grbin je  na sta rih  pleistocenskih terasah  večja kot na m ladih. Glede na to 
sklepa, da je bila bližina ledenika ugodna za nastanek  grbin. Za gradivo grbin 
so značilni žepi in  vreče s parabraunerde, ki so pretežno pod krili grbin. Po­
gosto nastopajo  znaki prem ešanja gradiva in  znaki k rio tu rba tn ih  procesov, 
kakor tud i zam etki sortiranosti gradiva. Po vsem sodi Engelschalk, da je ve­
čina grbin nastala  na prehodu iz zadnje ledene dobe v toplejši holocen. V ob­
dobju perm afrosta je  nastala  m reža s taln im  ledom izpolnjenih šp ran j, razvoj 
m režastega ledu p a  je tud i lokalno dvignil drobir. Tako je nastal izhodiščni 
relief za nada ljn ji razvoj. K jer so bila nižja m esta z ledeniškimi klini, so 
kam ninsko gradivo dvignili, ga prem ešali in delno sortirali periglacialni procesi 
kot kongeli-soliflukcija, soliflukcija, k rio tu rbatn i pojavi. M anjši del grbin je 
na kom paktnem  dolomitu. Tam  pa je vmesne depresije med grbinam i naredila 
erozijska moč vode, ki je ponirala. M anjši del grbin pa n a j bi po tej študiji 
nastal z vetrovnim i podori dreves, s k raškim i procesi, razvojem  drna in hojo 
živine.
V smislu avtorja, da so po regijah možni različni vzroki nastanka grbin, 
Engelschalkove razprave ni jemati kot zaključek diskusije o nastanku grbin. 
Večja vrednost kot v teoretski razlagi se mi zdi v prikazu analiziranega gra­
diva, pa v dokaj izčrpnem pregledu dotedanjih razprav (J. Cvetka, žal, ne 
omenja) in teorij. Te združuje v teorijo o krčenju in vetroloma, kraško teorijo, 
teorijo glacialne erozije, teorijo glacialne akumulacije in teorijo zmrzovanja. 
Pridružuje se predvsem zadnji, ki pa jo bistveno modificira. Pri zavračanju 
ostalih teorij pa avtor zlasti pri kraški teoriji ne diskutira z argumenti, ki bi 
vzdržali vidike moderne krasoslovne teorije. Pravi, da korozija ne more biti 
glavni vzrok nastanka vmesnih globelic, ker je pod njimi manj prepereline 
kot v sami grbini. Tu je seveda možen ugovor, da je prepereline manj, ker 
jo je pač voda raztopila. Avtorjeva trditev, da se v dolomitu ne bi mogle 
korozijsko razviti grbine, ker je manj topen, pač ne drži več. Če vpliv korozije 
odmislimo, si težko razložimo ugotovitev avtorja (stran 132), da se nahaja čez 
90 % vseh raziskanih grbin v klastičnem gradivu in od tega velika večina v 
apnencu. Od 3.080 ha raziskovanih grbinastih tal odpade na morene 15%, na 
prod 29 %, pobočni grušč 51 %, vršaje 1,5 %, na fliš, pomešan z moreno, 3,5 %. 
Avtor se opira pri negiranju kraške teorije na pojav, da je nekaj grbin tudi 
v molasi, patrni in podobni, pri čemer pa ne vemo, ali niso tudi te kamnine 
topne.
I. Gams
Friedrich W ilhelm, Schnee- und Gletscherkunde. L ehrbuch d er A llge­
m einen G eographie. Založba W. de G ru y ter, B erlin—New York, 1975, 434 
stran i, 156 risb in fo tografij.
K njiga je izšla kot tre tji zvezek znane zbirke učbenikov za občo geogra­
fijo, ki od 1959. le ta izhaja v Zahodni Nemčiji in je p ravzap rav  nadaljevanje 
tradicionalne izdaje Supan-O bstovih Osnov fizične geografije, seveda izpopol­
njene, razširjene in  posodobljene. A vtorji zbirke so znani geografi z nem ških 
univerz; to knjigo je  nap isal m iinchenski geograf, ki je dolga leta deloval v 
Kielu. N ekatere od že izdanih zvezkov, npr. za geomorfologijo, klim atogeogra- 
fijo, geografijo naselij, so m edtem  že ponatisnili, k a r p riča o odmevnosti ce­
lotne zbirke.
O te j zbirk i G eografski vestnik doslej še ni poročal, čeprav im a knjižnica 
geografskega oddelka FF  že več njenih  zvezkov. Zato ne bo odveč, če sprego­
vorimo na jp re j o zbirk i kot celoti.
Sprva so imeli v načrtu  le 10 zvezkov. P rv i štirje naj bi bili posvečeni 
prirodni geografiji (geomorfologiji, k lim atogeografiji, hidrogeografiji in fito- 
geografiji), drugi štirje  družbeni (geografiji prebivalstva, geografiji naselij, 
geografiji mest in  splošni ekonom ski geografiji s prometom), deveti zvezek naj 
bi bil odm erjen »krajinoslovju« (Landschaftskunde), deseti p a  geografskim  
kartam  in zračnim  posnetkom.
Med izhajan jem  zbirke so n ač rt dopolnjevali, k a r  zrcali nagel razvoj geo­
grafske znanosti v tem času, vendar v zbirko niso vk ljučili zoogeografije, k a r 
pa nas n iti ne preseneča, ker je  ta  veja geografije še m arsikje zanem arjena, 
čeprav  poznam o že nekaj tovrstn ih  učbenikov. N enavadno pa je, da v zbirko 
niso vključili pedogeografije, ki se je že pred  tem  močno uveljavila.
Tudi sicer se postav lja  vprašan je enakom erne obdelave celotne snovi, če 
p rim erjam o hidrogeografijo, k i jo bodo p rikazali v treh  knjigah, z ekonomsko 
in prom etno geografijo, ki sta  obdelani le v eni. Tudi h idrogeografijo  so sprva 
nam eravali p rikaza ti v enem delu ozirom a v eni knjigi, kasneje v dveh. po 
zadnjem  program u p a  k a r  v treh. k a r  nazorno odseva sedanjo delitev hidro- 
geografije, kak ršna se ne uveljav lja  samo v okviru geografije, tem več zlasti 
izven nje — v hidrologiji. Sprem enili so tud i nekaj naslovov. Sprva so govo­
rili o h idrografiji, sedaj pa o liidrogeografiji, podobno kakor sprva o klim ato- 
logiji in  kasneje o klim atogeografiji.
Še pom em bnejše so sprem em be v vsebinski zasnovi zbirke. D odatni, ena j­
sti zvezek so odm erili zračnim  posnetkom  in n jihovi in te rp re tac iji; to rej raz­
iskovalni smeri, ki se v zadnjem  času čedalje bolj razv ija  v vseh vejah geo­
grafije. D odali so tud i še poseben zvezek (dvanajsti) za geografijo energet­
skih virov. Zbirko pa bodo bržkone še dopolnjevali, preden bo zaključena.
D osedanje knjige te zbirke pom enijo nedvom no sodobne geografske uč­
benike za posam ezne veje geografije. So pa učbeniki močno analitični, kot je 
ana litična celotna zasnova zbirke, in  tud i glede na sistem atiko so učbeniki 
nem ara preveč shem atični. Sicer so napisan i skrbno in zanesljivo te r z vso 
opremo, k i je značilna za učbenike. O dlikujejo  se zlasti po preglednosti, po 
stvarn ih  ugotovitvah in m etodah, p a  tud i glede term inov, avtorjev  in virov. 
Poglavja so ustrezno ilus trirana  in vsebujejo veliko grafičnega dokaznega 
gradiva. Gre dejansko za učbeniško literaturo , k je r so za obravnavana v p ra ­
šan ja  podane glavne ugotovitve in  h k ra ti viri, ki omogočajo poglabljanje 
študija.
Pred nami je sedaj tretji del tretjega zvezka (TII/3), ki obravnava sneg 
in led. medtem ko prvi dve knjigi (za morje in kopne vode) še nista izšli. Tudi 
ta knjiga je zasnovana zelo sistematično in analitično, saj nas uvodoma se­
znanja tako s stanjem, delovnim področjem in nalogami glaciologije, kakor 
tudi z zgodovino teh proučevanj.
K njiga je razdeljena na dva osnovna dela. P rvi. ki obsega približno tre t ji­
no, obravnava sneg in  snežno odejo, zato je naslov knjige povsem upravičen.
V p rim erjav i z dosedanjim i glaciologijam i je  poglavje o snegu in snežni odeji 
precej obsežnejše, k a r  je vsekakor dobra s tran  te  knjige. V njem obravnava 
av tor genezo in m etam orfozo snega, k a r  podpre s številnim i podatk i n a jra z ­
ličnejših m erjenj, posebno pa z različnim i korelacijam i in  z drugim  num erič­
nim  in grafičnim  gradivom . P ri tem  se ne ustav lja  samo p ri tradicionalnih 
poglavjih  (npr. o snežni meji, firnski meji, snežnih plazovih itd.), tem več tudi 
p ri razčlen jevanju  snega v snežni odeji, p ri m ehaničnih, term ičnih in  drugih 
svojstvih snega, p ri m orfologiji snežne odeje in  v zaključnem  poglavju spre­
govori tudi o vlogi, ki jo im a snežna odeja v p rirodni in k u ltu rn i pokrajin i. 
Pogrešam o pa navedbe o razlikah  v snežni odeji glede na različno geografsko 
širino ozirom a različne klim ate in različne pokrajine. Ta vidik se nam  zdi ge­
netično in geografsko še posebno pomemben. Res pa je, da je o tem doslej 
prem alo podatkov, sa j se nivologija v to  šele usm erja, vendar p a  bi se dalo 
o tem že sedaj več povedati. P rikazan i n ivaln i k lasifikaciji pa bo m orala čim 
p rej slediti še ustrezna regionalizacija, saj so p ri snežni odeji znatne večje 
razlike med posam eznim i področji kakor p ri ledu.
N ekatera poglavja so v tem delu knjige za geografa m orda preveč fizi­
kalna, pogrešam o pa osvetlitve do izbran ih  pokrajinsk ih  osnov, čeprav so v 
knjig i zelo poučne korelacijske krivulje , ki osvetljujejo sozavisnosti med snežno 
odejo in  posam eznim i elementi pokrajinskega okolja.
Iz učbenika je lepo razvidno, kako je p ri nastajajoči nivologiji močno v 
ospredju genetična smer raziskovanja. Gre za podobne težnje, kakor so bile in 
so deloma še pri klasičnih geografskih vejah, z vsemi dobrim i in slabim i s tran ­
mi, ki jih  ta  smer prinaša.
D rugi del knjige vsebuje klasična poglavja glaciologije: nastanek lede­
niškega ledu, njegovo struk tu ro  in  teksturo, dinam iko ledenikov in  zlasti te r­
m ične razm ere ledenikov, celinskega ledu in šelfnega ledu. Posebno poglavje 
p a  govori o no tran jih  razm erjih v ledeniških gmotah, o njihovi bilanci ter o 
klim atskih vplivih na te bilance. Obsežno poglavje je posvečeno kolebanju 
ledenikov v postpleistocenski dobi, k je r je govora o vzrokih za ta  kolebanja 
in o njihovem  datiran ju . Poglavje je zanim ivo s širšega vidika, ne samo za­
radi zadnjih  spoznanj, tem več tud i zavoljo metodologije in povezanosti z d ru ­
gimi raziskovalnim i področji. V posebnem poglavju govori av tor o poledenitvah 
v geološki preteklosti, predvsem  o pleistocenskih in  še starejših . K ratek, a 
vendar zaokrožen je  pregled teorij o vzrokih poledenitev, ki jih  avtor razv r­
šča v dve osnovni skupini: v kozm ične (imenuje jih  izventerestične) in  tere- 
štične. Ni pa kn jiga v tem pogledu docela izčrpna. Obsežni sta poglavji o ti­
pologiji ledenikov in  o njihovi današn ji razširjenosti. Za poglavje »O vlogi 
ledenikov v prirodni in  ku ltu rn i pokrajini« pa bi želeli, da bi bilo obsežnejše.
Knjigo zaključi seznam uporabljene hidrogeografske oziroma hidrološke 
periodike in tematsko razvrščena obsežna literatura (35 strani!) ter stvarni in 
krajevni register imen, kar uporabnost učbenika močno poveča.
V celoti nudi kn jiga skrbno izbran, p re teh tan  in zgoščen pregled nad po­
glavitnim i dosežki tega področja. Pregled, ki je h k ra ti zelo sistem atičen in  za­
rad i sprotnega n av a jan ja  virov tud i spodbuden za nadaljn ji štud ij ob ravnava­
nih vprašanj.
Avtor pa, žal, n i upošteval slovanske literature , zlasti ne sovjetske in 
poljske. V tem  je nedvom no stvarna pom anjkljivost učbenika. Pogrešam o zla­
sti obravnavo podzem eljske poledenitve. Pojav perm afrosta  opravi avtor p re­
senetljivo na kratko , čeprav se je o tem  nabralo  v zadnjem  času precej novih 
spoznanj. V knjig i so ponekod tud i preveč naglašene form alne klasifikacije in 
absolutno vrednotenje pojavov, prem alo pa njihova relativna, pokrajinska 
razm erja.
V celoti je delo jasno, razum ljivo in pregledno, čeprav je  zgoščeno. Je 
tud i snovno sm otrno urejeno, a zaradi že omenjene analitičnosti ponekod p re­
malo povezano. K ljub tem u je  W ilhelmova kn jiga sodoben in  zanesljiv učbe­
nik za študente geografije, pa tud i za geografe, ki žele izpopolniti svoje znanje.
Darko Radinja
Varjo Uuno: Agriculture in North Lapland, Finland: Profitableness and 
Trends since World War II, F enn ia  132, H elsinki 1974, str. 72.
N eredko šele slučajnost omogoči spoznavanje stvari, k i se nam  na prvi 
pogled zdijo vsakdanje ali pa celo absurdne. Med te druge spada p rav  gotovo 
km etijstvo severnega dela Laplanda, ozemlja nad polarnim  krogom. Sicer smo 
se p a  že svojčas sprijaznili tud i z dejstvom, da je posta la Švedska izvoznica 
pšenice. D a pa je zadeva še bolj preprosta, ugotovimo, da tare jo  km etijstvo 
na »visokem« severu p rav  tak i problem i kot jih  srečujem o npr. v Sloveniji. 
R azprava o donosnosti in  razvoju  km etijstva po 2. svetovni vojni na severnem 
L aplandu  je  izpolnila 132. števiiko  g lasila  finskega geografskega d ruštva  »Fen­
nia«. A vtor razprave je znani ag rarn i geograf Uuno Varjo.
O bravnavana problem atika je  razdeljena na pet osnovnih poglavij, v k a ­
terih  so obdelane fizičnogeografske osnove, p rirodne regije, prebivalstvo (uvod­
na poglavja), elem enti km etijskega gospodarstva, intenzivnost in p roduk tiv ­
nost km etijstva ter zonalnost in  p rostorska diferenciranost agrarnega gospo­
darstva.
Možnost uspevanja km etijsk ih  k u ltu r  onstran  70. vzporednika avtor p r i­
pisuje vplivom zalivskega toka (!). K ljub tem u je km etijstvo silno močno od­
visno od vsakoletnih vrem enskih razm er. E fektivna tem peratu rna vsota se gib­
lje med 400 in  800° letno, vegetacijska doba pa tra ja  od 110 do 135 dni v letu. 
Nizko tem peraturo  v veliki m eri nadom estijo ugodni svetlobni pogoji, ki omo­
gočajo organsko produkcijo. Uspešne letine p a  ne more zagotoviti noben agro­
tehničen ukrep, saj vedno obstaja možnost pozeb, in to celo v ju liju . Zato ni 
čudno, če se pogosto po jav lja jo  sezone, ko le tina povrne samo zasejano seme.