Razne stvari. 575 jalizma ni mogel Luccheni ravnati drugače, kakor da je moril. Lucchenija bodo vendar kaznovali, njegovega očeta, materijalizem pa bodo dalje gojili na državne stroške po šolah, in slovstveniki ga bodo prodajali za denar ljudstvu — a brez kazni, brez graje, ker je veda prosta. Quousque tandem! Gospodinjska šola v Ljubljani s a kmetiške deklice se bo — tako smemo upati — otvorila prihodnjega meseca tega leta. To šolo je ustanovila in bo vzdrževala z državno in deželno podporo naša c. kr. kmetijska družba za Kranjsko. Nastanjena pa je v prav lepem novem poslopju na Poljanah št v. 42 poleg Marij anišča. V današnji številki podaj emo nekaj slik tega poslopja zato, da se bodo Slovenci zanje bolj zanimali in zlasti imovitejši posestniki dali svoje hčere, ki so stare nad 16 let, v to šolo za višjo kmetijsko izobrazbo. Šolo bodo vodile šolske sestre, torej redovnice, v dobrem verskem duhu, pouk pa bo ves slovenski. Deklice se bodo učile vseh predmetov, katerih je treba slovenski gospodinji, vse pa bodo poskušale tudi dejansko. Učile se bodo zlasti kuhanja, šivanja, ravnanja s perilom, potem živinoreje (posebej mlekarstva in za potrebo sirarstva), naposled vrtnarstva, ki se žal pri nas na kmetih goji tako malo. Ker ima Ma-rijanišče obširno gospodarstvo, ki bo gojenkam v Gospodinjska šola: Soba. porabni (praktični) pouk, zato se bodo lahko vsega izučile do dobra. Mesečno plačilo je po 14 gld.; prošnje naj se pošiljajo si. c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. ______ Sežiganje mrličev. Kako so nekateri našinci malenkostni, a vendar dovolj zlobni, kaže to, da se vnemajo za sežiganje mrličev. Zdi se, da taki ljudje nimajo imenitnejših skrbij. Oglejmo si prav ob kratkem to stvar. 1. Ali jo zahteva olika? Trupla žgati (bralec naj si le živo misli vse posamezne okolnosti sežiganja) je vse-kako surovo ravnanje. Komur pa prija, ta naj bi šel ob sežiganju prav blizu ognja in se do polnih pljuč nasrkal naj prijetnejšega takega duha in dima. Potovalci opisujejo, kako ostudno je v Indiji, kjer sežigajo trupla. 2. Ali zahteva sežiganje zgodovina? Ne samo, da so poprej pokopavali trupla nego sežigali, kaže zgodovina, da je bilo pokopa-vanje vedno mnogo bolj splošno in v nravno boljših dobah kakor sežiganje. 3. Kaj pa pravi narava? Kaj je bolj naravno, ali truplo položiti v zemljo, da tam strohni, ali je tako nerodno in neokretno spraviti izpred očij? Zemlja preminja vse stvari, bodisi rastlinstvo, bodisi živalstvo: zakaj bi tudi človeka ne izročali materi zemlji? 4. In potem kaj je cenejše? Gotovo je pokopavanje cenejše kakor sežiganje. Kdor hoče imeti pri pokopu veliko zuna- 576 Razne stvari. njega blišča, ta ga mora seveda plačati: kdor pa za to ne mara, temu pokop ne napravlja stroškov. Sežiganje pa ni tako preprosto delo, zato pa tudi nikakor ni po ceni. 5. Kaj je pametnejše? Ako se truplo sežge, ostanejo pač kosti. Čemu so? Pomislimo, da dandanes hočejo sežiganje najbolj ne-verci, materijalisti. Kaj je materijalistu ožgana kost? Čemu bi jo hranil in kje? Doma — ali v skupnih kostenjakih in pepelnjakih? 6. Kaj je bolje za zdravje? Da pokopano truplo nikomur ni v kvar, to so že stokrat dokazali. Seveda išče moderno zdra- vilstvo povsodi vzrokov in virov za nalezljive bolezni. „Nalezljivost" je za nekatere zdravnike jako ugodna beseda. Kaj pa, ali kužno truplo cvreti ni zdravju nevarno? Ali se dado tisti kužni sopari uničiti? 7. O veri nam niti ni treba govoriti. S krščansko vero se vjema pokopavanje; sežiganje pa je znak propadajočega poganstva. Sicer pa ni treba mnogo razmišljati, odkod to prizadevanje, naj bi se trupla sežigala? Sovraštvo do krščanstva rodi take želje. In recimo, da bi krščanstvo velevalo trupla sežigati, tedaj bi njegovi na- Gospodinjska šola: Spalnica. sprotniki kričali, da jih je treba pokopavati. Da, da, sežiga in smodi se danes mnogo; Slovenec že ve, zakaj nekaternike imenuje prismojene. Znamenita gmaga. Znano je, da je bil naš rojak Knoblehar misijonar med črnci v Sudanu z glavnim mestom Hartumom. L. 1881. je pa ves Sudan dobil v roko neki M a h d i, ki se je razglasil za naslednika preroka Mohameda. Odtlej je bil Sudan v rokah Mahdija in njegova naslednika. A pred kratkim, začetkom kimovca, so Angleži z egipčansko vojno, potem ko so se dolgo za to pripravljali, pre- magali derviše ali pristaše Mandljeve. Zmaga je sijajna. Ako so poročila resnična, bilo je egipčanskih in angleških vojakov 24.000, a dervišev 70.000. Okoli 11.000 dervišev je padlo, 16.000 je ranjenih. Omdur-man (poleg Hartuma), glavno mesto kalifovo, je padlo v roke Angležev. Sedaj ni dvoma, da je Sudan zopet odprt za Evropo. Srednjeafriški misij on bo iz Asuana zopet začel delovati in se pomaknil proti jugu. Kakšni so Sudanci, kaže današnja podoba na str. 561. Jako so bojeviti pa tudi vstrajni v vojski. Poleg tega potrebuje Sudanec jako malo za svoje življenje; pest datljev ali pest zrnja — pa ima dovolj za živež dalj časa. Morda bomo podali o Sudancih večje poročilo.