Žfsef, '. jr, MS Eadiene poezije. Za poskušinjo zložil Ivan Zarnik, ljudski učitelj. V LJUBLJANI. Natisnila »Narodna tiskarna." — Založil Ivan Zarnik. 1874 . Bralcem. cvetljic zbral sem iz med trnja, Obilo bo plev, nekoliko tud’ zrnja! Nemajo vrednost višje kakor pepel — Če bodo Vam dopadle, bom pa še zapel. Rojakom. mili moj slovenski rod, Varuje tebe naj Gospod! Za svoje mile, drage brate Te prosim, Večni, dobe zlate! O mili moj slovenski rod, Naj spremlja vera te povsod! Ker ona kaže pot ti pravo — Ki vodi te v večno slavo. O mili moj slovenski rod, Resnica prava naj te vod’! Od prave poti se ne loči, In boljša doba ti napoči! O mili moj slovenski rod, Vdan prisrčno cerkvi bod’! Saj ona svoje otročiče Od volka res k Pastirju kliče. 4 O mili moj slovenski rod, Takrat ti konec bo nezgod, — Možake vrle če poslušaš, A zapeljivce v nemar puščaš. Premili moj slovenski rod, Varuje vedno naj Gospod! Naj da možake že nam prave, Ki vse nas varjejo zmotnjave! 5 Vipavska dolina. prvem svitu zlate zore Ven na prosto se podam, In dospevši tja vrh gore, Oj, razgled prelep imam! Oj razgled po teb’ dolina, Ki široko znana si; Kjer obdelana ledina Vsaka dober sad rodi. Lepa sela, čedni vrti, To dolino nam krase; Raj lepote tu odprti Navdihuje mi sreč! Lepa res je domovina, Kjer Vipav’c stanuje moj. Obilo on pridela vina, — Če mu čela mar nij znoj. 6 Lepa, lepa si dolina, Kinč ti Kranjske si zemlje; Koj ne prideš iz spomina Temu, ki te videl je. Srečne dneve, milo — jasne, Moj Vipavec Bog ti daj! Vse prav dobro naj ti hasne, Kar rodi ti zemlja kdaj! To so pevcu želje svete, Dobro on ti vse želji; Vrh gore ti z duše vnete Kliče: naj te Bog živi! 7 Odgojniku. Hj učitelj, odgojitelj, Tvoje delo je lepo! Mladež milo izročilo Tebi v nauk je nebo. Tvoje delo je veselo, Pa tud’ polno truda vmes: Ti prevdarjaš, ti se vkvarjas; Stan tvoj težek je zares! Pa ne straši, se ne plaši, Če ti delo prigreni; Nad zvezdami gor’ nad nami Zlati venec ti zori. Nežne sine domovine Ti dobivaš pod oblast. Duha blaži, in mu kaži, V čem je sreča, prava čast. 8 Bolj pozorno kot osorno Vodi jih na nravni pot; Jih omikaj in olikaj: — Varuj, varuj kužnih zmot! Prav zučiti, odgojiti — To je več kot angeljsko: Oj učitelj, odgojitelj, Delo tvoje je lepo! 9 Mladini. [fadepolna oj mladina, Up naš, naša ti radost; Skrb naj bode ti edina, — V dobro rabiš da mladost! Dnevi mladi, milo-jasni, Hitro, hitro nam beže; Komur mar je blagor časni — Urno naj na delo gre! Oj zapomni mladež ljuba, Dokler še prepozno nij: Zlo velika da je zguba, Kdor zapravlja mlade dnij! Le vesel’ dobrot se časnih V pravi meri, to se ve; V dnevih mladih, zares krasnih, Naj raduje se srce! 10 Pa ne žabi poskrbeti Tudi za prihodnji čas: Modrost prosim oče sveti! Bo naj tvoje prošnje glas. Le modrost nam pot odpira Do prihodnjih blažili dnij, Le iz nje Studenc izvira, Ki življenje nam hladi. Blagor, blagor teb’ mladina, Blagor bode ti vsigdar, Če ne pride iz spomina Dober nauk ti nikdar! 11 K e s. globine V višine Povzdigujem dan’s duha; Tu nij sreče, Kjer me vleče Svet hudobni od Boga. Stvar sem slaba, Vsaka vaba Me na grešno pot spelja; Ko žaljujem In zdihujem — Svet hudobni se smehlja! Sem obljubil Ne bom zgubil Se od pota pravega; V temi tavam Pa spoznavam: Nijsem sklepa trdnega. 12 Zdaj spoznavam, Da skušnjavam Zoprvati sam ne znam. V tebe Večni Jaz nesrečni Upanje le vse imam! Čerev kljuje, Duh žaluje — Skoraj noč in dan solzim. Oče mili Se usmili! Marsiktero noč budim. Bridko jočem Se, in stočem: Usmil’ se Bog me grešnega ! Vse nezgode, Dušne škode Varuj me nesrečnega! Ne grešiti, In srditi Stvarnika preljubega. So zdaj želje, Ki veselje Netijo mi v dnu srca 13 Le tecite Dušo vrnite, Solze, le tecite zdaj! Da o smrti, Bo odprti Raj sprejel jo vekomaj. 14 Radoslavu. k> Vo prebiram pesni tvoje, Ki tak’ milo se. glase: Se raduje srce moje, Glasno bije mi za te. Je modrica izvolila Te za svojega sinu; Pevsko žilo podarila, Ki ne da ti pred miril: Da razliješ misli svoje V pesnice iz dna srca. — Vse, kar Radoslav zapoje Je le verskega duha. Vsaka pesen tvoja kaže, Da pošteno 'maš sred! Pel si jih že vsake baže: Vse pošteno se glase. 15 Kdor je rojen, da naj poje, Bogat pa tud’ reven je; Večkrat bije dušne boje, Nemirno ima živenje. Bog ohrani dobrotljivi, Dolgo Radoslava še. Up dodeli tolažljivi Mu, da nam koristil je! 16 Tovarišem učiteljem. (O počitnicah.) S^ročino dneva smo prestali, Počitka je napočil čas. Prijatelji, zdaj rado vali In peli bodemo na glas: Zdaj bratje srčno se radujmo — Za novo delo okrepčujmo! Oddiha čas naj v to nam služi, Da okrepčamo si duha; Naj brat se z bratom srčno združi, V prid mladine — naroda. Zdaj bratje itd. Tud’ ved si novih pridobujmo Za naš težavni, lepi stan. V duhu časa napredujmo — Prišel za nas bo lepši dan! Zdaj bratje itd. Zatorej bratje srčno — mili, Rabimo v dobro prosti čas; Vam srčno kličem: zdravi bili! Da b’ dolgo peli še na glas: Zdaj bratje itd. 17 Otrokova večerna pesen. W , an zbežuje, Zvon se čuje, Milo njega glas doni. Mater sveto V srcu vneto Dober otrok počasti. Naj molitev, Poslavitev Stvarniku so zdaj glasi. Za dobrote, Ker sirote Svoje vedno preskrbi! Pesen mojo, V slavo tvojo, Ljubi Oče pojem naj! V tvoje varstvo, Vladarstvo, Izročujem jaz se zdaj. Različne poezije. 2 18 Telo trudno, Zdaj nemudno Sladki pokoj si želi. Mirno spanje, Pokrepčanje, Moči nove podeli. Počivati In zaspati V varstvu tvojem si želim. Ljubi Oče, Prosim vroče, Daj, da zdrav se spet zbudim! 19 Sonet. 'iefia novo pomlajena zdaj narava, In druge vse stvari, ki se zbudijo, Glasno mi pričajo in me učijo, Da čaka drugo me življenje, slava. Obrašča grobe spet zelena trava, Prijatelji kjer naši mirno spijo; Čez groba vrata vsi se v domačijo Vrnemo tja, kjer klije sreča prava. Če tudi temna je osoda naša, Ter srčna bol in tuga nas obdaja, Naj le bridkost od dne do dne narašča: Po budi zimi pomlad spet prihaja, Veselja ki obilo nam donaša, — In tožno srce z radostjo napaja. 2 * 20 Vstajenje Gospodovo. (Sonet.) feospod živi je dokončal rešenje, Bandero zmage se mu vije v roki; Je spolnil, kar pisali so preroki, Nam priča to čestitljivo vstajenje. Ne straši več me groba zdaj trohnenje, Preliti Njega ker krvi potoki, Zastava mi so in glasni poroki, Da čaka drugo me, novo življenje. Iz grehov groba duša zdaj vstani, Gospod te kliče k novemn življenju, O glej, da greha zlo te več ne rani! Zdaj delaj, o poslednjem da vstajenju Na desni tam kedaj se znajdeš strani, Da sodba k večnemu ti bo otenju. 21 O prosi ti Devica sveta — Za Pija, našega očeta! d«? . • j^riž od križa“ v jetništvu še zdihuje, Nijso še končani dnevi tmine, Marveč od dnč do dne pritiska huje Zmaj, vede, da vladanje ga mine. O prosi ti devica sveta — Za Pija našega Očeta! Crlej, vedno bolj število teh narašča, Preganjajo ki Nevesto sveto; Otožno vernik eden drnz’ga praša: „Trpljenje Piju kedaj bo odvzeto?" — O prosi itd. Oj, čudni sklepi so pravice božje! Morda cerkev daleč nij od zmage; Kdo vč, od kod pride da orožje Zoper hude Pijeve vrage! O prosi itd. 22 Že zmage dan se Piju približuje, Njega sovražniki nijso močni. Nasprotnike njegove ponižuje, In ponižal bo jih Bog mogočni! O prosi itd. Prosimo zdaj v lepih dnevih maja, Naj že kmalu cerkvi pride zmaga; Hudega vkroti da Večni zmaja, Za to prositi nihče naj ne omaga! O prosi itd. „Križ od križa" v jetništvu še zdihuje,, Premilo obrača se v višine; O Pij veliki srčno te miluje Pravi sin slovenske domovine! O prosi itd. 23 Novorojenemu Detetu. d. fM® dete je rodilo Se ponižno nam nocoj; Dom nebeški zapustilo, Dolg poplačat prišlo moj. DVico si v mater voli — To velika je skrivnost! Stvar ponižno tebe moli, Ki nebeška si Modrost. Komaj da si nam rojeno Milo Dete, že trpiš; V jasli borne položeno Me ponižnosti učiš. Mili Jezus Kralj nebeški, Prišel k nam je na zemljo. Da bi rešil rod človeški, Ter nas vodil v nebo! 24 Slavne pesni, Njemu pete, Kristijan, zdaj mu zapoj! In ozrlo Božje Dete Se v te Do koj nocoj! K jaslicam zdaj vsi hitimo Bratje moji, zdaj je čas! Milo Detice prosimo Naj b’ ozrlo se na nas! Srca svoja Mu darimo, Njemu bode blagi dar, Prav ponižno Ga molimo, In častimo ga vsigdar! Slava tebi, milo Dete! Na veke naj ti slava bd! Prosmo, sprejmi prošnje vnete Dodeli enkrat nam nebd! 25 Pred sv. Obhajilom. .JpJoja duša ne zamudi K Jezusu se bližat’ zdaj! Zdaj vzdihuj in pros’ ga tudi, On bo dal ti sladki raj. Glej, dobrotljiv k tebi pride, In prinese gnade vse; Se v ljubezni s taboj snide, Te v pobožnosti užge. Ljubi Jezus, kralj nebeški, K tebi, k tebi hrepenim; Ter v slabosti te človeški Počastit’ srčno želim! Čast in hvala bodi tebi, Ker oziraš na-me se; — Vedno kličeš mene k sebi — Naj darujem ti srce. 26 Pridi pridi Jezus ljubi Iz nebeških skor’ višin! Da te vendar že poljubi Reven Adamovi sin! — Zdaj, ko tebe 'mam pri sebi, Oh, umreti si želim! — Ljubi Jezus, kdaj pri tebi V nebesih te častim? — 27 Vrtec. Ipvoj vrtec preljubi Prav rada imam, Ko čas mi pripušča Brž vanj se podam. Tir rožice nežne Prav krasno cvetb, Po drevji pa tiče Presladko pojb. V srce me to gane In miče močno; Stvarjenje o božje Kako si lepo! Veselo mi bije Nedolžno srce, Ko tičice mile Mi pesni drobe. 28 Ko hodim po vrtu Sladko se smehljam, Preljubih ker rožic Obilo imam. Če gledam vrtnice, In lil’je lepe, Vijolice modre Kož druzih vrste: Se spomnim, da mati Učili so me, Kaj rožice zale Me lep’ga učč. „Vrtnica rudeča Te dete uči: Ljubezen da tvoja Za dom naj plamti. In lilija bela Uči te lep6: Naj tvoje življenje Brez madeža bd! Vijolica modra Spominja naj te, Da vedno ohraniš Ponižno srce. Pa rožice ljube — Čas kratek cvet6; Mladost tudi tvoja Minula kmal’ bo.“ Pri mizi na vrtu Nekako tako, Učili so mati Me dete mlado. 30 Sneženi mož. |f|tročiči! k men’ tecite, Tu po vrsti se vstopite, Nekaj novega jaz vem. če ste voljni objubiti, Dosedanje da opustiti Hočete, potem povem. Oče so nam dovolili Zjutraj, ko smo je prosili Jože, jaz in Ivan naš; Da si smemo narediti Iz snega moža skopiti, Ki bo pravi velikaš. Tisti, ki so obljubili, Čevljev da ne b’jo brusili Več po letu, hajd z menoj! Tam na vrtu veselili Bomo se, in naredili Straho-moža, da bo joj! 31 Vse je v redu. Zdaj začnimo Snega v gruče navalimo, Mož gotov potem bo skor. Glejte, glejte, to je gruča! Sto otrok je ne poruča, Ko bi bila tud’ sladkor. Zdaj pa kup na kup denimo, Večej gruči priložimo Manjšo, in gotov bo mož. Vse je dobro! le pustimo, Ivana pa še prosimo, Naj bo spletel možu koš. Tudi glavo bo naredil Ivan, in pa vse uredil, Kar bo treba še storit’. Mi pa tu na stran stopimo, Malo le še potrpimo — Mož gotov bo glasovit. Tu oči, tii pa ušesi, V glavo vtaknem dve peresi, Delo da bolj smešno bo. Usta, nos bom še naredil, Vsak potem lehko bo vedil: Mojster delal je glavo! 32 Glejte ga, moža s kopiti! Kdor zna boljega stvoriti, Z novega prične lehkd! Mi domčv pa se podamo, Šale dost denes imamo; Mene zebe že močnd. Otročiči! k men’ hitite, Le preveč se ne čudite: Zopet nekaj novega! „Solnce moža je ogrelo, Prazno vaše je vse delo: Lužo imate, mest’ moža!“ Štefe mi tako je rekel, Ko iz vrta je pritekel, Videt naš’ga parlceljna. — Toda sušeč bo prinesel In snega še dost natresel! Druz’ga storimo moža. 33 Zgodnja cvetlica. |$iime dnovi In mrazovi Niso šli še proč od nas; Še narava Trdo spava, Zlati nij prišel še čas: Prikazala Pa je mala Se cvetlica iz zemljč, Se dozdeva Mi, da reva Smrti le naproti gre. Po višinah In dolinah Mrzla sapa še pihlja. Od izhoda Bo nezgoda Tebi rožica prišla. Različne poezije. 34 Huda slana Kon’c svečani Skorej cvetko umori; Teb’ v svarilo, Dete milo, To-le cvetka govori: „Kdor ne uboga Ga nadloga Tepe", skušnja to uči. Je nesreča To naj veča Če te škoda ne zmodri! Še vesela Bi živela Z drugimi cvetlicami, Pa pogumna Dost’ neumna Eekla sem sestricami: „Pomlad kliče Me in miče, Hočem prosta jaz že bit’! Ste norice Ve cvetlice, Da bojite se na svit!" 35 So prosile In svarile Me sestrice: „0j nikar! Ta gorkota Je sirota Upati jej, Bog obvar’!“ „Ne poslušam; — Zdaj pa skušam, Da nesrečen vsaki je, Kdor naukov In podukov Dobrih izogiblje se.“ Tako djala, In jokala Nežna cvetka je britkd. Naj v svarilo, Podučilo, Tebi dete bo mlado. 3 * Kresnica. '®"eček nežen, tam na trati Z ljubo mamico sedi, Ko poneha se igrati Mamici tak’ govori: „Glejte, glejte, ljuba mati Tam prelepo stvarico; Oj, al’ smem se tja podati Da ujamem lučico?“ „Hiti, hiti, sinek mali Za bliščečo ž’valico, Ali glej, da prideš kmali In prineseš revico!“ Deček mlad takdj je tekel Za kresnico k’ se svitli; Mamici tako je rekel Ko nazaj spet prihiti: 37 ^Ljuba mati, le poglejte Nežna stvar’ca res je to; Lepo prosim, mi povejte, Sveti se zakaj tako?“ — Ko pri Inči pa v hiši Deček svojo pest odprč, Grdo muho v perišei Lazit’ vidi sim ter tje. Zamrzi mu, ter zažene Črno spako tja ob tla, Nema vrednosti nobene Črna zanj kresničica! Marsikaj se nam dozdeva Pri temoti lepega; Toda pri svitlobi dneva Vid’mo vse kaj druzega. 38 Nevihta. na vrtu sem sedela V senčici pod lipico, Gledala kak’ kmetič dela Oskrbuje trtico. Dan je krasen, solnce peče, Sapice nobene nij; Znoj po čelu kmetu teče, Skoraj domov si želi. Kože moje, pred vesele, Zdaj pobešajo glave; Oj kak’ božice so vele — Manjka hladne jim rose! Tam od juga glej meglice Hitro veter k nam podi. Vele moje oj cvetlice, Dežek zdaj vas napoji! 39 Vedno bolj se nebo črni, Blisk se vije, grom doni; Oj nevihto nam odvrni Ljubi Oče milostni! Srčno, srčno bom jokala, Moje rožice lepe, Če nevihta pokončala, Vas bo meni, oj goije! Moje rožice preljube, Zeld se za vas bojim; Bog obvaruj te me zgube — Druzih rožic kje dobim? — Mrzel sever zdaj potegne, — Toča zarožlja strašno; Ves pridelek nam odtegne, Oče naš, to je britkb! Moje rožice premile Tud’ nevihta pokonča; Kako zale pred so bile — Poteptane zdaj so v tla! 0 nevihta, ti nemila! Ne obišči več naš dom. — Druge rožice sadila In skrbela zanje bom. — 40 Zraven hočem tud’ skrbeti, Lepo čisto da živim. Prosim tebe Oče sveti, Čistosti da ne 'zgubim! Prišlo bode boljše leto, Dnevi prišli boljš’ za nas; In kar bilo je vzeto — Nadomesti novi čas. Če zgubim nedolžnost belo, Nikdar več nazaj je nij; Nikdar srce nij veselo Temu, ki hudo greši. Še na vrtu bom sedela V senčici pod lipico, Gledala kak’ kmetič dela — Oskrbuje trtico. 41 Dete in cvetlica. Dete: Cvetlica samotna — med trnjem stojiš! Kako si abotna — se nič ne bojiš, — Da trnje bodeče — nevarno — ostrč, Ti rane skeleče — ubode v glavo? — Glej tvoja sestrica — modrejša kot ti, Glej ona cvetlica — tam varno stoji! Nij treba se bati — ničesar jej nij, Ker grm košati — jej dalječ stoji!“ Cvetlica: „Počasi govori — oj dete mlado — Pogledaj kaj gori — se bliska tako ?“ Dete: „Je kosec ki brusi — kosico svojč; Baš kmalu poskusi — železje o strd!“ 42 Cvet lica: „Pokosil bo s travo — sestrico mojo, Med trnjem pa glavo — ohranim svojo!“ Dete: ^Spoznavam o cvetka — da prav ti imaš, Ne modro od začetka — govoril sem baš!“ Nij napak za mene — storim če kot ti, Nevarnost’ nobene — pod varstvom je nij! 43 Ivanu odgovor. (Sonet.) |Š;cmet izvrsten je, moj dragi brate! Naj iz Budanj jih mnogo še prihaja Saj pomlad mila srce ti navdaja, Duhteče cvetke in zelene trate. In ko boš v senci lipice košate Pri kovu pesnic sedel, v cvetji maja, Se Eadoslavu misli — srce, taja — Zavida ti, presrečne ure zlate. Zatoraj kuj prijatelj! — čas porabi Za dragi dom, za našo sveto vero, Oboje vrag oskrunja in napada! — Da delo vspeh imelo bo ne žabi Okinčati iz srca svojo liro- Bo pesen krasna — kakor cvetka mlada. E a do slav. 44 Pozdrav majniku. pozdravljam te, cveteči maj , Pozdravljam te mladosti raj! — Obilo rodi mi cvetlic — Ne, zgini še iz mojih lic! Se veseli otožni svet, Ko majnik tvoj zadije cvet. Si srce vžigaš presladko, Mi daješ np — vedriš okO. O kinč pomladi, majnik moj ! Milostno dije cvet mi tvoj. V spominu v ljubo mi mladost, Dariš mi radost in sladkost. Oj cveti, cveti dolgo še! Prekrasni majnik, prosim te; Pozdravljam te, te bom vsigdar. O majnik moj, o rajski dar! ■ 45 Ljubici. ^^vala ti hvala, oj ljubica zala, Za pušelček lepi, bodi zahvala! Dolžan prisrčno sem jaz ti ljubav. - Ali bi moglo to kdaj se zgoditi, Bi te li mogel za ženko dobiti? — Jaz tako mislim — to bilo bi prav. Ljubit’ nevarno je mlade device, — One nam trgajo naše mošnjice, Družili nezgod nam tud’ dokaj store. Vendar v tebe se milo oziram, Srce jaz danes ti svoje odpiram — Za te občutki vsi mi gore! Večkrat sicer jaz že to sem obljubil: Zenske nobene nikdar ne bom ljubil — Ti pa vnela si moje srce. Ki le za tebe mi vedno bo bilo, A druge nobene pa nikdar ljubilo: To si zapomni, preljubo dekle! 46 Tebi, le tebi naj poje se hvala Za venee prelepi, ki si ga dala Učitelju Zarniku, tam iz Budanj. Tebe in venčeka se bom spominjal, Dokler me črni grob ne bo zagrinjal, Hvala prelepa še enkrat ti zanj! Ozir v nebo. 5»o sem bil jaz dete mlado, Zid nezmožen še otrok; Je oziralo se rado Mi oko v neba obok. Višnjevo neb