268
Politične  stvari.
0 prestroji višjih ces. uradnikov v Avstriji
O potrebi tega prestroja je čeBki časnik „Politik" pod naslovom: „Ueber den Verwaltungsorganismus in Oesterreich" prinesel znamenite članke, v katerih med drugim pride na pretres tistih mož, ki dandanes stoj6 na Čelu c. k. deželnim vladam ali z imenom „ces. na mestnikov" ali pa „ces. deželnih predsednikov".
„Politik" v tem oziru piše: Ker Istra in Gorica imate deželno vlado v Trstu, Predarelska v Inspruku, in ker na mesto žalibog prezgodaj umrlega viteza Kal-line ni za Moravsko še imenovan drug ces. namestnik, imamo tedaj v Avstriji zdaj 13 ces namestnikov in ces. deželnih predsednikov. Med temi so trije, ki se ne prištevajo privržencem centralistične stranke, in ti so: grof Potočki, ces. namestnik v Galiciji, baron Rodič, ces. namestnik v Dalmaciji, in Winkler, deželni predsednik na Kranjskem. Nikdo izmed teh treh ni 8trančar. Ostane tedaj še 10 druzih, med katerimi so nekateri, od katerih se sicer ne more reči, da ne bi gravitirali na nemško stran s centralističnim odmevom, a vendar se niso centralistične strančarje pokazali, zato se o njih sme reči: „qui bene latuit, bene vixit". Taki so: grof Sig. Thun v Salcburgu, vitez Bohuslav W i d m a n n v Tirolih in grof L o d r o n v Celovcu. Ti trije gospodje se v čisto nemških deželah (Koroško pa ni to!) obnašajo blizo tako, kakor prejšnji trije v slovanskih deželah. Razen teh pa je še tretja skupina ces. namestnikov, katerih ne moremo nikamor drugam staviti, kakor v vrsto centralistične stranke, med katerimi nekateri ministru Taffe-u ne delajo naravnost opozicije, vendar povsod kažejo simpatije stranki centralistični, drugi pa, kakor Possjnger (na Dunaji), Sumer (v Slezijij, Kubek (na Štajarskem), Pino* Friedenthal  (gornji Avstriji) so znani odločni stran-
carji. Državni poslanec dandanes je edini še baron De Pretiš, ces. namestnik v Trstu; on sedi na lev ci dr* žavnega zbora, katera ga ima za injelektuelnega vodjo Taaffe-u nasprotne stranke. Ce ces. namestnik ali ces. deželni predsednik stoji v vrsti nasprotnikov ministerstva, si pač lahko mislimo, kako stoji z upravo v taki deželi! Taki načelniki so kolesa, ki stanovitno ovirajo to, kar so ministerstva nameni. Ces. namestnik ali ne sme biti državni poslanec, a!i pa v državni zbornici mora pripadati večini zborovi, ki ne dela nasprotja vladi. Nedavno se je, kakor pravijo, c. k. deželni predsednik kranjski Winkler, ki je odločno stal v vrsti konservativne večine, po želji gr< fa Taaffe-a odpovedal državnemu poslanstvu, — al veliko bol] bila bi potreba, da bi minister8tvo migljej dalo baronu De Pre tisu, da bi se odpovedal namestništvu v Trstu ali pa državnemu poslanstvu. Iz vsega je razvidno, da je na prid državi želeti marsikakih prememb o ces. deželnih načelnikih. '    Tako „Politik", in pravo trdi.