Leto 1893.
263
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 27. junija 1893.
(Obsega štev. 95.—102.)
95.
Dopustilnica z dné 16. maja 1893.1.
za lokalno železnico iz Votic v Selčane.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so dr. Jakob Martinek, Alojzij Madëra in Leopold Pollâk zaprosili, da bi se jim dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico od postaje Votice na železnici cesarja Franca Jožefa v Selčane ter po nji vršiti obrat, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo [
korist tega podjetja, imenovanim koncesijonarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 1-i. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.), potem zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.) podeliti takö-le:
§• 1.
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo napraviti kot lokalno železnico s pravilno raztečino od postaje Votice na železnici cesarja Franca Jožefa v Selčane.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
a) Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
48
(Slove uiach.)
t. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice;
d)	oprostilo od dobitkarine in| dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo petindvajsetih let, računčč od današnjega dné.
§. 3.
Koncesijonarji so dolžni, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega rokü za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino 5000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti smé se izreči, da je ta položnina zapala.
§. 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§. 5.
Koncesijonarjem seje ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merééi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dado.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena. Nasproti pak se koncesijonarjem priznava pravica, da izdadö prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžltve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemur pa ne bodi nobenega doplačila iz donosov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov, za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo
železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po dogradnji železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja koncesija, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§. 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko občh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopili dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z osebjem in vozili za veče vojaške prenose, dalje vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske, in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal
1.	dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarji so dolžni, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Koncesijonarji so dolžni, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtevka odškodnine ustaviti obrat v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
§. 9.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit b) zakona o dopuščanju .železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 10.
Koncesijonarji nimajo pravice, drugim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako jim tega državna uprava izrečno ne dovoli.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesionarjev država. Kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
§• H-
Koncesijonarji imajo dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo želez-
nice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njih kosih.
Ta soporaba naj se vendar vrši samö tako, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§• 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni donos naj potemtakem koncesijonarjem država kot odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, dospeva-jočih vsako leto 30. dné junija in 31. dné decembra.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžitev zajma, katerega koncesionarji vzprejmd pri deželni banki kraljevine češke in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžitev po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesionarjev sama plača zajem, katerega bodo koncesijonarji vzprejeli pri deželni banki kraljevine češke, in pa spredaj navedeno letnino za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospélosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, da tedaj, kadar se odkup opravi na podstavi srednjega donosa
v zmislu odstavka 1., plača kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računeč obresti od obresti, po štiri od sto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 1. polletno.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4. Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samö z ostankom pri deželni banki kraljevine češke vzprejetega zajma obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§. 13.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, prejide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 12., št. 4.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imeli po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§■ 14.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se hibe na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po
nadzornikih, ob stroških koncesionarjev pošiljanih, — kakorkoli se ji vzvidi primerno — prigledovati, da se delo izvaja po projekta in po pogodbi.
Ako se napravi dčlnična družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali zastopa, kateri velja za načelništvo družbe, in pa v glavne zbore, ter tam ustavljati vse naredbe in sklepe, ki so nasprotni zakonom ali dopustllu, ali pak kvarni javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se da brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja plačujejo koncesijonarji, z ozirom na opravila, ki so ž njim združena, v državno blagajnico poprečno vračilo, čegar višino ustanovi državna uprava, oziraje se na obseg podjetja.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redü z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadnlnsko-uradnem nadzoru, in pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti.
§. 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, v dopustil-nici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državnoglavnem
in prestolnem mestu dunajskem šestnajstega dné meseca maja v letu odrešenja tisoč osemsto devetdesetem in tretjem, Našega cesarjevanja petinštiridesetem.
(lŠ) Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
Bacquehem s. r.
96.
Dopustilnica z dné 22. maja 1893.1.
za lokalno železnico iz Tržiča (Ronkov) v Črvinjan.
Mi Franc Jožef Prvi,
p o milosti Božji cesar avstrijski;
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker sta Jakob Antonelli in Julij Dreossi v Črvinjanu zaprosila, da bi se jima dalo dopustilo zgraditi in obratovati lokalno železnico iz Tržiča (Ronkov) v Črvinjan, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovanima koncesi-jonarjema to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229 ), nadalje na podstavi zakona z dné 6. aprila 1893. 1. (Drž. zak. št. 58.) podeliti takô-le:
§• 1-
Koncesionarjema dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot
lokalno železnico s pravilno raztečino od kakega mesta na progi Nabrežina — Krmin priv. družbe za južno železnico med Tržičem in Ronki napraviti v črvinjan z dovlačnico od Tržiča v pristanišče rozeško.
Kar se tiče eventuvalne spojitve imenovane železnice z italijanskim železničnim omrežjem pri Crvinjanu in pa kar se tiče prometne službe na stičnem kosu in na stični postaji, pridržuje se ustanovitev dotičnih določil sklepu državne pogodbe s kraljevo-italijansko vlado, in koncesijonarja sta dolžna, izpolnjevati ta določila in vse zaveznosti, ki jima iž njih nastanejo.
Nadalje sta koncesijonarja vpravičena, napraviti od spredaj imenovane lokalne železnice dve krili, in sicer kot parni tramovki z normalno ali z ozko raztečino, z ene strani na jug proti Ogleju in Belve-vederu, z druge strani pak na sever v Villo Vicen-tino in Gradišče v stik z obstoječo progo južne železnice iz Tržiča v Gorico.
Napraviti nazadnje imenovano krilo, bosta koncesijonarja zavezana samo tedaj, kadar bo po mnenju državne uprave promet rés zahteval njegovo napravo in se bo tudi zagotovila primerna donosnost njegova.
Pravica koncesijonarjev, napraviti spredaj zaznamovani krili, neha, ako bi je ne porabila v dobi štirih let, računčč od današnjega dné.
Nadalje se državni upravi pridržuje pravica, da smé tudi pred iztekom spredaj zaznamovane dobe štirih let izjaviti, da je vpravičenost koncesijonarjev, napraviti spredaj zaznamovani železnični progi, izgubila svojo moč, in to pravico podeliti drugemu podjetniku tedaj, kadar bi koncesijonarja ne mogla prevzeti izvršitve to proge po pogojih, ki jih ponudijo drugi prosilci in jih država odobri.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti :
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge
uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na raz prave sodnega postopanja v spornih slvaréh
b)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in tako tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samo upravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustilnice;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računeč od današnjega dné.
§• 3.
Za železnico, oznamenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstolncmu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,300.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni prednostni dividendi in do-tični razdolžni kvoti za prednostno delnično glavnico, ki naj sega do 240.000 goldinarjev avstrijske vrednote največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo. državna uprava dopolnila primanjkljaj.
Letni Čisti donos, za katerega velja poroštvo, ; ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek | 64.620 goldinarjev avstrijske vrednote in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 21.586 goldinarjev avstrijske vrednote.
Ako se dopuščena železnica spravi v stik z italijanskim železničnim omrežjem pri Črvinjanu, (§. 1., odstavek 2.) smé se spredaj določeni po-rokovani letni čisti donos zvišati za oni letni znesek, ki je potreben za največ štiriodstotno obresto-vanje prednostnih papirjev (prednostnih zadolžnic ali delnic), katere je na novo izdati v nominalnem znesku 300.000 goldinarjev, in pa za njih razdolži-tev v dobi, dokler traja dopustilo.
§• 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga državna uprava določi po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 11.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej, kakor prednostne delnice.
§• 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij in prednostnih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarja dotično prošnjo vložita šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece Po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarja precej vrneta prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
§• 6.
Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
§• 7-
Morebitni stroški za beležbo efektov na tozem-skih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot razho-dek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
§. 8.
Gradnjo v §. 1., odstavku 1. imenovane železnice je začeti prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega rokü za gradnjo dolžna sta koncesijonarja dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primemo varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, smé se izreči, da je ta
položnina zapala. Rok za gradnjo v §. 1., odstavku 3. omenjenih kril bo o svojem času določilo trgovinsko ministerstvo, ako bi se ti krili napravili.
§. 9.
Da izdelata dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov,
Ista pravica naj se koncesijonarjema dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§• 10.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadô.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne na-redbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, so-sebno na njeno znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§• H.
Koncesijonarjema se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredita v izvršitev dopuščenega podjetja lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti konce-sijonarjev.
Koncesijonarja sta vpravičena, s pogoji, ki jih postavi državna uprava, izdati v nominalnem znesku za 1,300.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ prednostnih zadolžnic, katere bo obrestovati sè štirimi odstotki ter odplačati v 75 letih.
Oddaja prednostnih zadolžnic, ki se izdadd, naj se opravlja ponudboma po ukazilih, kijih vkrene državna uprava.
Nadalje se koncesijonarjema priznava pravica, da izdasta prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžitve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska 240.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah.
Ako se dopuščena železnica spoji z italijanskim železničnim omrežjem, smé se spredaj ustanovljeni nominalni znesek prednostnih papirjev (prednostnih zadolžnic in delnic) pomnožiti za 300.000 gl.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz donosov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državna uprava, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po popolni uporabi napravne glavnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, sosebno kadar bi se napravili v §. 1., odstavku 3. omenjeni krili, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih zadolžnic, osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načel-ništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§. 12.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb
in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarja se zavezujeta,da bosta pristopila dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z osebjem in vozili za veče vojaške prenose, nadalje vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, kije obveljal t. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se jima bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti imata koncesijonarja samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdt izvršljivo z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na njeno opravo in opremo.
Koncesijonarja sta dolžna, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 13.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesijonarjev država in koncesijonarja bosta morala upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju. Način, kako naj se vodi ta obrat, vravnà se z obratno pogodbo, katera se sklene med državno upravo in koncesijonarjema.
Zatorej se edino in samö državni upravi pridržuje ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in
blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje tovorov se nanašajočih postranskih določil, kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih že-leznično podjetje opravlja za javne namene, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, pri čemur je z ene strani jemati v poštev javne ozire, za katere gré, z druge strani pa zadostno donosnost podjetja.
Sicer pak se vredba tarif za osebe in blago in pa vredba dajatev za javne namene vsak čas pridržuje zakonarstvu. Taki vredbi se morata koncesijonarja podvreči.
§• H.
Koncesijonarja imata dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to tako, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö takö, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§■ 15.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. h) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na 90 let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 16.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat
(Slovoniâch.)
49
izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, ki jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za počrtežno obrestovanje in raz-dolžitev prednostnih zadolžnic, ki se bodo izdale z odobrilom državne uprave, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in raz-dolžitev po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesijonarjema v še ostali dobi dopustila izplačujejo za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic potrebni zneski do časa, ko se té popolnoma odplačajo, ob rokovih dospelosti, ustanovljenih v črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnlna za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil ob času odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu še neodplačane prednostne zadolžnice, da jih sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zâloge in blagajnične zâloge, potèm do-vlačnice, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranska družbena opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§. 17.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in blagajničnih zâlog, potèm do-vlačnic, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družbenih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 16., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 16.), obdržita koncesijonarja last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imela po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere sta si sama sezidala ali pridobila po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§• 18.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se hibe na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošiljanih, — kakorkoli se ji vzvidi primerno — prigledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Ko se napravi delniška družba, imčj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustav-
ljati vse nareclbe in sklepe, ki so nasproti zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačujeta koncesijonarja, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega vračila.
Koncesijonarja se odvezujeta zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redû z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadnfnsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti.
§. 19-
Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, v dopustil-nici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarjema pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar sc v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državnoglavnem >n prestolnem mestu dunajskem dvaindvajsetega dné meseca maja v letu odrešenja tisoč osemsto devetdesetem in tretjem, Našega cesarjevanja petinštiridesetem.
(ß) Franc Jožef s. r.
Tnaffe s. r.	StMnbach s. r.
ßacqueliem s. r.
9Î.
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk z dné 29. maja 1893. L,
določujoč obrtna učilišča, katerih spričevala dajejo pravico, nastopiti kak rokodelski obrt.
V	dopolnitev ministerstvenih ukazov z dné 17. septembra 1883. 1. (Drž. zak. št. 150.), z dné 24. aprila 1885. 1. (Drž. zak. št. 57.), z dné 20. oktobra 1887. 1. (Drž. zak. št. 121.), in pa z dné 25. marca 1891. 1. (Drž. zak. št. 50.), določujočih tista obrtna učilišča, katerih spričevala — če se izpolnijo ostali zakoniti uveti — dajejo pravico, nastopiti kak rokodelski obrt, ukazuje se to le.
V	spisek obrtnih učilišč, katerih spričevala o uspešno dokončani hoji v ta učilišča dajejo pravico, nastopiti kak dotičen rokodelski obrt ter ga samostojno opravljati, vzprijemajo se naslednje obrtne strokovne šole:
ad 1.) gledé strugarskega obrta strokovne šole za lesno obdelavo v Ebenseeju, Halleinu in Ljubljani;
ad 5.) gledé rokodelstva pasarskega in bro-narskega cizelirska šola na umetalnostni obrtni šoli avstrijskega muzeja za umetalnost in obrtnijo na Dunaju ;
ad 9.) gledé ključavničarskega rokodelstva poslovniška šola državne obrtne šole v X. občinskem okraju dunajskem, poslovniška šola državne obrtne šole v Libercu, strojnoobrtna strokovna šola v Pre-rovu in strokovna šola za ključavničarstvo v Swiat-nikih;
ad 10.) gledé mizarskega rokodelstva strokovna šola za lesno obdelavo v Ljubljani.
Nadalje daje odhodno spričevalo poslovniške šole državne obrtne šole v X. občinskem okraju na Dunaju pravico, nastopiti rokodelski obrt surovinskih in grobih kovačev (razen kolarskih kovačev), odhodno spričevalo strokovne šole za elektrotehniko na tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju pa pravico za nastop mehaniškega obrta.
Nadalje ima pri strokovni šoli za obdelovanje in zajemanje dragih kamenov v Tumovi obstoječi
oddelek za vrezovanje dragih kamenov pravico, izdajati spričevala sè završilom o sposobnosti za obrt vrezovalcev dragega kamenja.
Naposled se priznava odhodnim spričevalom, izdanim po strokovni šoli v Mikulaševicah, pravna veljavnost sposobnostnega dokazila za rokodelsko obrt kovinskih vrezovalcev (graverjev), lošarjev (emailleurjev) in vrezovalcev kolkov.
Gautsch s. r.	Bacqueliem s. r.
98.
Razpis finančnega ministerstva z dné 31. maja 1893.1.
o dopolnitvi določil cukrarinskega izvršitvenega predpisa gledé na oznamenilo cukrenih izdelkov z obrtnimi znamkami.
Porazumno s kraljevo-ogerskim finančnim mi-nisterstvom se na podstavi §. 63. v cukrarinskem zakonu z dné 1888. 1. (Drž. zak. št. 97.) vkrepajo nastopna ukazila:
1.	Pri cukrenih izdelkih v vrečah je moči obrtno znamko (obrtno oznamenilo) namestiti, oziroma postaviti na videž razen tako, kakor je predpisano v §. 14., št. 4. cukrarinskega izvršitvenega predpisa (Drž. zak. št. 111. iz leta 1888.) in pa v ukazu finančnega ministerstva z dné 24. julija 1891.1. ( Drž. zak. št. 112. iz leta 1891.) pod št. II., tudi sè ščitki iz lepenke.
Toda ti ščitki morajo imeti razločen in natančen odtisek obrtne znamke ; oni morajo biti narejeni iz najmenj 1 milimeter debele robe in proti uplivom mokrote napojeni z vode ne prepuščajočo tvarino ter imeti s plehovino izpodvlečene luknjice, skozi katere naj se potegne v zaporo vreče namenjena konopna vrvca.
2.	Pri hlebčastem cukru brez vsake odetve, ki je namenjen v izvoz, namestiti je obrtno znamko, oziroma obrtno oznamenilo na spodnji plati cukre-nega hlebca s tem, da se mu prilepi z gumo prevlečena vinjeta iz papirja.
99.
Razpis finančnega ministerstva z dné 3. junija 1893. 1.
o deloviti izpremembi določil, kako po partijah polniti kadi vrelnice v pivovarnicah.
Porazumno s kraljevo-ogerskim finančnim mi-nisterstvom se določila g. 4. lit. c, odstavka 2. v razpisu finančnega ministerstva o prigledu piva-rine in o izvozu piva z dné 28. aprila 1869. 1. (Drž. zak. št. 54.) izpreminjajo takö-le:
V pivovarnicah, v katerih se namerjajo napolniti kadi vrelnice z mladino (nevrelim pivom) iz dveh varek, treba je vsako vrelnico odamati (odmeriti) na dva oddelka; vendar se zgorenji oddelek vrelne kadi smé sè svežo mladino druge varke dodatno napolniti najkesneje šestdeset ur potem, ko so se pristavile droži k mladini prve varke.
Za razmnožbo čistorodnih droži more finančno oblastvo I. stopinje pivovarniškim podjetnikom, ako posebe prosijo za to, pod priglednimi naredbami, ki so potrebne za obrambo državnega zaklada, dovoliti tudi večkratno dodatno napolnitev vrelnic, namenjenih za razmnožbo čistorodnih droži.
Steinhach s. r.
too.
Ukaz poljedelskega ministerstva z dné 6. junija 1893.1.
o dovoljevanju izjem od izvoznih prepovedi, izdanih za neke občine na podstavi zakona z dné 3. aprila 1875. I. (Drž. zak. št. 61.).
Na podstavi zakona z dné 15. junija 1890. h (Drž. zak. št. 142.) se ukazuje takö-le:
§• 1.
1’olitičha okrajna oblastva morejo od prepovedi, po §§. 1. in 4. zakona o naredbah proti razširjanju trtne uši (Phylloxera vastatrix, Drž. zak. št. 61.) izdanih proti izvažanju trt, rastlin in drugih rastlinskih delov, ki so znani, da se po njih prenaša
Stcinhnch s. r.
trtna uš, dovoljevati izjeme tedaj, kadar je izvoz namenjen v kako krajno občino istega političnega okraja.
Kadar bi bil pak izvoz namenjen v kako krajno občino drugega političnega okraja iste dežele, tedaj mora dovolilo za izvoz dati politično deželno oblastvo.
V obeh slučajih pa se smé dovoliti izvoz biljf (korenskih trt) in kolči (ključev) samö v take krajne občine, gledé katerih se je ista prepoved izdala po §§. 1. in 4. zakona z dné 3. aprila 1875. 1. (Drž. zak. št. 61.).
§• 2.
Izvozna dovolila je praviloma dovoljevati za vsak slučaj posebej, a natančno je zaznamovati tistega, komur se dovolilo daje, potèm krajno občino, iz katere se izvaža in v katero se uvaža, dalje vrsto in množino predmetov, ki se mislijo izvesti, in pa njih prejemnika.
Izjemoma je moči posameznim osebam dodeliti tudi splošno izvozno dovolilo do preklica, ako bi se zlorabilo, in to na določen ali nedoločen čas, za posamezne ali pa za vse v poštev idoče predmete, in pa za uvoz v neke posamezne določene ali pa v vse krajne občine istega političnega okraja ali iste dežele.
§• 3.
Dodeljujoč izvozno dovolilo, zaukazati je tiste posebne naredbe, na katere je zlasti paziti ob izvozu ali pošiljanju, da se zabrani razširjanje trtne uši.
§■ 4.
Da se je komu dalo izvozno dovolilo in katere posebne naredbe so se morda zaukazale, to naj se da na znanje občinskemu načelništvu (županstvu) izvoznega kraja.
§• 5.
Politična okrajna oblastva, oziroma politična deželna oblastva naj pišejo o dodeljenih izvoznih dovolilih zaznamek ter naj v njem postavljajo na videž njih natančnejše pogoje.
§• 6.
Ako mejita dvé ali več krajnih občin iste dežele, gledé katerih se je izdala prepoved v zmislu
§§. 1. in 4. v zakonu z dné 3. aprila 1875. 1. (Drž. zak. št. 61.), neposredno druga na drugo ali ako je med temi občinami ena ali več krajnih občin, kjer se ljudje ne pečajo z vinarstvom, more politično deželno oblastvo, ne omejujoč dovolila na določene osebe, dovoliti izvoz vseh predmetov, ki spadajo pod prepoved, iz vsake krajne občine, katero je prepoved zadela, v kako drugo občino, oziroma v ozna-menjene vmés ležeče krajne občine.
Ako tako ozemlje pripada dvema ali več deželam, dajati smejo ta dovolila dotična deželna oblastva v porazumu.
§■ 7-
Dodeljevanje dovolil za izvoz biljf in kolči v krajne občine, gledé katerih se ni izdala prepoved na podstavi •§§. 1. in 4. v zakonu z dné 3. aprila 1875. 1. (Drž. zak. št. 61.), in pa dodeljevanje dovolil za izvoz v poštev idočih predmetov sploh iz katere v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele v kako drugo se pridržuje c. k. poljedelskemu mi-nisterstvu, izvzemši slučaj, naveden v drugem odstavku §.6.
§. 8.
Vsaka zloraba dodeljenega izvoznega dovolila in pa, ako se ne bi ravnalo po ukazanih posebnih naredbah, kaznuje se po §. 17. zakona z dné
3.	aprila 1875. 1. (Drž. zak. št. 61.).
Falkenhaj n s. r.
101.
Razpis finančnega ministerstva z dné 21. junija 1893. 1.
o méri zagotovila za pravo vplačevanje kakega bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra v obratni dobi 1893./1894. I.
Na podstavi §. 3. v cukrarinskem zakonu z dné 20. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 97.) se ustanavlja dogovorno s kraljevo-ogerskim finančnim ministerstvom za cukrodelno dobo 1. 1893/94. znesek zagotovila za pravo vplačevanje kakega bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra za vsako na-rejališče cukra tiste vrste, ki je oznamenjena v §. 1. št. 1. cukrarinskega zakona, z 18.000 gl. (osemnajst tisoč goldinarji).
Steinbach s. r.
(Slovenlsch.)
50
102.
Razpis finančnega ministerstva z dné 22. junija 1893.1.
o dopolnitvi določil §. 24., lit. 2> v cukrarinskem izvršitvenem predpisu za slučaje, ko kaka zapreka ovira odnos cukrenih izdelkov o zglašenem času.
Porazumno s kraljevo-ogerskim finančnim mi-nisterstvom se na podstavi §. 63. v cukrarinskem zakonu z dné 1888. 1. (Drž. zak. št. 97.) v dopolnitev določil §. 24., lit. D v cukrarinskem izvršitvenem predpisu iz leta 1888. (Drž. zak. št. 111.) za vse slučaje, ko je oviran odnos cukrenih izdelkov o zglašenem času, ustanavlja to-le:
1.	Kadar zglašeni odnos cukrenih izdelkov proti plačilu potrošnine ali z vezjo potrošnine (§. 42. cukrarinskega zakona) ni mogoč o zglašenem času zavoljo nepričakovane zapreke, tedaj se smé brez vnovičnega zglasila opraviti še naslednjega dné, ako se je zapreka, precej ko je nastala, pismeno v dvéh izvodih naznanila finančnemu organu, določenemu za nadzorovanje podjetja.
2.	Kadar je vsled nepričakovane zapreke odnos cukrenih izdelkov oviran tudi dné, kateri pride prvi po zglašenem dné, ali kadar se mora kaka po-
šiljatev cukra, ki se je zglasila za neobdačeni odnos (§. 42. cukrarinskega zakona), popolnoma opustiti, tedaj more pristojno finančno oblastvo prve stopinje na pismeno prošnjo podjetnikovo dovoliti razveljavbo dotičnega zglasila,
a)	ako se je nepričakovana zapreka odnosa, ko je nastopila, pismeno naznanila za nadzorovanje podjetja določenemu finančnemu organu v dveh izvodih, in ako je
b)	podjetje o uradnem ovedovanju verojetno dokazalo naznanjeno zapreko.
Ako so ti pogoji izpolnjeni, dovoli finančno oblastvo prve stopinje razveljavbo dotičnega zglasila takö, da jo ukaže izbrisati v zglasilnem vpisniku, in ako treba tudi vpis v prodajnem vpisniku, in pa da ukaže odvzeti morda že izdano prodajno boleto.
Ako se je znesek potrošnine, ki pripade za dotično pošiljatev, že odpisal na plačilni ali upni boleti, izbriše naj se dotični zapis, sklicujoč se na dovolilo razveljavbe.
Po odpravi zapreke namerjani odnos cukrenih izdelkov, ki so bili ovirani, da bi bili o pravem času izstopili, dovoljen je samö, ako se vnovič predpisom uztrezno zglasi in se ž njim uradoma postopa.
Steinbacli s. r.