da Slovenci so utrpeli veliko več materialne škode in zaradi tega zgraditev prvega od treh predvidenih kulturnih domov ni nič drugega kot kapljica v morju. Vseka, kor pa je tudi ta kapljica v morju doorodošla. Upamo, da bo imobiliarna družba »Domu, ki je prejela WILLIAM FOSTER slavi 75. letnico rojstva Čestitke tov. Vidalija in tržaških komunistov junaškemu voditelju ameriškega proletariata Danes, 25. februarja slavi voditelj Komunistične partije ZDA, tov. William Z. Foster, svoj 75. rojstni dan. Ta jubilejni dan, ni le datum vodi-telja-čioveka, ki je vse svoje življenje posvetil borbi ameriškega proletariata, temveč je dogodek, ki je tesno združen z delavskim gibanjem vsega ameriškega kontinenta. Za to priliko je tov. Vidali poslal pismo, v katerem pravi med drugim: «Dragi tov, Foster! V imenu tržaških komunistov in v mojem osebnem i-menu ti pišem te vrstice in ti voščim k tvojemu 75.r,ojstne-mu dnevu. Želim, ti še mnogo let življenja, za blagor ameriškega delavskega razreda in Jutri bo v Trstu občni zbor novega Sindikata slovenske šole Nova enotna strokovna organizacija, ki bo nadomestila tri dosedanje sindikate je porok uspešne borbe za pravice slovenskih šolnikov na Tržaškem V nedeljo 26. t. m. ob 10. uri bo v risalnici Višje realne gimnazije v Trstu, ul. Lazzaretto vecchio 9, n. občni zbor Sindikata slovenske šole. Dnevni red je sledeč: 1. Uvodna beseda; 2. Izvolitev delovnega predsedstva; 3. Pravilnik sindikata; 4. Razprava in sprejem pravil; 5. Volitve sindikalnih organov; 6. Slučajnosti. V nedeljo se bodo torej zbrali slovenski šolniki v Trstu z namenom, da ustanovijo nov, enoten Sindikat slovenske šole. Ta sindikat bo nadomestil dosedanje tri ločene strokovne organizacije: Sindikat slovenskih šolnikov, Zvezo prosvetnih delavcev in Sindikat nameščencev slovenskih šol. Ne moremo preko tega, da tudi na tem mestu poudarimo, da je korak, ki so ga napravili slovenski šolniki, nadvse pozitiven , in vsestransko razveseljiv. Po dolgih diskusijah in poskusili se končno uresničuje to, kar je za slovenske šolnike, ne glede na to kakšna je njihova politična ali nazorska opredelitev, nujno, potrebno in kar bo nedvomno mnogo prispevalo, ne le za zaščito, zmage. | njihovih stanovskih interesov, temveč bo v splošno, korist vsega slovenskega šolstva na Tržaškem in v zamejstvu sploh. Močna strokovna sindikalna organizacija, ki bo zajela v svoj okvir prav tako sredinske kot levičarske in katoliške šolnike, je gotov porok za uspeh v bodočih borbah, ki jih bodo slovenski šolniki bojevali za zaščito svojih pravic in za splošne pravice slovenske šole v Italiji, vštevši zahtevo po pravični in čimprejšnji uzakonitvi slovenskega šolstva bodisi na Tržaškem kakor tudi, na Goriškem. E-notna strokovna sindikalna organizacija bo nedvomno mnogo laže in uspešneje vodila vse te borbe, kot pa dosedanje tri strokovne šibke organizacije. Novi sindikalni organizaciji slovenskih šolnikov želimo mnogo uspehov pri njenem vsestranskem deju! Eksplozivni baioni in pisma V zudnjem času — volitve se pač bližajo — so se ponovno oglasile 'nekatere dobro znane podgane. Pošiljati so začele okrog na stotine in tisoče ciklo-sliliziranih pisem, ki so podpisane askupina starih tovarišev» in v katerih se napada naša par. ti ja, se napada naše vodstvo in predvsem se napada naš sekretar tov. Vidali. Jasno je, da skuša jo sovražniki delavskega razreda in socializma omajati vrste Komunistične partije ali pa jih celo razbiti, prav posebno še, ker se socialistične sile pri nas in v svetu čedalje bolj utrjujejo in žanjejo uspeh za uspehom. Edina metoda, ki se jim zdi primerna, je metoda laži, klevet, natolcevanj in podtikovanj. Političnih metod niso vajeni, ker vedo, da bi pred trdnimi argumenti pogoreli. Toda la metoda odvrača slehernegu človeka, povzroča gnus in stud nad temi ljudmi, ki trosijo stotiso-če lir za pamflete, ki romajo v koš ali pa v ogenj. Mi vemo, kdo so ti ljudje. Vemo tudi, da vsa ta zadevščina že od daleč smrdi po delu neke ali nekaterih spijonažnih služb. Tu ne mo. rejo pošiljati nad nas balonov z eksplozivom, ki imajo nalogo, da morijo ljudi. Tu rajši poši-ljajo pisma. Baloni z eksplozivom ali ciklostilizirana pisma pa imajo isti učinek: utrjujejo delavce in komuniste v zavesti, da nihče ne more zavreti kolesa zgodovine, da nihče ne bo premolil nobenega izmed naših tovarišev, kot skušajo delati tudi preko nekaterih policijskih a-gentov, ki jih pošiljajo do nekaterih naših tovarišev. Na eksplozivne balone v ljudskih demokracijah odgovarjajo z novimi političnimi in gospodar- skimi zmagami, na ciklostilizi. rana pisma odgovarjamo v Tr- stu s pridobivanjem novih članov za našo partijo, z utrjevanjem demokratičnih organiza. cij! mednarodnega proletariata, za stvar socializma, za katerega s tako predanostjo deluješ že celih 60 let.» V pismu nadalje pravi tov. Vidali, da je mnogo Tržačanov imelo priliko od bliže spoznati tov. Posterja in se boriti v vrstah ameriškega delavskega gibanja pod njegovim vodstvom. Nato pa nadaljuje: «Mi vemo, da je trda borba, ki jo vodi ameriški delavski razred proti monopolistom in da je ta borba trša od borbe v Zapadni Evropi, toda prepričani smo, da nesramno preganjan'e, aretacije in procesi proti komunistom niso dosegle takega učinka, kot so si ga zamišljali preganjalci, temveč so še bolj učvrstile vrste borcev za socializem. Prav to je pokazalo vsemu svetu, da žive v ZDA poleg žalostnih figur kot so Mac Carthy in Duiieš tudi občudovanja vredni junaki kot so Foster, Elizabeth Flynn, Dennis, Steve Nelson, Robeson, in Gus Hall.» MIRKO LENAC UMRL 17. t. m. je v Voloski umrl istrski partizanski prvoborec in bivši .kc,mandat Vojne u-prave v Kopru, polkovnik Mirko Lenac. Pokojnik je bil star komaj 37 let. Umrl je zaradi težke bolezni, katere se je nalezel še za časa partizanske borbe. Po odhodu iz Kopra je bil nekaj časa višji politični inštruktor v jugoslovanski armadi, leta 1953 pa je bil izvoljen za poslanca za okraj Crikvenica. Pokopali so ga v nedeljo na reškem pokopališču. vsoto in ima nalogo, da gradi poslopje doma, agilno pristopila h gradnji. Vemo, da ne bo moglo poslopje zrasti kar čez noč, prav posebno še ker prvemu denarnemu obroku bodo morali slediti še drugi. Kljub te. mu izražamo željo, ki je obenem želja vsega slovenskega prebivalstva, da bi dom čim prej zgradili in da bi čimprej začel služiti svojemu namenu. Načrti predvidevajo, da bo dom v ul. Petronio imel gledališko dvorano, v kateri bo približno 520 sedežev, to število pa se bo lahko po potrebi zviša, lo na 620. Oder dvorane bo, vsaj po načrtih, zelo prostoren, tako da se bodo lahko vršile tudi operne predstave, kar je vsekakor razveseljivo. V domu ho tudi nastanjena narodna in študijska knjižnica, bodo tudi prostori za družabne prireditve, u-radi itd. To o domu. Že v začetku naših opomb smo rekli, da je dodelitev prvega denarnega obroka za zgraditev Kulturnega doma v ul. Petronio, prvi viden korak k začetku izvajanja členov Posebnega statuta. Ponovno poudarjamo : to je le prvi korak, kateremu morajo nujno slediti še drugi. Predvsem morajo slediti ostale denarne vsote, da ne bi birokratsko zavlačevanje oviralo gradnjo prvega izmed treh prepotrebnih slovenskih kulturnih hramov. Nato pa morajo slediti tudi konkretni u-krepi za uveljavitev vseh tistih členov Posebnega statuta, ki predvidevajo spoštovanje pravic slovenske narodne manjšine. Treba je demokratičnega zakona za slovenske šole, treba je spoštovanja dvojezičnosti v tistih predelih, kjer se to predpisuje, treba je nastavitve uradnikov, ki bodo t) državnih in javnih uradih poslovali tudi t' slovenščini., treba je — skratka — vsega tistega, kar bi omogočilo slovenski manjšini razvoj v demokratičnem narodnem in državljanskem duhu. Italija, ki ima eno izmed najbolj demokratičnih ustav na žaJiodu, mora dokazati, da jo spoštuje t) vseh ozirih. Veliko, krat srno rekli, da se demokratični ustroj določene dežele preverja prav v odnosih do tujerodnih državljanov. Pravice narodnih manjšin so del demo-krači je za vse, so del demokratičnega državnega ustroja. Posebni statut ni nič drugega kot dopolnitev republikanske ustave. Predsednik Gronchi, ta ugleden državnik s širokim političnim in demokratičnim obzorjem, ki je prav zaradi tega predmet napadov s strani konzervativnih krogov, je že v Bel-Innu poudaril načelo prijateljskega sožitja z narodnimi manjšinami in spoštovanja njihovih pravic. On ni dejansko šel preko okviru republikanske ustave. Zato pa je tembolj potrebno da se njegova načela in njegova ideje spoštujejo, ker to ne bo samo v dobro slovenski narodni manjšini, marveč bo pred. vsem v dobro italijanski demokraciji kot taki, bo v dobro Italiji, ki bo na ta način dokazala, da je doba fašizma in nasilja popolnoma za njo in da hodi brez omahovanja po poti demokracije, svobode in na-predka. * * * LE TAKO NAPREJ, ZA VAS JE DOBRO Priznali moramo, da je zelo težko diskutirati z uDemokra-cijo». Ha, ha, bodo zakričali ljudje pri lem listu, smo že tu, naših «argumentov» ne morejo, pa ne morejo spodbijati! Ne, ne, dragi prijateljčki. Ne, morda, ker ste nam vzeli sapo s svojo staro lajno o Sovjel_iji itd. Pač pa zaradi tega, ker je težko diskutirati z ljudmi, ki na polemike odgovarjajo z «večnimi resnicami» in s psovkami. Vemo, da je bil tak način polemike t navadi med vojno po časopisih pravovernega hitlerizma, mussolinizma in rožmanizma, kljub temu smo si mislili, da so v vseh teh letih razumeli, da takšna polemika «ne pali», ker so naši ljudje preveč razsodni, da bi verjeli «večnim resnicam» antikomunizma in psov. kam. K temu uvodu, ki bi bil lahko konec polemike, pa je dodali, da je naš članek pred dvema tednoma razhudil nekatere ljudi okrog «Demokracije», prav posebno pa neko družino odvetnikov, ki drži krepko v svoji pesti Slovensko demokratsko zvezo. Resnica je pač resnica. Imeti je treba veliko duševnega poguma za priznanje svojih napak v preteklosti. Za-radi tega ni čudno, da je vsaka omemba napak in pomanjkljivosti nekaterih ljudi vzrok krika, stoka in psovanja. Toda tudi to ni bistvenega značaja. Če se pač taki ljudje nočejo umakniti s politične pozornice, pomeni, da nas nič ne sme brigati, to je njihova stvar, v katero se mi nočemo vmešavati. Kljub temu bi morali imeti vsaj toliko čednosti v sebi, da ne bi druge učili, ko se še sami niso prav nič naučili od življenja. Pa k tretjemu vprašanju, ki smo se ga hoteli dotakniti. Vsak naš človek že ve, da je «Demo-krači jan glasilo slovenskega protikomunizma. Prej, za časa Anglo ■ amerikancev je dobivala material iz angleških in ameriških virov in je na vse pretege hvalila okupatorje, se zavzemala za njihovo nadaljnjo okupacijo, napadala tiste, ki so bili toliko narodno ponosni, da si te tujčeve okupacije niso želeli. Sedaj, pa zajema svoj. material nekje drugje, n. pr. pri fašistični agenciji «Continental», katere bisage služijo tudi kot vir «resnice» fašističnemu dnevniku «Messaggero Veneto». Sedaj se tudi opaža, da postaja demo. kristjanska oblast kar nenadoma «čedna» (za «Demokra■ cijonj, g. odvetnik zelo rad glasuje skupno z demokristjani v občinskem svetu in jili rnarsik-daj podpira, da ne bi — revčki propadli. Opazilo se je tudi, da je bila «Demokracija» za ča-sa anglo - ameriške okupacije protikomunistična, kljub temu zmerno protikomunistična. Danes pa je pod demokristjonsko vladat ino postala pravo besno protikomunistično glasilo, tako da je zaradi tega izgubila veliko bralcev, ki ne morejo več prenašali njenih laži. «Demokracija» pa kljub temu izhaja. Kako? To je skrivnost, čeprav vemo, koliko stane vsak, še tako majhen list. To sv nekatera razmišljanja. Daleč od nas misel, da bi dajali lekcije genijem okrog «Demokracije». Poziramo pa jih z vsem srcem, naj le vztrajajo po sedanji poti dalje, ker bodo tako sami osmešili antikomunizem med Slovenci. Kajti Slaven, ci se že sprašujejo : Ali je to antikomunizem? Če je tako beden. tako nenačelen , tako prostaški, tako nizkoten, je boljše, da ga pustimo pri miru. da sam shira na svoji opustošenj njivi. STKAN 2 PgLQ S». FEB RK AH J A 1»L® Z ZGODOVINSKEGA KONGRESA KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVE2, Izv! leče! k pc ►roči! la tov. N il kite Hruščev^ Objavljamo izvleček poročila Centralnega komiteja Komunistične partije SZ na XX. kongresu^ ki ga je podal tov. N. S. Tl rusčev : 0 dobi med XIX. in XX. kongresom je Hroščev dejal, da je ena izmed najvažnejših v zgodovini Komunistične partije Sovjetske zveze in njenih naporov za povečanje moči dežele. za izgradnjo komunizma in z i zagotovitev svetovnega miru. Prvi del poročila je posvečen mednarodnemu položaju. «Nastanek socializma v mejah ene dežele in njegova spremeni lev v svetovni sistem je dejal Hru-ščev — je glavna značilnost na-še dobe. Kapitalizem je dokazal. da ne more zavreti tega procesa svetovne zgodovinske važnosti. Istočasni obstoj dveh nasprotnih svetovnih gospodarskih sistemov, kapitalističnega in socialističnega, ki se razvijata po različnih zakonih v nasprotne smeri, je postalo nesporno dejstvo». Doba med XIX. in XX. kongresom je značilna zaradi velikega razmaha narodnega gospodarstva ZSSR in vseh socialističnih dežel. Hruščev je primerjal ritem dviga industrijske proizvodnje v Sovjetski zvezi z ritmom v kapitalističnih deželah od 1920 do danes. Navedene številke dokazujejo, da je Sovjetska zveza kljub ogromni škodi, ki jo je utrpelo njeno narodno gospodarstvo za časa vojne. povečala svojo industrijsko proizvodnjo za 20 krat. medlem ko zo Združene države, ki so i-mele zelo ugodne pogoje, povečale svojo proizvodnjo za nekaj več kot dvakrat. Industrija je v vsem kapitalističnem svetu povečala svojo proizvodnjo za manj kot dvakrat. Ljudske demokracije so prav tako znatno prekosile kapitalistične dežele v ritmu industrijske proizvodnje. ZSSR je danes na drugem mestu v svetu glede industrijske proizvodnje. Industrijski temelji socialističnega sistema se čedalje močnejši. Hruščev je dejal, da «je razvoj socialističnih dežel označen od njihove popolne neodvisnosti. tako politične kot gospodarske... S krepitvijo svojega bratskega sodelovanja si socialistične dežele vzajemno nudijo nesebično pomoč v gospodarskem razvoju». Premoč socialističnega nad kapitalističnim sistemom Govornik je nato analiziral položaj v kapitalističnih deklah in je poudaril, da se kapitalistično gospodarstvo razvija na zelo neenakomeren način in je postalo še bolj nestanovitno. Od zaključka vojne — - je dejal — so Združene države, glavna kapitalistična dežela sle v bistvu preko treh depresij v proizvodnji : resna gospodarska krt^ za se je začela na koncu 1918, a se je v n ad al j nem ustavila zaradi tekme v oboroževanju oh priliki vojne v Koreji. Finančna nestanovitnost v večini kapitalističnih dežel, agrarne krize v raznih deželah, stagnacija svetovne trgovine kapitalističnih dežel izpopolnjujejo sliko. Splošna kriza kapitalizma se dalje otežuje. Hruščev je omenil, da «Združene države izgubljajo monopolni položaj, v katerem so bile v prvih povojnih letih» na svetovnem kapitalističnem trgu. Zahodna Nemčija in Japonska sta se ponovno pojavili na svetovno kapitalističnem trgu. Ti dve deželi sla skupno z Veliko Britanijo in Francijo dejansko ponovno pridobili predvojne pozicije na svetovnem trgu. «Gospodarska borba med kapitalističnimi deželami se čedalje bolj zaostruje». Vprašanje trgov je dejal govornik postaja čedalje a-kutnejše, ker se meje svetovnega kapitalističnega trga čedalje bolj zožujejo zaradi ustanovitve novega in naraščajočega socialističnega trga. Poleg tega začenjajo nerazvite dežele, ki se o-t resa j o kolonialnega jarma, razvijati svojo narodno industrijo. Hruščev je omenil stalno zaostrovanje družbenih protislovij v kapitalističnih deželah. Delavski razred v kapitalističnih deželah vodi vedno bolj odločno borbo po osnovnih političnih vprašanjih. Vprašanje široke fronte delavskih in demokratičnih sil Govornik je nato analiziral razvojne procese v mednarodnih odnosih. «Stalno utrjevanje i li ričnih demokratičnih, mi-dphnih in narodnoosvobodil-:,.'i n! je dejal je odločil- - ' va."nosti. Mednarodne pozirajo Sovjetske zveze, LR Kitaj- • in ostalih socialističnih enei nadaljuje svojo pot s cerr mom in z zaupanjem p ep0 r ki si jo je izbrala». njiv Naša stvar K je nepremagljivi^ Hroščev je poudaril, 1 - vražiiiki socializma upali. Z: smrt Josipa Stalina izzval* pre( do v vrstah partije, neslog' s]trj njenimi voditelji, neodloč izvajanju njene notranje 'bro nanje politike. Bili pa s0 Spe, čarani. «Vodilno jedro ijs-o ] — je dejal Hruščev — !>' jenf pina ljudi, ki je med seb' š5jc vezana ria podlagi osebni' roo^ nosov in medsebojnih M bok je delovni kolektiv vodi|cia t katerih ndnosi temeljijo flftla jah in načelih, ki ne doV«rdaj jo medsebojnega prizafl' zne ne osebnih antagonizmov j ljo Hruščev je poudaril, da uveljavitev leninističnih ri' vseh partijskih vprašanji- . <~ spesila politično delovanj' Cn° tijskili organizacij, okrepil ^811 hovo povezavo z delovnimi . c mi, povečala njihov vpli' Tl ® množicami in povzročil*1, daljnjo utrditev in razvoj T!?; lije. 715 -sfat Hroščev je pozval vse 1' N a ske organizacije, naj neut1 Upo izboljšujejo partijsko žlin predvsem naj dvignejo j tros organizacijskega in ideoE Uje dela partije. Glavno v org1 S eijskem delu partije je deH množicami : vplivati na žice in združiti jih za ti čenje gospodarskih in poli nalog, ki jih partija n a fr V zaključku svojega p0 je tov. Hruščev dejal : «5 ska zemlja naglo korak1 prej. Da uporabim prič podobo, mi smo dosegli I vrhove, smo dosegli taks1 sino, da lahko že vidim0 seboj široke perspektive, h di jo k našemu cilju, h k a1 stični družbi». 1 , «Naša stvar je neprenV — je izjavil tov. Hrušč nepremagljiva, ker jo .S z velikim sovjetskim 1 jut droge stotine milijonov 1 bratski ljudski Kitajski vseli drugih ljudskih det cijah nosijo dalje. Je ne) gljiva. ker uživa vročo I rn in simpatijo narodov žel. ki so se osvobodili narodnega in kolonialne! ženjstva. Je nepremagljiva, ker j1 pirajo delovni ljudje vseg ta. Nihče nas ne more P siti, nas prisiliti, da se nemo s položajev, ki srt izbojevali, da se odpove hrambi miro, demokrat1 «ocializma». c li ié- PgMMmuA tm STRAN S V OKVIRU MEDNARODNEGA GEOFIZIČNEGA LETA OVJETSHA «sunit Mihičih I iiinfiiii Baze “ Mirnij “ Sovjetskaja “ in “Vzhod" - Poštne znamke z žigom : “Južni tečaj, poštna postaja Mirnij" Prešernova proslava v dvorani PD Kraljič et‘l .^\pptfročju Antarktike se že utrnj časa nahaja sovjetska ek-druzMicija akademije znanosti ia- Cilj ekspedicije je, da la fgleda in preuči del tega še srepiaziskanega velikega konti-rijatata, katerega površina znaša SR. Mižno 14 milijonov kvadrat-dokfi kilometrov, t. j. skoraj za tvezitovico več kot Evropa. ,0'jelska ekspedicija ni edi-a ino ki raziskuje Antarktiko. ikstatA- Velika Britanija, Argen-v par Avstralija. Francija, No-,e re Zelandija, Cile, Japonska, iške Sija in (|rUge dežele so že nensMalc ali bodo poslale svoje d. VPcdicije v Antarktiko. Sku-’ u"|! opremljenih 36 ekspedi- ) in Njihov namen je odgrniti sovj,'eso. ki še vedno poktiva ta pot) manj raziskani kontinent. iXar.Jl'*'ja 1957 do konca 1958 bo Isolalo tretje mednarodno geo-šel leto. \ tem razdobju se ne fl0 PO že sestavljenem prfltu vodila raziskovanja po je r'i zemeljski obli in atmosferi, iruai J° obkroža. Raziskovanje allega tečaja je le del te ob-ne mednarodno znanstveno. ---Siskovalne akcije. Največja **ija se bo posvetila prence-U1' magnetskih in električnih Javov, delovanju sonca in mičnih zrncev. »Mi tečaj je bil vedno pri-cno področje za učenjake. sPedicijam, ki so se v prete-'Stl Podale tja. je uspelo le "!' sPoznati njegovo površi-. iii obsežnost, ker jr težko Mtoprio. Prva ovira je stalno ^mirjeno morje okrog konli-: ta; Dmga ovira so ogromne ozine ledu. ki se kretajo po _arkti,inih vodah. Na kopnem ?a tečaja se dvigajo viso- ke gore. Sovjetsko ekspedicijo prav posebno zanima geomagnetski pas, ki še ni bil raziskan. Na lem področju se more preuče- storu med 80. in 105. stopnjo vzhodnega vzporednika. Na tem področju se nahaja geomagnetski pas in neraziskovani pas. Del ekspedicije vrši oceano- Preteklo nedeljo je bila v dvorani Kralijič v D mu pristaniških delavcev Prešernova proslava, ki jo je priredila SHL.P. Ta kulturna manifestacija v počastitev velikega slovenskega pesnika vn narodnega buditelja Prešerna je v resnici izpadla kot izraz želje našega ljudstva, da se kulturno gibanje Slovencev v naših krajih poenoti. Pesnikov vzklik iz ({Zdravljice» — «edinost, srca sprava k nam naj nazaj se vrnejo...», ki je bil napisan nad odrom, je bil geslo prireditve. Nedvomno je nekaj novega označevalo to manifestacijo, ki se je močno razlikovala od vseh prejšnjih proslav. Naše ljudstvo se je ob tej priliki spomnilo velikega pesnika, ki je dokazal, da si Slo-venci s svojo besedo lahko spletajo prav tako lepe venčke, kot drugi narodi, pesnika, ki je budil k narodni samozavesti ter gledal daleč v bodočnost. Novo ozračje je bilo. občutiti, v kolikor so Prešernove besede in stihi aktualni bolj kot nikoli prej za naš narod, ki živi na tem ozemlju. To je zlasti poudaril tajnik S-HLP. ki je spregovoril slav-nosino besedo o Prešernu. To so prikazali zbori in recitatorji s svojimi nastopi. Proslavo, je otvoril mladi harmonikar Jan Bogateč, ki je zaigral «Venček narodnih», na kar je sledil nagovor. Nato je mladenka v gorenski nar. noši napovedala Justa Košuta, ki je recitiral Prešernove «Zravljico», «Orglarja» in «Hčere svet». Recitacijam je občinstvo sledilo z velikim zanimanjem in navdušenjem. Moški pevski zbor «Slovan» iz Padrič je pod vodstvom mladega dirigenta Svetka Grgič, ki ga prvič spoznavamo, lepo zapel «Slovan», «Pastirčka», «Moj deklič». Vera K. in Aleksij Gerlanc sta prisrčno recitirala v go-renskih narodnih noš s h Prešernovo od železne ceste», ki ji naši poslušalci vedno z uživanjem -sledijo. Frančko Žerjal je navdušil prisotne s svojim samospevom, ki, ga, je ob klavirju spremljal Danilo Pertot. Vmes je večkrat nastopil tov. Bogateč s svojo harmoniko ter zaigral razne slovenske komade. Zadnji je nastopil kriški pevski zbor, ki je pod, vodstvom pevovodje Žerjala zapel tudi štiri pesmi, med temi «Kolo», «U bo';» itd. Proslava se P'-evel oc' vin, n° Poberemo ter spra-e 1 bro ° ÌZ nbve- zemljo pa do-60 snev.P°,šn0'im0' Na,jbolje u- I' so r»Jetelja.na njivah> kjer ni jen ' Prej močno pogne- 'b'šči 6 °koPavine. kakor tur-n'moHo-kl'Tpir itd- Ce je le k» bok Ce' njivo Preorjemo gioii! (ja 0 že jeseni. V primeru, ni ega nismo storili ter niso v napravimo to se. fl* me' -n’ Preden -posejemo se-v1 lì ’,Se enkrat obrnemo zem-; _ 0 Lolj na plitvo, da zatre-a p10 pomladanski plevel in n dobro zrahljamo zemljo, ji . ce sejemo lucerno, za molj' cn°' pognojenimi okopa vir ,jl nami, bo to mladi lucerni ti' 26 0 hasnilo. Pusto zemljo 1' °8nojiip0, z umetnimi gnoji-I* .1' ^ to svrho raztrosimo na oj K®ak hektar površine pri.-, i lzn° 5001.000 kg supe-rfo-■ ata in 200 kg kalijeve soli. " a mesto superfosfata lahko porabimo tudi Thomasovo žlindro. Umetna gnojila raztrosimo nekaj dni pred set-" vijo. raje kasneje, to je šele tedaj, ko se je zemlja nekoliko ogrela, ker takrat detelja naglo raste in se obrani pred pomladanskim pleve lom. Deteljo se emo samo zase ali pa pomešano med žito- ali pa, ječmenom. Ce je njiva prosta plevela, je čista setev umestna. Isto tako nič ne škoduje lucerni, če sejemo na isto njivo oves bolj na redko. To ji še celo koristi, ker jo v mladosti oves neko iško obsenčuje,, Seveda mo» rame potem oves pokositi, ko je še zelen in tako užiten za živino.. Ce počakamo, da oves preveč dozori, se lucerna preveč pretegne in če se oves poleže, jo lahko popolnoma zamori. Pri nakupu semena, moramo po-lagati veliko pažnjO', da nas ne kdo opehari. Ne kupujmo semena od kogarkoli, ki bi ga nam ponujal Obrniti se moramo le na tistega, ki nam jamči, da je seme čisto, prav posebno pa, da je prosto predenice ali las. Čestokrat primešava jo detelj-nemu seme tropotea, kozje detelje ali medene detelje in hmeljne lucerne. Bilo bi odveč, če bi tu opisali, v čem se razlikuje seme lucerne od drugih primesi. Po zakonu v varstvo kmetijskih potreb, ščin sme prodajati semena javno samo tisti, ki ima za to dovoljenje od fitopatolo-škega zavoda. Vsako seme pa mora biti zajamčeno kot pristno, čisto .in popolnoma ka- lijvO; Lucerno moramo sejati gosto. Vsaka štednja s semenom pomeni zapravljanje. Posebno tam, kjer plevel bujno raste, ne smemo šte diti s semenom. Za vsak hektar površine vzamemo približno 30 kg semena, ga enakomerno posejemo, ter ga plitvo zavlečemo. Seme večne detelje sejemo bu'etna koklja. Danes v resnici ne predstavlja več nevai ”ovosti- Latvica- ki jo vidimo na sliki služi za Jeinje jajc in za ogrevanje piščančkov. grnfska raziskovanja, med teni ko se drugi del bavi z raziskovanjem kopnega. Na obali je bila zgrajena baza «Mirnij» (po imenu ladje ruske ekspedicije, ki se je nahajala od 1819 do 1822 na Južnem tečaju pod poveljstvom Relinshauzena in La-zareva). Na tem kraju so postavili opazovališče in malo znanstveno mesto. Poleg te baze sta bili zgrajeni v notranjosti kontinenta, približno 1200 km od obale, znanstveni postaji «Vzhod» in «Sovjetskaja». Ekspedicijo vodi dr. geografskih znanosti M. M. Somov. To je preizkušeni polarni raziskovalec, ki je že raziskoval Sverni tečaj. Njegov oče M. P. Somov je vodil sovjetsko ekspedicijo na Južni tečaj v leta 1932-1933. Poveljnik glavne ladje «Ob» je I. Man, ki je prav tako znan kot «polarni volk». V sestavu ekspedicije je veliko znanstvenih delavcev različnih področij, doktorjev geografskih ved, doktorjev fizično - matematičnih ved, dopisnih članov akademije znanosti, številnih znanstvenili delavcev različnih inštitutov. Postaje imajo na razpolago hidrobiološki, hidrološki, geološki, mikrobiološki in druge laboratorije. Ladjo «Ob» spremlja ladja «Lena», ki je krenila v Antarktiko nekaj pozneje. Obe ladji sta opremljeni za polarno plovbo. Učenjaki imajo na razpolago dva helikopterja, ki se lahko dvigata z ladij, lahko letalo, dve srednjetežki letali in dve T. POPOVSKI i Nadaljevanje na IV. strami GOSPODARSKA NAČRTA ZA PRORAČUNSKI LETI 1955 56 IN 1956-57 Kakšna javna dela ima v načrtu zgoniška občina v_ bližnji bodočnosti Oblasti so odobrile za 46 milijonov javnih del - V zadnjem gospodarskem načrtu predlagana skupna vsota 47.500.000 - Vprašanje asfaltiranja občinskih cest - V načrtu je tudi gradnja 6 avtobusnih čakalnic V dopolnitev serije člankov o delovanju občin našega področja, bomo tokrat vzeli v pretres zadnja dva gospodarska načrta občine Zgonik. Za na. črt, ki se nanaša na razdobje 1. 7. 1955 - 30. 6. 1956 je bilo odobrenih občini skupno 46 milijonov lir. Za omenjeno vsoto bodo izvedli naslednja javna dela: Predvsem je v lem načrtu odobrena zgraditev novega šolskega poslopja v Zgoniku za predvideno vsoto 25 milijonov lir. Razen šole je odobrena tudi gradnja javnega kopališča za predvideni znesek 6 ^milijonov 500 tisoč lir. Da se pri. hrani, na stroških, je občinski odbor namenil, da zgradi javno kopališče v isti stavbi, kjer bo šola. V Zgoniku je sicer šola tro-razrednica, vendar imajo v načrtu gradnjo šolskega poslopja s petimi učilnicami, ker bo služilo tudi za kmetijsko na daljevalno, šolo. Prepotrebno kmetijsko šolo bi bili lahko že odprli, če bi imeli primerne prost ore. Z gradnjo nove šole bo za zgoniško občino rešen tudi problem kmetijske šole. Cim bo zgrajena nova šola. bodo sedanje šolsko poslopje preuredili za stanovanja uč. nega osebja. V to svrho ima občina že odobreno vsoto 3 milijonov lir. Za javno telefonsko govorilnico v Briščikih je bila odobrena v načrtu vsota 1,500.000 lir, za popravila obcestnih zidov 3 milijone, z;> razna popravila: asfaltiranih cest v občini 6 milijonov in končno v dopolnitev gradnje zdravniškega ambulatori.a v Kaležu še milijon lir. - Skupno je. bilo odobrenih — kot smo že uvod ma omenili ::— 46 milijonov lir, Za omenjena dela se sedaj pripravljajo za devni načrti in proračuni. Upati je le, da se te priprave ne bodo preveč zavlekle, kot imamo primer nabrežmske občine kjer je cela vrsta važnih del še vedno v načrtovanju. Naj omenimo še obljubo vladnega komisarja, ki je zagotovil občinskim upraviteljem, da bodo oblasti poskrbele za asfaltiranje ceste Bo. žje polje - Gorjanske-, to je e-dine ceste, katera veže občino s Trstom. Po daniti obljubah bi morali začeti z deli pomladi. V zadnjem gospodarskem na- črtu za 1956 - 1957, ki ga pa morajo oblasti šele odobriti, SO' bila, predlagana s strani občinske uprave naslednja ja. vna dela v skupnem znesku Zgonik 47,500.000 lir: za asfaltiranje ceste od pokrajinske ceste v vas Briščiki 4 milijone lir, asfaltiranje ceste Salež - Bajta 6 milijonov, asfaltiranje ceste Devinščiina - avtocesta 2 milijona 500 tisoč, asfaltiranje ceste s proseške postaj? do vala in odobrila. Malega Repna 3 milijone 500 tisoč, razširitev in asfaltira, nje ceste Kcludrovica - Zgonik 3 milijone, asfaltiranje ceste Zgonik - Salež 3 milijone 500 tisoč, asfaltiranje ceste Briščiki - Mali Repen 2 milijo, na, asfaltiranje ceste Mali Repen - Zgonik 4 milijone, razširitev ceste Briščiki do meje repentabrske občine 2 milijona 500 tisoč, zgraditev 6 av. tobusnih čakalnic 2 milijona 500-tisoč, postavitev nove strehe na šolskem poslopju v Sale-žu 4 milijone, dozidanje enega nadstropja otroškega vrtca v Gabrovcu 4 milijone 500 tisoč, razne vodovodne napeljave 1 milijon 500 tisoč, za izredna popravila občinskih poslopij 2 milijona 500 tisoč. Kot vidimo, je v zadnjem gospodarskem načrtu na široko zajeto vprašanje končne ureditve vseh občinskih cest. Večji del celotnega zneska je namreč predviden za asfaltiranje cest v občini, kar bi bi. lo vsestransko koristno, ker bi se na ta način prihranilo veliko denarja za pogosta popravila. To bi moralo biti tudi napotilo merodajni oblasti, ki bo gospodarski načrt preuče- Slovencev je premalo, da bi lahko imeli svoj lasten književni jezik, nadalje nimajo pisane zgodovine, ki bi služila kot temelj za vse nadaljnje delovanje, tiskanje knjig in časopisov se ne bi nikoli izplačalo, vsak kraj govori lastno narečje m dogaja se, da prebivalec severnih pokrajin ne razume govorice prebivalca iz južnih predelov in obratno. Taki in podobni so bili razlogi, na katere so se oprijemali ti-le slovenski kulturni delavci. Precej let se je vodila huda borba med slovenskimi kulturnimi delavci. Polagoma so se ti kulturni delavci uvrstili v dve skupini. Prva, ki se je zbirala okrog gori navedenih mož, je zagovarjala ilirizem, druga pa — v kateri je bil tudi France Prešeren — je zahtevala ustanovitev slovenskega književnega jezika. Ta skupina je zagovarjala kulturno in narodno smer. ki je rasla iz domačih tal in upoštevala zahteve ljudskih množic. Po daljši borbi je ta skupina tudi zmagala. Od iliri-stov je samo V raz ostal pri svojem stališču, ni pa mogel doseči nobenih pozitivnih rezulta. tov. e * * France Prešeren, ki je že od začetka svojega književnega u-dejstvovanja neomajno stal na strani zagovornikov slovenske kulture in slovenske miselnosti, se je samo zavestno lotil trdega dela. Začel je pisati e svoji materinščini in se z njo tudi uveljavil. Pri tem ni iskal novih besed, temiieč je že obstoječe tako lepo izoblikoval in oplemenitil, da je iz njih lahko izgradil temelj, na katerem so gradili svoja dela tudi drugi književniki in iz česar se je polagoma izkristaliziral pravi slovenski književni jezik . S Prešernom je slovenska književnost zamudniškega naro. da dohitela druge evropske narode. 1 Mili na si Slovenski igralec, režiser m gledališki pedagog Milan Skrbinšek je te dni 19. februarja obhajal 70-letnico svojega rojstva. Čeprav že v častitljivi življenjski dobi je vendar še vedno pri polnem gledališkem delovanju, pred dvema letoma je prišel gostovat tudi v Trst. Milana Skrbinška pozna vsa slovenska javnost. Kamor ga je zanesla njegova gledališka pot, je postal kot malokateri slovenski umetnik silno popularen. Njegova umetnost je zapustila povsod, kjer se je udejstvoval, neizbrisne sledove. Tako v Trstu, kjer je koncem prve svetovne vojne leta 1918 v bivšem Narodnem domu po- Drobne kulturne novice Te dni je ljubljansko Mestno gledališče uprizorilo premiero igre «Dobri človek iz Sečuana» znanega nemškega naprednega dramaturga Berchtolda Brechta. » * * V Moskvi so svečano odprli muzej v hiši, v kateri se je rodil Dostojevski. Vnuk Dostojevskega je poklonil muzeju portret žene književnika Ane Gri-gorijevne. Za sedaj so odprli tri sobe, v katerih so razstavljena dela Dostojevskega, ki so izšla v domovini in inozemstvu, med kritiki njegovih del so tudi monografije, ki sta jih napisala nemška književnika Štefan Zweig in Thomas Mann. PREJELI SMO: BULLETIN DTNFORMA-TION, du Ccmité Central du Parti Comuniste Bulgare. Sofia X e apnèe n. 1, 1956. LA ROUMANIE D'AU. JOURD’HUI. revue mensuelle illustrée, n. 1, janvier 1956, Bucarest. SL A VJiAlNJE, Ezemesjacnyi žurnal Slavjanskogo komitetao SSSR. Moskva. 1 janvar 1956. Smrekar si z roko oči otrne in vstane. Takoj za njim vstane žena. Prekrižata se ter vrneta. Sredi cerkve je stal človek. On se ni po njiju oziral, a ona ga nista videla, dokler sta lik njega prišla ; potem sta šele spoznala Štefana in — - obstala. Nekaj časa ni nobeden spregovoril, potlej reče Smrekar : «Mladenič, ako te ima Bog rad, tudi jaz te bom rad imel.» Štefan morda ni precej vedel, kaj te besede pomenjajo, a zvedel je, ko je žena dostavila : «Štefan, moli še ti, da bi ne umrla, potlej bo vse, vse, kar bo Bog hotel ! » Ona odideta. Štefan ostane tam na mestu, kakor priklenjen. Kaj je hotel? Namestnika smrt neče ; rad bi bil deklico n a mesterai : in bil bi se zaletoval v nebesa, kakor Titani v stari pripovedki, bil bi prosil in silil in zahteval, njo oteli ! Josip Jurčič SOSEDOV SIM XXVIII Do polnoči je bilo. V hiši, v sobi pri tleli * »v mii okrog bolnice zdravnik z očetom in materjo. Nocoj se je imela bolezen odločiti in čakali so. Na dvorišču je bilo več vozov. Na enem je ležal precej velik mlad človek v slami, s komolcema glavo podpiral in nemirno se metal sem ter tja. Vselej je glavo vzdignil, kadar so kaka vrata zakričala ali se kaj drugega genilo. Iz konjskega hleva, s svetilnico v roki, pride domači hlapec, mane si zaspane oči ter tava preko dvora. Prišedši do onega voza ob-slane, odstopi dva čevlja in z robato kletvijo svetilnico vzdigne, da hi si posvetil, kdo tukaj leži. «Kaj te vrag trese, kali, Štefan? Kaj mi slamo drobiš na dragoletnikovem vozu ter se dolgopetiš po dolgem in širokem? Rajši v hlev pojdi ; moja postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel zatisniti očesa. Danes je tržni dan, pa je treba še ovsa dobiti ter napasti in napojiti one suhe kljuke Strženo-ve, ki je rekel že ob štirih napreči, —1 da bi ga zlodej jemal ! Saj groš ti prekleto izbira in izbira, p red no ga človek vidi. - Spat, spat, Štefan ! » In gledaje na zvezde, reče mršavi hlapec, svetilnico povzdignivši, kakor da bi si bolel po nebu posvetiti : «Glej, gostosevci že za sosedovo gredo in svete Katerine kolesa ni že več videti. Ura je dve popolnoči tako gotovo, kakor si ti pijanega Brašnarja sin, če se ne huduješ.» «Miruj in pojdi!» reče Štefan. «Kaj pak, kaj pak ! povedaj mi ti rajši, ko se že tako lepo poznava od nekdaj, s kom si se doma razprl ali stepel, da se zdaj že tri dni tako tiho in na pol skrivaje poteplješ tod okoli ter si kakor Pavliha, ko je mislil, da ga je medved snel? » «To tebi ni nič mari.» « Vidiš ga! Ka nisva prijatelja? K a nisem pri tvojem očetu služil, ko ti še hlač nisi znal obuvati?» V tem hipu se duri blizu velikih vrat odpro ter v vežo stopi zdravnik, gospodinja s svetilom in Smrekarjev Anton. Štefan plane z voza ter naglo pristopi bliže. Ker je v temi stal. zato ga niso od luči mogli videti. Slišal je ves pogovor, in kar je slišal ter kar je Smrekarjev razjasnjeni obraz pričal, kar so doktorjeve obljube zatrjevale, vse je bilo tako veselo, da bi bil zavriskal in poskočil : bolezen se je na bolje obrnila ! XXIX. X Z eč čevljev debel sneg je ležal po deželi. Od * petka do nedelje je nepretrgoma šel in drevje po Smrekarjevem vrtu je bilo vse belo. Po vejah ga je viselo po pedenj na debelo, in kar je bilo šibkejšega drevja, pripogibalo se je k tlom trudno in otožno pod težo. Smrekar je stal do rogovile v snegu sredi vrta, počasi iz svoje pipe kadil ter hlapcu kazal in zapovedoval, kako je z dolgim drogom sneg ogrebati, da se še več vej ne odčehne, nego se jih je že. Zdaj in zdaj je za kakovih deset korakov pregazil, posebno s kake slive debelo sneženo breme otresel, ali morda zamišljen z nogo sunil kak odlomek s tega ali onega drevesa. Vse, kar se. je odlomilo, smililo se mu je bolj, nego drugekrati sto goldinarjev izgube, ker sadni vrt je tako rad imel kakor konje ali pipo. V hiši sta sedeli mati Smrekarica in Franica. Poslednji se je poznala še bolezen, kajti lice ni še imelo nekdanjega rdečega cveta. Odkar se je bila iz mesta vrnila, bilo je precej izpremembe v hiši in v vasi. Kakor sonce, če ga nam temna noč zakrije zdi sc nam drugo j litro mnogo lepše in vse drugačno ; tako je bilo po znanem dogodku v Smrekarjevi hiši pekako vsa druga razmera med hčerjo in ro- diteljema. Gotovo, da je bila vso to izpremem-bo naredila hčerina huda bolezen in roditeljski strah, da jo izgubita. Oče namreč nikdar, niti z najmajšo besedico, ni v misel vzel hčerinega pobega od poroke ; ni ji ničesar očital ; vedno je prijazneje in ljubeznjiveje govoril ž njo : da, celo z družino se mu je bilo izgubilo precej poprejšnje trdobe. Mati je hčer to seve šele po več dneh — opominjala, kaj je bilo tega vsega treba? Zakaj ni bolj odkrito in naravnost govorila ž njo, z materjo, (la neče Pogreznikovega Petra? A vse to je bilo govorjeno z neko ljubeznijo, ki je hčeri prej izvabila skrivno solzo iz očesa nego odgovor z jezika. Danes sedita obe, vsaka pri svojem oknu, hči šivaje, a mati ima že več minut posel s tem. da bi konec utrgane niti na vretenu svojega kolovrata našla iz krotovice ter ga zopet vdela v vretensko uho. Ko se ji nazadnje posreči, poseže z roko po kolesu, da bi kolovrat zapet zavrtela, kar vendar gredoč pozabi, kajti skozi okno pogledavši na vrt reče hčeri : «Glej, glej, s kom oče govori ! » Franica pogleda tudi skozi okno, pa se hitro obrne ; zardi se v lice ter upogne k šivanju. V snegu zunaj je stal Smrekar, na podrto staro jablano z nogo oprt in govoril s sosedovim sinom Štefanom. Mati se obrne od okna in začne presti, malo z glavo kimaje, kakor je nanašalo kolesno vrtenje in pritiskavanje z nogo kolovratne pre-slice nizdol ali popuščavanje kvišku. Matka je gotovo med delom nekaj prijetnega premišljala, kajti gubanei po obrazu so se nekako gladili ter na obeh plateh ustnic so se po nekoliko rejenem obrazu dolale dovoljne glo-belce. Hči je materino zamišljenost porabila, da je zvedavo, a skrivaj dvakrat pogledala skozi okno na vrt, kjer je še zmerom oče s Štefanom govoril pri podrti jablani. «Ali sta se že kaj pogovorila z očetom ?» vpraša naposled mati s pomenljivim nasmehom. Hči pogleda od dela in vpraša po malem hipcu : «Kaj?» «I »aj veš kaj ! Malo ven pogledi ! » Deklica ne odgovori. «Saj meni smeš povedati ! Kaj nisem tvoja mali ! Ulej, kako bi bilo lepo in prav, ako bi mi bila vselej vse povedala ! Ni še nič rekel oče ? » «Nie ne ! » odgovori dekle napol tiho in sramežljivo. Mati nekaj časa prede, potem ustavivši kolovrat in pretikajo kobilico reče : «Vesela bodi in moli. da imaš tako pamet nega očeta ! Včeraj sva se menila ; vse bo prav. in kakor je božja volja.» XXX. Oozneje tri dobra leta je bilo vse prav, in * kakor je bila božja volja ; samo stari Brasnar ni več vina pil, nego že poldrugo leto počival tam, kjer ga nihče ni več rabil za tožbe, pisma in mešetovanje. Zopet je bil semanji dan v bližnjem trgu. Pred Smrekarjevo vežo je stal zopet voz za semenj naprežen, kakor o dogodkih, ki so v prvem poglavju te povesti pripovedovani. Razloček je bi! samo ta, da je bil drug konj vprežen in da je pri vozu stal v delavni obleki Smrekar ter se veselo smejal lepemu dvoletnemu dečku, ki ga je bil posadil na sedež in kateri je lovil njegovo pipo in bič. «Kam pojde ata?» vpraša mož otroka. Deček pokaže z ročice in za ječa po svojem jeziku : «Peljal!» « Kam se bo peljal?» Deček je bil naučeno besedo že pozabil, in p redno ga stari Smrekar zopet navadi izgovarjati: «semenj», stopi iz veže mlad mož, v katerem hitro Štefana spoznamo. Ker je bil v pražnjem oblačilu, ni ga dete poznalo prvo trenotje ter se je oklenilo Smrekarja, ko ga je Štefan hotel v naročje vzeti. Smrekar se je glasno zasmejal in rekel : «Otrok ima dedčeka rajši od očeta.» To je veselilo tudi mlado mater, Franico, ki je k svojemu možu Štefanu na voz sedala. V poljubu, s katerim je dete z voza poljubljala, bila je poleg materine gotovo tudi otročja ljubezen in hvaležnost k očetu. V tem. ko je Smrekar zetu nekaj naukov dajal : kaj in kako je kupovati v semnju, komu je denarje posoditi in koga je terjati, izkušala je babica, mati Smrekarica, z raznimi zvijačami sinka od matere dobiti, da ne bi jokal, ko jo bo videl odhajati. Star sosed, ki je šel mimo hiše zamrmra : «Pa kako se zdaj vse rado ima in se ima ! » KONEC Milan Skrbinšek pred skoraj tridesetimi leti stavil spet na noge slovensko gledališče; potem v Celju, dalje v Mariboru, kjer je skupno s tedanjim ravnateljem Nučičem ustvaril in dvignil gledališče do take višine, da je postalo najvažnejši kulturni faktor na tedanji izpostavljeni obmejni točki, in nazadnje v Ljubljani, kjer deluje še danes. Skrbinšek je v Trstu v eni sami sezoni 1918 19 postavil na oder vsa Cankarjeva dramska dela, od katerih so bila tedaj nekatera sploh prvič uprizorjena. Tržaško občinstvo je-sledilo predstavam ob nabito polni dvorani. Bili so to mogočni uspehi, ki jih je izvo-jeval Cankarjev propagator Milan Skrbinšek, zaradi česar je ostal tržaškemu občinstvu in vsem Primorcem v najlepšem spominu. Skrbinška po vsej pravici lahko imenujemo reformatorja slovenskega gledališča. Kjer je deloval bodisi kot i-gralec, režiser ali pedagog, je vnesel nov duh umetniškega ustvarjanja. Eno izmed glavnih skrbi pri gledališču je Skrbinšek posvečal ustanavljanju dr: mskih šol. Vzgojil je vrsto igralcev, svojih učencev, med katere smem prištevati tudi sebe. Zaradi velikega števila teh je prišel celo v pregovor. Ko je z ljubljansko gledališko družino gostoval nekoč po Dalmaciji, so se celo tam marsikje javili njegovi učenci ter ga prišli pozdravit. In ko je ta skupina, v kateri je bil med drugimi tudi zdaj že pokojni igralec-humorist Lipah, plula tedaj po' morju ter se je ob ladji nenadoma pojavil delfin, vzklikne Lipah: «Glej ga, vprašaj ga, če ni morda tudi ta Skrbinškov učenec!» Skrbel pa je Skrbinšek za to, da je mlajše igralce zasedal tudi v odgovornejših vlogah, česar so se drugi režiserji po navadi izogibali ter rajši komodneje delali z že zgrajenimi umetniki. Razen tega je polagal pozornost tudi di. letantskemu odrskemu ude:. stvovanju ter na ta način vzbujal ljubezen do gledališča med širšimi ljudskimi sloji. A udejstvoval se ni le kot igralec, režiser, pedagog in vodja gledališča, marveč tudi kot prevajalec, pisatelj in drama-tizator marsikaterega odrskega dela, izmed katerih ne smemo pozabiti njegove uspele dramatizacije Cankarjevega «Hlapca Jerneja», ki ga je po njegovi zaslugi spoznalo vse slovensko ljudstvo, tudi gori» ško in tržaško. Kdor je bil kdaj v Skrbinškov! pri’etni družbi, ne bo ni. koli pozabil originalnih, vedno svežih, duhovitih dovtipov, katerim se je vs»kdo od srca nasmejal. Skrbinšek je romantik, otroško iskren, z eno besedo prava umetniška duša, ki ne prenese grobosti. V svo’em delu je precizen in pošten, neizprosen do samega sebe. tenkočuten ter bogat na čustvih. On je . naš prvi šolan gledališki človek, ki se je ves posveti! dvigu in reformi slovenskega odra. Skrbinšek Je poznan kot p.o-nir ustanovitelj novih gledališč ter vedno vnet za novo t arije in eksperimente. S sv > jo 'silno umetniško potenco je mnogo prispeval k dvigu in procvitu sl: venske odrske umetnosti in le škoda je, da se ni posrečilo tudi pri zadnjem zopetnem ustanavljanju tržaškega slovenskega gledališča priklicati ga v Trst, kjer bi s svojo veliko sposobnostjo in popularnostjo gotovo neprimerno koristil. Z njim bi dobili ne le sposobnega gledališčnika, marveč tudi odli. enega družabnika. A kar se ni, se še lahko zgodi, saj Skrbinšek je še mlad, pravijo, zato: Na mnoga leta, dragi Milan in nasvidenje! JUSTO KOŠUTA STKAN 4 » JEDAČO 25. FEBKIABJA H Sindikalna konshìuanla (Nadallevanje z 2. strani) nizaciji krasno delavsko zastavo, ki jo je z vidnim gano. tjen prevzel v svoje reke mladinec Ferfoglia Mario, kateri je bil prej spregovoril v imenu skupine neorganiziranih mladincev. V nedeljo je bila izvoljena Izvršna komisija ki jo sestavljajo: Barban Umberto, Burlo Giuseppe, Benini Giacomo, Calabria Arturo, Canciani Giorgio, Gattonar Antonio, Cioppi Umberto, Donadei Galliano, Ferrari Paolo, Guštin Veljko, Gombač Franc, Migliacci Francesco, Muslin Giuseppe, Pagliari Giovanni, Radich Ernesto, Sema Paolo, Saranz Livio, Scaliziani Edmondo, To. minez Bonomo, Tostili Sergio, Veni Carlo, lomastili Pina, Tranquilli Floriano. \'a IV. kongresu CGIL v Rimu bodo člane Nove zvezne delavske zbornice zastopali naslednji delegati: Benini Giacomo, Gattonar Antonio, Can ciani Giorgio, Ferrari Paolo, Guštin Veljko, Radich Ernesto Saranz Livio, Tominez Bonomo, Vitez Srečko. Zgodovinsko zasedanje sindikalne konstituante se je nedeljo zaključilo z velikim javnim zborovanjem, na katerem je govoril poslanec Fernando Santi, vsedržavni taj. nik CGIL. V svojem življenju sem doživel mnogo dogodkov — je z vidnim ganotjem spregovoril Santi — kar pa bo ostalo največ časa v mojem spominu in srcu je to, da danes lahko prisostvujem preporodu tržaškega sindikalnega življenja. Podčrtal je v nadaljevanju svojega govora pomen nove organizacije, ki je za tržaške delavce učinkovito orodje za o-brambo njihovih pravic in dosego boljših življenjskih pogojev. Ponovno je tudi v nedeljo podčrtal potrebo, da se premostijo razprtije in polemike iz preteklosti, ker je treba gledati predvsem na bodočnost in delovati na tem, da se vrne tržaškim delavcem samo zaupanje in zaupanje v njiho. vo sindikalno organizacijo. Z današnjem dejanjem — je poudaril Santi — postanejo tržaški delavci enaki z delavci iz republike, kar se tiče pogojev in pravic, postanejo direktni posredovalci za delovne pogodbe in druge določbe, ki urejajo odnose med delavci in delodajalci. Ustanovitev Nove zvezne delavske zborn-ce pa je doprinesla k izboljšanju odnosov sodelovanja in sožitja z narodni bližnje Federativne ljudske republike Jugoslavije, bratskega sožitja med Slovenci in Italijani tega ozemlja, pomiritvi tudi na političnem področju. Posl. Santi je nato še poglo. bil pomen, ki ga ima pristop v veliko CGIL za gospodarski in socialni napredek dežele, za obnovitev njenega ustroja, kar je povezano z gospodarskimi vprašanji Trsta. Orisal je nato velike delavske borbe v Italiji, ki se bodo lahko vodile s še večjim uspehom, v kolik,-r bo sindikalna organizacija močnejša. Z ustanovitvijo Nove zvezne delavske zbornice otvarjamo novo poglavje v zgodovini tržaškega delavskega gibanja — je zaključil govornik; — In na prvi strani smo zapisali veliko besedo «Enotnost», kar pomeni, da korakamo naproti vsem delavcem z odprtim bratskim srcem, da se bomo borih združeni, za skupne zahteve in združeni zasedli položaje, s katerih bo tržaško delovno ljudstvo lahko korakalo dalje v boljšo bodočnost. Zadnje besede gov urnika je preplavil gromovit aplaz, ki se je dvignil v dvorani. Zborovanje se je zaključilo z delavsko himno; še prej pa je bila z aplavzom odobrena pozdravna brzojavka tov. Di Vittoriju. NA SEJI TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA IBS111 mali illikivanja kfimlta [olimiiii Intervencija tov. Bernetičeve - Tov. Rogassi o krivičnem črtanju iz volilnih seznamov - Intervencije tov. Gombača in Radicha V četrtek in petek prejšnjega tedna je tržaški občinski svet obširno razpravljal o re solucijah, ki sta jih predložili naša skupina in občinski odbor v zvezi s krivičnim črtanjem volivcev iz volilnih seznamov. Razen tega je prejšnji petek občinski svet dvignil e-noglasen protest zaradi potrditve odlikovanja kriminalcu Collnttiju. Občinski svet se je sestal tudi v torek. Na tej seji so prišla na vrsto razna vprašanja in predlogi posameznih svetovalcev. O vprašanju črtanja volivcev je imel prejšnji četrtek daljšo intervencijo vodja naše skupine tov. Rogassi, ki je povedal da imamo v Trstu kakih 2500 primerov črtanih volivcev, kar je vsekakor zelo resno. vprašanje. Opozoril je, da je treba čimprej nekaj ukreniti. to tembolj, ker se volilna komisija strogo drži protizakonite Scelbove okrožnice. Tov. Rogassi je nato tudi iz juridičnega stališča, dokazal protizakonitost okrožnice ter v zaključku predlagal izglasovanje naše resolucije. Resolucija, ki jo je predložila naša skupina zahteva naj vladni komisar s posebnim ukazom določi, da pogojne kazni, po zaključku kazni avtomatično omogočijo vpis v volilni seznam. Avstrijske kazni za tatvino, predvidene v čl. 460 avstr. kaz. zak. pa naj se izravnajo s prestopki, ki jih predvideva čl.626 sedanjega kaz.zak. Kazni, ki spadajo pod omenjeni člen namreč ne onemogočajo vpisa v volilni seznam. Tov. Rogassi je še opozoril, da ima volilna komisija določeno avtonomijo, ki naj jo tudi izvaja, kot to delajo komisije v Neaplju in več drugih italijanskih mestih. Ekspedicija v Antarktiki (Nadaljevanje s 3. strani) Reioiucji sta bili dani na glasovanje naslednji dan. Tudi tokrat je večinska koalicija glasovala za s voj o resolucijo, ki predaja vso zadevo v rešitev vladi. Za resolucijo naše skupine so poleg komunistov glasovali še dr. Dekleva, socialist tov. Teiner in indipendentisti. Tolloy pa se je vzdržal glasovanja. Na petkovi seji so posamezni svetovalci izrazili ogorčenje zaradi potrditve odlikovanja zloglasnemu mučitelju antifašistov Collottiju. Prvi je izrazil protest socialdemokrat Paladin, ki mu je sledil podžupan Visintin z obvestilom, da je občinski odbor poslal protestno brzojavko. Tov. Bernetičeva je v svoji intervenciji zahtevala naj župan v imenu našega mesta intervenira pri obrambnem ministrstvu in zahteva preklic nečuvenega odloka o - odlikovanju fašističnega kriminalca Collottija Sklicevala se je na enotno stališče, ki ga je zavzel občinski svet takrat, ko je prišla v javnost vest o tem odlikovanju ter ožigosala izjave, ki jih je dal podtajnik obrambnega ministrstva v odgovor na interpelacije poslancev. ki so zahtevali pojasnila. Vse to — je poudarila naša svetovalka — zveni kot žalitev našega mesta, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno odporniškega gibanja in tega ni mo- j goče trpeti v tem mestu, kjer je omenjeni, kriminalec pustil toliko krvavih sledov. Svoje ogorčenje so irzazili še drugi svetovalci, kot Dr. Dekleva, Francesco Collotti, ki je protestiral tudi v imenu Radikalne stranke, nadalje Tolloy in Teiner. Na omenjeni seji je tov. Radi cn zopet postavil vprašanje večje zaposlitve brezposelnih pri Sel ad in v tečajih za strokovno preuspo-sobitev. Tovariš Gombač je predlagal zgraditev nove čakalnice na koncu filobusne proge št. 11, dočim je toy. Radich zopet načel vprašanje zaposlenih pri Selad. V torek, se je zaključila razprava o proračunu podjetja Acegat. Solidarnost SHLP ob nesreči v Makedoniji Vodstvo SHLP je poslalo te dni generalnemu konzulu FLRJ v Trstu g. Mitju Vošnjaku naslednje pismo v znak solidarnosti ob težki nesreči v Makedoniji: «Spoštovani gospod konzul! V imenu Slovensko hrvatske ljudske prosvete in včlanjenih društev Trsta in ozemlja Vas prosimo bodite tolmač naših iskrenih čustev ob veliki nesreči, ki je zadela Jugoslovan sko ljudstvo; v Mavrovem v Makedoniji. Ob tej strašni nesreči nas navdajajo ista globoka čustva z bratskim jugoslovanskim ljudstvom, kateremu želimo čimprejšnje izlečenje od prizadetosti, kakor tudi mnogo vsestranskih uspehov. Prejmite, gospod konzul, izraze našega spoštovanja.» Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje V sobote 25. februarja ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 ftAemie'ia Sreča, kje si? EDEN END Spisal : J. B. Priestley Režiser : Nada Gabrijelčičeva Prevedla : Mira Miheličeve Scenograf: lože Cesar PRVIČ V SLOVENŠČINI V nedeljo 26. februarji ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» ponovitev Sreča, kje si? Prodaje vstopnic v Tržaški knjigarni ul. S. Francesco 20, lei. 37-3-38 od čelrlka 23. II. dalje ter eno uro pred pridelkom predstav pri blagajni dvo- V torek 28. februarja ob 20.30 v kinodvorani v Skednju Sreča, kje si? TAKOJŠNJA INTERVENCIJA T0V.L0VRIHE PREPREČILA PODRAŽITEV Avtobusni podjetji preklicali povišek cen II Sv. Križu so komunisiKe pridobile it novih tovarišic Uspeh je sad dobro pripravljenega delovnega načrta Iz Sv. Križa smo prejeli nadvse razveseljivo novico Zenska celica je v razmeroma kratkem času pridobila za partijo 14 novih tovarišic in se s tem postavila v kampanji za rekrutacijo na častno mesto skupno s šempo-l-ajsko sekcijo. Uspešno podrobno delo, ki so ga v zadnjem času opravile kriške tovarišice — kljub mrazu in snegu rr naj služi za vzgled vsem sekcijam in celicam, vsem tovarišem in tovarišicam. Služiti mora za vzgled in vzpodbudo še posebno tistim, ki so mnenja, da v njihovem okraju ali vasi ni več nobene možnosti za pridobitev novih članov za. partijo. Ce so dosegle kriške komunistke tako sijajen rezultat, je to sad dobro- pripravljenega delovnega načrta in seveda istočasno politične zavesti, požrtvovalnosti in agilnosti tovarišic, ki so šle z navdušenjem na delo. Tovarišice so si znale načrtno razdeliti delo; vsaka si je vzela določen del vasi in obiskala pcedine žene: bivše borke, aktivistke v ilegali, matere in vdove padlih itd. Tako, je vestno pripravljen načrt dal dobre rezultate. sko sekcijo in žensko celico iz Sv. Križa pravo tekmovanje. Razlika je skoro neznatna; Sempolaj ima do sedaj 17 novih članov, kriška ženska celica pa 14 novih tovarišic, kar pa ne izključuje, da bo Sv. Križ prekosil Sempolaj. Zgonik Nenadna smrt vaščana Ivana Doljaka je hudo potrla vse prijatelje in znance. Saj je bil pokojni Nini znan kot sposoben mizarski mojster in marljiv delavec ter skrben družinski oče. Za časa prve svetovne vojne je moral kot mlad vojak marsikaj prestati. Tudi druga svetovna vojna mu ni prizanesla. Nacisti so ga tirali v Nemčijo, kjer je moral trdo delati. Brez dvoma so posledice deportacije spravile v prerani grob pokojnika. ca Ivana Doljaka se uredniški kolektiv «Dela» pridružuje izrazom sožalja. Dolina Zupan tov. Dušan Lovriha je bil prejšnji; teden sprejet pri generalnemu komisarju dr. Paiamari, s katerim se je razgovarjč4 o raznih občinskih problemih. Med drugim mu je predočil težko stanovanjsko vprašanje ter nakazal potrebo novih stanovanjskih hiš. Vladni komisar je županu obljubil, da bo zadevo skrbno preučil. Na županovo ponovno, posredovanje je tudi zagotovil, da bo poskrbljeno za postavitev telefonskih govorilnic v Do-mju, Ricmanjih in Borštu. ' S ponedeljkom sta avte bušni podjetji, ki oskrbujeta "Zvezo med vasmi dolinske občine in Trstom, nenadoma in v splošno ogorčenje vseh občanov, povišali ceno voznih listkov in abonmajev. S tem so seveda naprtili novo finančno breme predvsem delavcem, ki se dnevno vozijo v mesto na delo, dijakom kakor tudi drugim, ki (morajo pogostoma po opravkih v Trst. O neupravičenem povišku je bil obveščen dolinski župan tov. Lovriha, ki je še isti dan interveniral pri Inšpektoratu za motorizacijo in generalnem komisariatu. Ker v ponedeljek ni bilo v Trstu merodajnih funkcionarjev inšpektorata, se je tov. Lovriha vrnil v torek in ob tej priliki še enkrat interveniral pri, vladnem komisarju. Takojšnja intervencija župa,-na je bila vseskozi uspešna. Tov. Lovriha je namreč dosegel pri omenjenih oblasteh, da sq takoj posredovale pri lastnikih avtobusnih podjetji za preklic poviškov, ki so bili že stopili v veljavo. Tudi ta primer, ko sta hoteli podjetji zopet povišati cene, še bolj opravičuje predlog občinske uprave za postavitev | filobusne zveze med dolinsko občino in Trstom, od česar bi imeli veliko korist občani, bo disi kar se tiče cene voznega listka, kot tudi rednosti zveze. To je sicer dolinski župan zopet podčrtal, ko je bil prejšnji teden pri vladnemu komisarju. Pismo slov. dijakov ministru Rossiju Kontovel ■Prejšnji petek so vaščani spremili k zadnjemu počitku 81-letnega Jožeta Zlobca, ki je umrl po krajši bolezni v tržaški bolnici. Z njim je vas izgubila enega izmed najstarejših očancev. Izgubila je moža, ki je bil že iz mladih let napredno usmerjen in narodno zaveden. Bil je soustanovitelj krajevnega Gospodarskega društva lin član vseh naprednih ljudskih organizacij. Pokojni Jože počiva sedaj na domačem pokopališču, blizu groba padlih junakov s Kontovelai, ki so dali svoja življenja za iste ideale, za katere se je pokojnik vedno navduševal. se boril in vzpodbujal tudi druge. Naj mu bo rahla rodna gruda! Sorodnikom in družini Albi iskreno sožalje vaščanov in uredništva «Dela. (itajte, širite, podpirajte «DELO» Pokojni Doljak je bil zaveden mož; svojčas aktiven v domačih prosvetnih društvih. Do zadnjega je bi tudi stalen in zvest bralec «Dela» Omeniti moramo še, da se akcija kriških tovarišic nadaljuje in ni dvoma, da bomo i-meli še priliko pisati o novih rezultatih. Lahko rečemo, da se je razvilo med šempolaj- Kljub hudemu mrazu se je pogreba udeležilo v soboto lepo število domačinov. Pevski zbor iz Saleža mu je zapel v slovo na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Težko prizadeti družini Doljak naše sožalje. Ob izgubi našega zvestega bral- PREDKONGRESNA DISKUSIJA letali tipa AN-1. Letalski del ekspedicije vodi znani polarni pilot 1. t^erevečin. 30 traktorjev in avtomobilov, ki so posebne vrste, da se lahko kreta-jo po snegu in ledu. pomaga ekspediciji pri osvajanju notranjosti Antarktike in prevažanju materiala . V spremstvu ekspedicije je tudi posebna grad-beno-montažna skupina, ki ima nalogo, da zgradi stavbe za razmestitev ekspedicije. Te stavbe so posebne konstrukc je. Kljubovati morejo najtežjim vetrovom in nevihtam, v njih je zelo toplo tudi pri najnižjih temperaturah. Jasno je. da vlada za vsako ekspedicijo, ki odhaja v nera-ziskovane in neznane dežele, veliko zanimanje. To je tudi primer te ekspedicije. Sovjetska javnost je spremjala z veliko pažnjo njene priprave in sedaj spremlja njeno delo. Posebno zanimanje so pokazali... filatelisti. Kako je to redko in vznemirljivo za ljubitelje poštnih znamk, da dobijo pismo ali razglednico z žigorg: «Južni tečaj, poštna postaja ’Mirnij’»! Ekspedicija je prejela že veliko pisem s prošnjo, da odpošlje zainteresiranim zbiralcem poštnih znamk pisma in razglednice z žigom Južnega tečaja. Filatelisti pa so začeli že dobivati -la pisma. Vposta-viìa se je tudi poštna zveza z ekspedicijo na Južnem tečaju. Pot vodi iz Moskve preko Indije. Indonezije, Avstralije do taborišča sovjetske ekspedicije. Kako bomo izboljšali delovanje naših sekcijskih komitejev Žene se pripravljajo na proslavo 8. marca Slovenski dijaki iz Trgovske akademije in Učiteljišča so podpisali naslednje pismo, ki so ga naslovili na mini. stra za javno vzgojo Rossija: Podpisani d.paki Slovenskega državnega učiteljišča v Trstu (slično pismo so poslali dijaki Trgovske akademije) Vas želimo opozoriti, da pričakujemo dokončno zakonsko priznanje našega šolstva, kar je obe nem želja vsega slovenskega ljudstva teh krajev. Prosimo Vas, da bi s svojo oblastjo posredovali za čimprejšnjo ureditev teh naših te. ženj ir. zahtev ter da se v naj-krajšen času izda zakon o u-reditvi slovenskih šol, ki bo temeljil na osnovah Republiške ustave in bo v skladu s členi Posebnega statuta londonskega sporazuma in Listine o človeških pravicah. Z odličnim spoštovanjem. (Sledi 105 podpisovo dijakov Trgovske akademije in 57 dijakov Učiteljišča).. Izseljevanje se nadaljuje Ladjà «Flamini3.» je v sredo popoldne odplula iz našega pristanišča s 103 tržaškimi izseljenci, ki so šli iskati v Avstralijo srečnejšo bodočnost, katere jim naše mesto na žalost ne more nuditi. Kot vidimo se val izseljevanja Tržačanov ni polegel, kar je pač posledica težkega gospodarskega stanja Trsta. V četrtek pa je odpotovalo z vlakom za Genovo nadaljnjih 300 Tržačanov, ki se bodo tam. vkrcali za Avstralijo. Za teden --- dni — Li st: po up D( ro za PC Sobota, 25 - Valburga Nedelja, 26. - Andrej (šči; Ponedeljek, 27. - Gabrijel Torek, 28 - Roman Sreda, 29, - Medica MAREC ___ Četrtek, 1. - Albin . Petek, 2. - Neža Praška tiin, ZGODOVINSKI DNB5£LHj 26. 1643 je umrl p imorski partizan Janko Premrl 27. 1936 je umt-1 veliki so; biolog J. P. Pavlov Konferenca o Madžarski v Nabrani Center za kulturne stike deželami ljudske demokracije priredi v torek 28. ob 20. uri v kinodvorani v Nabrežini predavanje o razvoju LR Madžarske. ki ga bo podal tov. Angel Blazina. Po predavanju bo sledil madžarski film «Budimpešta 1810», poleg katerega bo predvajan tudi dokumentarni film o nogometni tekmi «Madžarska-Anglija 7 1». ČESTITKE — Tovarišema A-lojziji in Ivanu Cibic s Proseka, ki slavita te dni svojo zlato poroko pošilja tople čestitke in voščla celica KP s Proseka. Prav posebno želi tov. Aloiziji, ki se zdravi o bolnici, da bi čimprej okrevala in se kmalu vrnila zdi. - 1 in vedra domov. ČESTITKE — Komunisti sveto-ivanskega okraja iskreno čestitajo Viktorju Kovačiču, staremu antifašističnemu borcu, ki slavi te dni svojo 75-letnico. Z ENOTNO IN VZTRAJNO BORBO Pristaniščniki dosegli 8,36 odst. poviška tarif Brezposelni v Miljah stopili v agitecijo - Intervencija mi-Ijskega župana pri oblasteh - Dve zmagi Delavske zveze Brezposelni v Miljah so stopili v agitacijo, ker problem polne zaposlitve pri. Selad še ni rešen. Določeno je namreč, da je za Selad v Miljah na razpolago 155 me.st za brezpo. selne, dočim jih je zaposlenih samo 133. Zgleda celo, da je v seznamu zaposlenih vpisano še vedno določeno število delavcev, ki ne delajo že več mesecev, pa jih vseeno nočejo odpustiti. V ponedeljek je delegacija brezposelnih zaprosila milj-skega župana, da intervenira pri pristojnih forumih, kar je tov. Pacco tudi takoj izvedel. Županu so zagotovili, dia bodo število razpoložljivih mest takoj izpopolnili z namestitvijo brezposelnih. Toda tudi tokrat je ostalo samo pri obljubah. , Te dni bo delegacija brezposelnih stopila v stik z oblastmi v Trstu, v svrho končne ureditve zadeve, ki se zavlačuje že preveč, časa. dosegla v zadnjem desetletju po osvoboditvi. Po zanimivem nagovoru tov. Blažine, je sledil češki barvni film «Cesar zlatega mesta», ki je navzoče resnično navdušil, kakor tudi revije, ki so bile ob tej pri. liki razdeljene vsem udeležencem. 2. 3. 1824 se je rodil Bedr c fJI tana, češki skladatelj. I U 2. 3. 1924 so fašisti zažgali, sko zbornico v ulici M-i pa-, kjer je imel sede mar Ljudski oder. vseg, ko s etovi 6 USJ foga trst a ; SOBOTA: 12.55 Jugcslojem, motivi - 14.45 Ritmični or(v.]0v - N Win IXltncr RrnHio..n 1 c c 3 Swing-ing Brothers - 16 S novela - 16.40 Kavarniški kprazn orkestra Ca; la Pacchior-ijslf0 sv< Sestanek s poslušalkami lije u, Slovenske pesmi - 22.30 Lilp -vi in K alma-novi motivi. [- ' NEDELJA: R. Kmetijska'01108' ja - 12. Oddaja za najm-l sv,‘ta 13.30 Glasba po željah - licicialn sba za naše malčke - 15.3Lnnct cert zbora iz Rupe - 16. J, "0st, uss: «Netc>p:r», opereta v iaoitel - 21 Donizetti: «Don Pasi leh I opera v 3 dejanjih. ražnn PONEDELJEK: 18.22 S» J . Finlandia - 18.30 Z začaral pri„sP' lice - 19.15 Radijska unii®3 širi 21.30 Pevski duet in harflko en - 22. Iz italijanske knji« in umetnosti , U,J« TOREK: 13.30 Glasba po.; Sef, - 18 40 Koncert tenorista ^ *U01 Pokornyja - 19.15 Zdravnice k: dež - 2i. Radijski oder -'ani »1, Pensa: BRAT, drama v dV|rizn“, SREDA: 12.55 Jugoslo; |ne motivi - 18.30 Radijska ma' skl c 19.15 Radijska univerza -UspeIo Vokalni tercet Metuljček ižicam lih. srvreuss'ir»- nosti in umetnosti. deležih ČETRTEK: 19.15 Sola in Mo po 20.30 Mtiški kvartet z Celje 1 21. Dramatizirana zgodba Vieuxtemps: Koncert št. 5' . 8'J1 lino in orkester. Je od PETEK: 13 30 Glasba po Pri v-Radijska univerza - 21. UH*'o-upr; 18 30 Z zača- ane police ) v Gr, prireditve v Trstu - 2lL--, kalni kvintet - 22. Poštna ,Jlh v Sijanja. K I n o 10 volj V veli 'i naza ‘ v koi ' Trstu P rosi a OPČINE Sobota. 25 febr.: «Skriv V jezdec» (Il cavaliere mi v ŠO). Barvni film Colui»nn tež Nedelja, 26. febr.: se ponovlovoljs. Ponedeljek, 27. febr: se Pin, |/; Osrednja proslava bo v nedeljo 11. marca Ce hrčemo izboljšati v spio- , zmu podobna tendenca. Tova-šnem delovanje naše partije, j riši omalovažujejo važnosti moramo predvsem posvetiti j stalnih in rednih stikov s cen- večjo pozornost sekcijskim kou mitejem, ker je prav od tega organizma odvisno, kako deluje partija na bazi, kjer se izvaja njena linija. Ker imajo sekcijski komiteji eno izmed najvažnejših nalog v naši partiji, je potrebno, da kritično pregledamo njihovo delovanje. Edino na ta način bo mogoče ugotoviti razne pomanjkljivosti in napake, ki ovirajo naš razvoj. Prizadevati si moramo, da vsestransko izboljšamo njihovo delovanje tako, da bodo postali sekcijski komiteji resnični centri borb in pobud, sposobni za usmerjanje množic m mobilizacijo vseh tovarišev okrog splošnih in krajevnih problemov. Tudi vodstvo naše partije mora posvetiti večjo pažnjo sekcijskim komitejem in jim stalno pomagati pri odstranjevanju napak in pomanjkljivosti. Obstajajo še vedno nekateri ,-ekcijski komiteji, ki delujejo sektaško in niso c stanju izognili se zastarelim metodam delovanja. To se opaža prav v tistih sekcijah, kjer ni dobre povezave med. centrom in sekcijo. Do pomanjkanja povezave pa je prišlo, ker se v teh sekcijah pojavlja anarhi- trom. Podcenjujejo sposobnosti tovarišev, ki jih je center dodelil v pomoč sekcijam in povzdigujejo svojo sposobnost, češ da lahko opravijo sa mi, brez druge pomoči. Tako stališče nima nič skupnega komunističnim zadržanjem in našimi načeli, je negativno in samo škoduje našemu delovanju :r\ Za dobro izvajanje političnega dela v sekcijah je potrebno aktivno- udejstvovanje vseh tovarišev. Zato mora sek. cijski komite preučiti, da najde pravilen način za mobilizacijo članov partije, da bodo celice v resnici aktivne in ne bodo obstajale samo na papirju. da bo v celicah politična diskusija, da se nakaže vsakemu tovarišu določena naloga, upoštevajoč vedno- njegove sposobnosti. Za voditelje sekcije ni dovolj, da opravljajo delo razna, šalcev tiska, ki ga vršijo nedvomno dobro. Vršiti morajo svoje delo voditelja, to je, da znajo pritegniti tudi druge tovariše h konkretnemu delu in političnemu življenju. Voditelji sekcije morajo poiskati ih poznati krajevne probleme, poznati morajo nasprotne stranke, s katerimi je voditi potrebno polemiko v krajevnem merilu o političnih dogodkih. Vprašanje kolektivnega vodstva je važno tudi za sekcije. Sekcijski sekretarji in vsi člani sekcije morajo imeti vedno pred seboj to načelo.. Dnevni red je treba sestaviti skupno s člani sekcijskega komiteja, ker samo na ta način bodo sestanki dobro pripravljeni. Ne sme se dogajati, da bi n .pr. kak posamezen tovariš hotel na vsak način prevladati s svojim predlogom ali pobudo, tudi če je zgrešen. Pripeti se namreč včasih, da se tovariš, ki je dal predlog zanj navdušuje, čim pa Dostavijo- drugi tovariši svoje predloge, ali pa jih postavi komite, se opaža, da tovariš , ne kaže več zanima- nja in ne prizadevanja, da bi pomagal pri realizacij, tudi če je ta predlog konkretnejši in važnejši. Potrebno je torej, da se vsi voditelji sekcij v resnici zavzamejo za uresničitev kolektivnega. vodstva, ki je najbolj, ša podlaga za izboljšanje yse: ga delovanja sekcijskega komiteja. kateri mora postati resnični center političnega življenja v okraju, kjer dej luje. VELJKO GUŠTIN Kot vsako leto, tako je tudi letos Zveza demokratičnih že na vložila vse svoje sile, da svečano proslavi 8. marec mednarodni praznik žena. Le. tos bo imela ta proslava še posebno značaj borbe, to je borbe proti draginji, za dostojno stanovanje, za dele in gospodarski procvit našega mesta. Kljub slabemu vremenu so imele žene že več sestankov, drugi se bodo še vrstili. Žene se zavedajo velikega pomeni’, ki ga ima njihov praznik ker bo tudi letos podkrepil borbo za njihove pravice. Tudi v Trstu žene nestrpno pričakujejo ta svoj dan, ko bodo prirejale v krožkih svečane proslave, ozaljšale dvorane pomladanskim cvetjem in si pripele v gumbnico mimozo. Glavna manifestacija bo pri na-s v Trstu, v eni izmed ve čjih kinodvoran in sicer 11. marca. Teden pred to manifestacijo bo posvečen raznim pobudam in pojačanemu delovanju ženskih krožkov. Kot gost pride za to priliko v Trst članica vodstva UDI Joyce Lussu, ki bo imela kon. ferenco o zakonskem osnutku za hišne gospodinje. Po konferenci bo predvajan zanimiv film. Za 8. marca bo izšla v posebni izdaj in povečanem formatu nova številka «Našega lista». Izvedena bo tudi posebna akcija širjenja revije «Noi Donne». S proslavo 8. marca je povezana tudi akcija razdeljevanja pristopnic za ZDZ, ki jo bodo žene v teh dnetf še pospešile. V nekaterih krožkih so se žene že obvezale za organizi. ranje praznikov ob priliki 8. marca. Tako imamo obvezo žena s Proseka, ki bodo organizirale v vasi lepo prireditev ter razdelile nad, 200 pristop-nič za ZDZ. Slične obveze so si zadale tudi žene v Sv. Križu pri Magdaleni, v Campo-rah in drugje. Vodstvo ZDZ va-bi vse slovenske žene, naj se strnejo o-krog svojega praznika in naj za to priliko združijo vse sile., da bodo dostojno in svečan-o proslavile to važno etapo, ki so jo žene vsega sveta dosegle z dolgoletno borbo. Devin V zimskih dneh, ko se bolezni, še posebno širijo, želimo tem potom opozoriti merodaj-kroge na- težave, ki jih bolniki — člani raznih bolniških blagajn imamo v nabre-žinski občini. V Devinu ob staja ambulatori j, kjer se vršijo pregledi zdravnika bolniške blagajne, kakor tudi privatni. Težave so v tem, ker je temu delu dodeljen le zdravnik za vse vasi nabrežin-ske občine, ki zaradi oddaljenosti ne utegne svojega dela opravljati tako, kot mu ga poklic nalaga. Zdravniški pregledi v Devinu se vršijo enkrat tedensko, ki pa nikdar nimajo točnega urnika; zato so ljudje prisiljeni čakati že od zgodnjih popoldanskih ur, tja do poznega večera, ker pač zdravnik pride kadar utegne. Zgodi se. posebno v zadnjem času, da marsikateri bolnik ne pride na vrsto, ker zdravnik mora po drugih opravkih. Da bi se ublažilo splošno nezadovoljstvo, bi bilo potrebno, da, bi se za Devin, Sti-van in Medjo va.s vršil vsaj dvakrat tedensko zdravniški pregled in bi s tem bil obenem urejen tudi urnik. Prav tako je nujno-, da bi », aa m se uredilo tudi izdajanje napotil za preglede pri zdravnikih-spe-cialistih, za katera moramo vedno hoditi v Nabrežino. Lahko si je predstavljati, kako je to neprimerno, ko bolnik potreben posebnega pregleda, mora recimo iz Medje-vasi v Nabrežino po napotilo, da bi potem tak pregled opravil pri specialistu v Trstu! Nekateri zavarovanci V borbi za zvišanje tarif so pristaniški delavci izbojevali pomembno zmago, ki je sad njihove trdne enotnosti in odločnosti. Na zborovanju, ki so ga imeli v torek, je tajnik njihovega sindikata tov. Muslin poročal o rezultatih. Pristani, ščniki so dosegli 8,36% čistega poviška na tarifah. Kot izredna doklada, tako -se bodo tudi tarife v bodoče povišale vsakih šest mesecev. Lonjer V nedeljo 19. t. m. smo po. kopali Ivana Marijo- Čoka, p. d. «Zupanov». Čeprav je bilo po vasi še precej snega, se je pogreba udeležila velika množica: ljudi. Vaški združeni pevski zbor mu je zapel na domu. v' cerkvi in na grobu v zadnje slovo ganljive žaTo-stinke. Naj mu bo rahla domača gruda! Koordinacijski odbor CGIL v ladjedelnicah ORDA je te dni urgiral pri ravnateljstvu rešitev problemov, ki so jih delavski predstavniki predložili že januarja meseca. Poleg teh je postavil še druga vprašanja: poenotenje delovnega urnika, priznanje višje kategorije ženam, ki so zaposlene v menzi, izplačilo izredne pomoči delavcem, upoštevajoč hudo zimo, in še nekaj drugih Tik pred ustanovitvijo Nove delavske zbornice, je beležila Delavska zveza prejšnji teden zopet dve zmagi na volitvah za nove tovarniške odbore. V ladjedelnici Felszegy je prejela 410 glasov delavcev (403 je prejela lansko leto), Delavska zbornica pa je prejela 404 gla-sove in nazadovala v primeri z lanskimi volitvami za 40 glasov. V novem odboru sta po dva predstavnika za, vsako organizacijo in 1 pred stavnik DZ za uradnike. Se pomembnejša pa je zmaga v podjetju Dilli,, kjer ima Delavska zveza 51 glasov, DZ pa 33. Prosek Pretekli petek, 17. febr. je bila v kinodvorani na Proseku nad vse uspela in zanimiva konferenca, posvečena LR Češkoslovaški, ki jo je organi, ziral Center za kulturne stike deželami ljudske demokracije. V nabito polni dvorani, kjer je bilo navzočih približno 400 poslušalcev s Proseka in Kontovela, je tov. Angel Blazina v svojem predavanju prikazal sedanji položaj in razvoj ekonomskega in kulturnega življenja na Češkoslovaškem, ki ga je ljudska oblast Ko se je letos pojavil prvi sneg, je tržaška občina razglasila. po radiju, da je na tn dobro pripravljena. Vsi pa smo se lahko na lastne oči prepri. cali, da ni bilo res. Saj so bili po mestnih ulicah par tednov še vedno kupi snega. Pot, ki pelje iz Lonjer j a skozi Sv. Ivan v mesto, je: bila še s prvim netežem zasuta. Domačini so morali sami očistiti sneg, da je lahko avtobus takoj vozil v vas. Ce bi čakali na občino, bi bila pot najbrže še dolgo zasuta, najmanj dokler ne bi sonce, ki je posijalo zadnje dni sneg stopilo. * ^ • • icui , sc ril To ek, 28. febr.: «NajdemOj g afer ji» (Ci troviamo leria). Film En-ic. , M0Ji Sreda, 29. febr.: se ponovi / I Četrtek, 1. marca: «Tri njsk, Tržaške Ob priliki pogreba L*"!" Doljaka iz Z-gn-nika d, sjj p 'Stanko Milič 1.000 lir zalv]- " 1 vni sklad «Dela». 15-.,.,e m hvala! m' ; »voje ------- °o bori SOŽtAiLJE — Sekcijsfcinejšegi mite KP Magdalene ipretl sl, Za “Delo" sožalje tovarišici Marij' druga i dan o-b bridki izgubi li' «loven ne matere. so ta iz II nanje Prejšnji, četrtek so našli mrtvo v stanovanju 75-lefrio Gemmo Fari-n vd. Calligaris. Policijski zdravnik, ki so ga poklicali- na po-moč je ugotovil, da je žensko zadela srčna kap. *** 57-letni Giuseppe Pietrobon je posta-l isti dan žrtev plina, čeprav stanovanje sploh nima plinske napeljave. Agenti, ki so jih sosedje poklicali na pomoč so vdrli v stanovanje in našli moža že mrtvega. Kmalu so tudi ugotovili, da je plin uhajal v stanovanje skozi odtočni lijak v kuhinji. *** Prejšnji teden je kazensko sodišče popolnoma oprostilo 47-letnega Teodora Kneza iz Nabre-ži-ne-kamnolomi 71. Obtožen je bil nenamernega umora, češ da je po njegovi krivdi prišlo marca 1954 do smrtne nesreče v hiši, kjer je prej stanoval. 11, marca 1954 je namreč električni to-k povzročil smrt 29-1 et n e Emme Lubiana, ki se je v kleti dotaknila neke žice. *** V ponedeljek je gorilni P''n zahteval kar dve smrtni žrtvi. Tragična nesreča se je pripetila v ul. Paolo Diacono 8, kjer sta v pritličju stanovala 41-letni Attilio Opara- in 35-1 etna sostanovalka Giordana Bon im por. Renner, Z njima j-e živel tudi 16-letni Claudio1 Opara, sin At-tilija. V nočnih urah je začel plin uhajati iz neke pokvarjene cevi, ki se je nahajala v bližini stanovanja in zadušil Oparo in Bo-nfnovo, dočim. je ostal Claudio, ki* je spal v bližini okna še pri življenju. Toda njegovo stanje je še vedno zelo resno, kljub vsem prizadevanjem zdravnikom. Močan duh po plinu je okrog 7.ure zjutraj zavohal že na stopnicah nek; stanovalec, ki je takoj poklical na pomoč druge. Ko je prišla policija im vdrla , novanje, je bil pri ž-ivfje«, ružii mo še Claudio, ki so ga'tn°- Na prepeljali v bolnico. Vest lrba ten Stoni smrti je globoko odi«! bolj posebno v šeni.jakobskem živečih ju. Ker sta živela Opara 1 jn \r -, o lo 1 - v- : , ; _: 1 ni.nova v zelo kritičnih fin» -= bilo denari. °hpnei .... ___ Vsak razmerah in ni „,,,u uc„p,,. za pogreb, so priskočili f)l). za p moč s plemenitim- čutom sa delu. v nosti vsi delavci iz ladjefevlje/; «S. Giusto», kjer je bil po* z.. J zaposlen. 1 'lr° tes *** Le pravočasnemu #|, P°vez; gasilcev se ima zahvaliti- bodo da ni njen otrok zgorel fdoče v, jem vozičku. V njeni ods#*ba ZPn je namreč v torek nenad<*tlVo,lln bruhnil požar in plameni s4, ■ bližali vozičku kjer je ležaj] vo'J la- Jolanda Zella. P-.-avočaS<6 ,a 01e« hod gasilcev, ki jih je pO' 0 bor vratarica je rešil otroka p"',lva. smrti. [Naj kn * * » a; J ° V dnieh od 16. do 22. ((Br|praztl rja se je v tržaški občimi / Za 65 otrok, umrlo j-e 179 osn.a’ za i: rok j-e bilo 30. l"'npjšo ^0|» naši lpsta. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (B'»1 Založništvo «DELA» Tiska tio RIVA. Tn-rebi»- ZAHVALA ^6le8( Vsem, ki so z nami »5 V vova-li in spremili k z^tipzj 1 počitku našega drageŽaEo1-j;nj ža in očeta ’’eležu- Ivana Doljaki,39 ^ se toplo zahvaljujemo. Zgonik, 19. febr. 195ti. Družina D<>"luiske M» in sorodni, vejuj m. 5,