21. JtavfltaL
r Trna. v tredo 15. mtrm MU.
Teča] XV*
„E D I N O 8 T"
lahajn dvakrat na teden, Tanko iredo »a »oboto ob 8. ari zjutraj.
„Edinost" stana:
m Tse leto gl. —; Uren A Tat. 9.— gl. ta poln leta » ».—: „ , 4.50 „ aa Aetrt leto. . 1.50: , . 2.25 ,
Z „Novlčarjem" vred:
za T«e l to gld. 7.— „ pol letn „ 3.50 „ žetrt „ „1.75 Posamične itevilkc »e dobivajo ▼ pro-<iajainieah tobaka ▼ TritU po & nov., ▼ Gorloi in * A^dovičlul po • nor. —
EDINOST
I
Oglasi ln osnanlla/ «e rađane po S
t rutica T petitu | z* ^plov« z črkami ae plačuje proator, kolikor bi
obaegio navadnih vratio. Poilana, Javnt lahvals, osmrtnlo« M. •e račune po pogodbi.
Vai dopiai ae poAiljajo nredaiitTU Fiaisa Caaerma it. 2. Vaako piaaao mora biti frankovano ker nefrankovana »e ne apre-
je ma j o. Rokopiai ae rračajo.
Naročnino, reklamacije ia inaerate prejema npravniitvo P iaita Caaerma it. 8
Odprte reklamacije n proste poitnine.
,NoviSar" pa po 2 noT.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »dlaost 1» m "i«
Zadeva Spinčičeva.
Skoro bo leto dni, odkar je poslanska zbornica naložila imunitetnemu odseku, naj prouči zadevo Spinčičevo in poroča potem zbornioi. Večina tega odseka je menenja, da se po sedaj veljavnih postavnih določilih n e d & dokazati, da bi se bila z odpuščenjem posl. Spinčiča iz državne službe kršila njega imunitetna pravica. Vender pripoznava tudi ta večina, da je po sedanjih določilih v nevarnosti svoboda in neodvisnost onih državnih poslancev, ki so zajedno državni uradniki. Zato je ta večina v svoji Beji 24. janu-varja t. 1. sklenila staviti zbornici predlog: Imunitetnemu odseku naj se naroči, da •klene in predloži zbornici primerna do* ločila v svrho zagotovljenja poslaniike imunitete.
Manjšina omenjenega odseka pa je druzega menenja: prepričana je, da se je po postopanju proti Spinčfču kršila imunitetna pravica, če tudi ne po črki, p a č p a po duhu zakona. Zato je napovedala, svoj posebni minoritetni voturo, zahtevajoč, da se prof. Spinčič zopet na* mesti v svoje mesto učiteljsko. Manjšina utemeljuje svoj predlog nastopno:
Kakor je razvidno is naredeb, priloženih doslovno poročilu večine, trdi na* učna uprava, da je pri presoji postopanja Spinčičevega imela pred očmi Spinčiča kot profesorja na ženskem učitelišči v Gorici in da sodi to postopanje le z ozirom na to, kako je moglo delovati na učiteljsko službo njegovo. Poslanski zbornici pristoja, poštovati poslaniški značaj profesorja Spinčiča in presoditi, ali se ni vlada se svojo naredbu doteknila životnih pravic poslanca.
Najprvo treba, če tudi na kratko, anilozovati poprej omenjene naredbe.
Kar se tiče govorov posl. Spinčiča na razstavi zagrebški, navedeni so doslovno, in Spinčič je baje pripoznal,
PODLISTEK.
Božič na Angleškem.
(Ix W. Irvinga „knjigo črtic« preložil V.)
III. Božični dan.
(Dalje.)
Po zajutreku šel sem se s Franom Braoebridgeom in mojstrom Simonom, ka-kor ga je klical vsak razven squira, iz-prehajat po okolici. Spremljevala nas je tolpa graščinskih psov, ki so se očividno potikali po dvoru, od bodrega prepeličarja pa do okornega starega lovskega psa, poslednjega potomca plemena, ki je bilo pri hiši, odkar ljudje pomnijo. Vsi so ubogali pjsjo piščalko, visečo iz gombove luknjice Bistra Simona, in veselo skakaje so časih po strani pogledali malo šibo, katero je 1ržal v roki.
Stara graščina bila je v zlati solnčni svetlobi se bolj čestitljiva videti nego li v bledi mesečini; nisem si mogel kaj, da bi ne čutil istinitosti squirove ideje, češ da jej toge terase, okorno zgrajeno balu-strade in prirezana tisova drevesa dajejo ponosno in gosposko lice. Kakor je kazalo, morali ho imeti jako mnogo pavov. Napravil som nekaj opazk o tolpi, kakor sem
da so isti prav navedeni v svojem bitstvu; le nekaj malega da je popravil. — Kratki zmisel teh izjav, izgovorjenih nekim vzno-som, kakor je že navada pri takih slavnostnih prilikah, je želja, da bi se Hrvatje p o 1 i t i š k i združili — seveda pod dinastijo habsburško. Vsakega mora zbosti v oči, da utemeljevanje naredbe šolskega sveta opetovano označuje to Željo kot tako „ki je naperjena proti državnopravni uredbi države in jej protivna*. Očevidno je, da je disciplinarna oblast imela pred očmi dejanje, prepovedano po kazenskem zakonu, ali pa celo zločinstvo veleizdaje. A pri vsem tem ni natanjko označila tega dejanja, gotovo zato, da ne bi z jedne strani pokazala pota, katerega je bilo nastopiti nasproti Spinčiču, da bi se postavno postopalo v tej zadevi, in z druge strani, ker se jej je „veleizdaja" — ako je mislila na to — vender zdela prevelika beseda, ker bi omenjene izjave težko mogle odgovarjati nje (veleizdaje) pojmu. Disciplinarna oblast, vestno presojujoč te izjave, mogla se je prepričati, da jim nedostaje bitstvenih znakov omenjenega „zločinstva11. Te izjave ne zahtevajo ni nasilne premembe državnopravne uredbe države, niti jim ni namen odtrgati jeden del od jednotne državne iveze oesarstva avstrijskega, te je (od leta 1867) avstro-ogrske monarhije. Oe toraj te izjave ne involvujejo (značijo) ni tega, ni kaoega druzega kaznivega dejanja, tako se nam vidij o le kot strankarsko političke izjave, ter, ako hočemo, kot politišk program kakorgnih je mnogo v Avstriji.
Tem izjavam se torej ne more odrekati značaja „svobodnega izražanja menenja v mejah postave", kakoršno je zavarovano v državnem temeljnem zakonu z dne 21. decembra 1867. Drž. zak. št. 142, člen 13.
Manj jasno kakor ta je v disciplinarni
se i zrazil, ki se je grela tam pod osojnim zidom. Mojster Simon pa mi je ta izraz prijazno popravil, dokazujoč mi, da bi bil z ozirom na najstarejšo in najbolj priznano razpravo o lovu moral reči: razgled pavov. „Ravno tako", pristavil je z nekako lahno pedanterijo, „pravimo let golobov ali lastavic, beg prepelic, krdelo jelenov, stržkov ali žrjavov, tolpa lisic in gnezdo vran." Nadaljeval je, ter me poučil, da moramo, oziraje se na gospoda Antona Fitzherberta, ti živali „pripisovati razum in slavohlepje. Kajti če jo hvališ, takoj svoj rep razprostre proti solncu, da se bolje vidi njegova lepota. Kadar pa listj e odpada ter on izgublja svoj rep, takrat žaluje ter se skriva po kotih, dokler uiu rep ne postane zopet tako lep, kakor je bil prej."
Nisem mogel pomagati, moral sem se smehljati tej malenkostni učenosti pri tako neznatnem predmetu; videl pa sem, da so ti pavi nekako važne stvari, kajti Fran Bracebridge me je poučil, da jih ima njegov oče zelo rad, skrbeč za to, da se je pleme razmnoževalo, nekaj zato, ker so spadali k viteštvu ter so bili pri lepih banketih starih časov zolo priljubljeni, nekaj pa zato, ker «o širili gizdo in krasoto, ki jo prav dobro pristojula stari graščini. Nobena reč, rekel je, ni na videz bolj
naredbi opisan drugi službeni pregrešek, storjen po agitatoriškem delovanju pri dr-žavnozborskih volitvah v Istri.
V tem pogledu očita se posl. profesorju Spinčiču, da so ni omejil na to, poučevati Ijudij v svojem stanovanju o postopanju pri volitvah, ampak da je deloval kot izrečni strankarski vodja v tem zmislu, da treba vse napeti v ta namen, da se izvolijo sami hrvatski volilni možje in poslanci. Vtem opisu dejanja pogrešamo povsem vsakoršne konkretne vsebine.
Da se bolje pouči o postopanju poslanca Spinčiča, očitanem mu v tem pogledu, zahteval je imunitetni odsek, d a semu pokažejo disciplinarni spisi. Vlada pa se je branila pokazati jih ter je le doposlala svoje zastopnike v odsekovo sejo, od kojih pa smo dobili le pomanjkljiva in povsem nezadostna pojasnila. Imunitetni odsek je zahteval, osobito z ozirom na oni del disciplinarne razsodbe, baveč se z volilno agitaoijo, k on-' kretna dejstva ali vsaj n a j -hujše s 1 u 6 a j e (ali dogodke.) Nato je povedal vladni zastopnik, da se je posebno to očitalo Spinčiču, da je v svojem stanovanju v Poreču zasnoval pravo volilno agencijo, od kodor se jo vodila volitev, in da je potem potoval od sela do sela ter agitoval čez vso mero.
Če je to najbolj kričeči slučaj agita-toriške delavnosti Spinčičeve, potem odpade res dolžnost, dokazovati, kako ničnostno je bilo postopanje disciplinarne oblasti glede na ta del inkriminovanega (zatoženega) delovanja posl. Spinčiča.
Disciplinarna oblast je torej spravila v zvezo prej omenjene izjave in udeležbo poslanca Spinčiča pri volitvah z njegovo učiteljsko službo, s tem, da naglaša, da je
zala in dostojna, nego na stari kameniti ograji sedeč pav.
Sedaj je moral mojster Simon hiteti naprej, ker je vaškim pevcem naročil priti v župno cerkev, da zapojo nekaj pesnij, kakor si jih je on izvolil. Živa, duhovita čilost malega moža bila je izredno prijetna; priznati moram, da so me nekoliko oBup-nili spretni njegovi citati is pisateljev, ki gotovo niso spadali mej vsakdanje berilo. To sem povedal Franu Bracebridgeu in ta mi je smehljaje se razložil, da mojster Simon vso svojo učenost zajema iz petih ali šestih starih pisateljev, katere mu je dal squire. Te vedno zopet prično od kraja brati, kadar ga prime veselje do učenja, kar se časih zgodi kakšen deževen dan ali dolg zimsk večer. Gospoda Antona Tilzherberta knjiga o poljedelstvu, Mark-hama selske zabave, razprava o lovu viteza gospoda Tomažu Cockayne-a, Izaka Waltona ribar in še par takih Btarih peresnih junakov : to so bile stalne njegove glave. Kakor sploh ljudje, poznajoči le uialo knjig, zrl je nanje z nekakim mali-kovanjem ter jih navajal o vsaki priliki. Kar zadeva njegove pesni, izbral jih je bil večinoma iz starih knjig squirove knjižnice ter jim prikrojil napeve, ki so bili priljubljeni izbranim duhovom prejšnjega stoletja. Sicer pa je bilo njegovo praktično upo-
nezdružljivo z dolžnostmi državnega služabnika, klanja ti se prizadevanjem (ter jih iziažati javno), naperjenim proti državnopravni uredbi monarhije in proti določilom državnega osnovnega zakona, koja določila mora uradnik visoko spoštovati že v zmislu svoje službene prisege, ter da je to v očitnem protislovju s dolžnostmi uradnika, in vzlasti vzgojevatelja mladine, ako prevzame vodilno ulogo v strankarskih bojih ter jo izvaja na nezmeren način — tu naj bi ostrost izrazov nadomestila pomanjkljivost dejstev — i a se strastjo.
Nočemo tajiti, da državni uradnik tudi po izvolitvi poslancem ostane Se vedno uradnik ter da mu ta lastnost zagotavlja pravice, a tudi nalaga dolžnosti; aH te poslednje mu nikakor ne odtezajo svobode propagande, gibajoče se v okvirju postavnosti, ako nočemo, da odreveni političko življenje. Ia tega pa ne sledi, da bi bili poslanci, službujoči državi,^zavarovani proti disciplinarnim kaznim tudi tedaj, kadar se pregreie proti svojim službenim dolžnostim. Zelo nevarno pa je, ako disoiplinarno kaznovanje zaradi izjavljanja politiških nazorov svobodno poseza tudi izven službenih dolžnosti in izven uradniškega p o k 1 i o a. No, ustava sama, pri-znavši državnim uradnikom pasivno volilno pravioo,je skrbela za to, da se ne križajo dolžnosti, ali vsaj omejijo na najmanjo mero, s tem, da je v §. 8 drž. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 Drž. zak. št. 141, določila pravico do brezpogojnega do-pustaza one uradnike, ki so izvoljeni v poslansko zbornioo. Z dopustom izstopi uradnik-poslanec is svojih službenih dolžnostij, tako, da ni lahko mogoče, kršiti te dolžnosti. V slučaju Spinčičevem je tem manje mogoče govoriti o kršenju službenih dolžnosti,
trebljevanje slovstvenih drobtin vzrok, da so vsi plevarji, lovoi in nižji Ijubinci lova iz okolioe zrli nanj kot na čudo knjižne modrosti.
Mej tem ko smo se razgovarjali, začuli smo iz daljavo vaški zvon. Povedali so mi, da squire nekako zahteva, da vsi domači ljudje božično jutro gredo v cerkev, ker ima ta dan za dan zahvale in veselja.
„Ako hočete iti v cerkev", dejal je Fran Bracebridge, „obljubim vam lahko poskušnje mojega strijca Simona muzikalnih zmožnostij. Ker cerkev nima orgelj, napravil je orkester iz selskih prijateljev godbe in v njega popolnitev ustanovil god-beno društvo. Izbral si je tudi zbor, kakor je po Oorvazija Markhama navodu v njegovih „selskih zabavah" izvolil mojemu očetu lovske pse; za bas dobil je vsa „globoka, slovesna grla" in za tenor „glasno doneča grla" kmetBkih dečakov, za „mila grla" pa je vzel b posebnim ukusom sama najbrdkejša dekleta iz okolioe, dasiravno poslednje, kakor on pravi, človek najtežje obdrži v taktu, ker so take lične pevke čez mero trmaste in muhasto ter podvržene malim nezgodam."
(Dalje prih.)
nego »»sproti poslancem iz druzih kate gorij AHfcvno službe, ker je Spinčič kot član deželnega odbora istrskega že od 19. oktubra leta 1889 na dopustu ter ga na njegovem službenem mestu nado-m e s t u j e po njem samem plačani sup I en t — in ker je od tedaj, koje odstopil od službe dežel nega odbornika in je bil izvoljen v državni zbor, že v z m i-slu naredbe ministeratva za nauk in bogooastje z dne 26. novembra 1887 št. 23.896, veljavne za vse učitelje na srednjih šolah, oproščen učiteljske službe za vso dobo mandata in sicer i z
pedagogiško didaktiških razlogov, kakor
se izraža omenjena naredba. S tem je pa omajano vse sklicevanje na njegovo učiteljsko službo iu je sploh omajana podlaga vsemu disciplinarnemu postopanju.
(Konec prih).
Sodne razmere.
(Guvorii dr. Laginja v 201. seji državnega zbora dne 16. februvarja t. J.)
(Konec.)
Pri tej pravdi primerilo se je še nekaj jako karakterističnega. Mej mnogimi slučaji javnega nasilstva, ki so se primerili ali bili kot tako zmatrani, bil jo tudi slučaj izsiljevanja. Storil ga je mlad občan Kastelirski na nekem starem "znancu. Prisilili ga je namreč, da je kričal Živio in ko je to dosegel — pravita preiskovalni sodnik in zatožba — utaknil mu je še v žep slovansko trobojnico „Cocarda trioo-lora slava". V jako ob ežni obtožnici brati je doslovno (čita):
„Ko mu je ukazal, naj precćj glasno kriči Živio, iu ko je to dosegel, ni odšel, ne da bi prej utaknil možu v žep slovansko trobojno kokardo." Kaj pa se je izkazalo pri glavni obravnavi P Po izpovedi moža, kateremu je obtoženec žuga), izpovedi, storjeni pod prisego, se je pokazalo, da je bila slovanska trobojna kokarda — vejica zimzelena, vejica rastline, katero poklanjajo hrvatski kmetje prijateljem in sorodnikom o slovesnih prilikah. (Čujte! mej somišljeniki.) Iz tega izhaja, gospoda moja, da v Istri že sodniki to za plavo gledajo, kar je zeleno. (Posl. Binnkini; Slepi so za barve! Posl. Spinčič : To je že davno znano !) Še nekaj mornrii omeniti iz te pravde. Čudili se bodete, gospoda moja, da jaz, kot advokat, govorim o navadnih demonstracijah in pouličnih izgredih, ko so vender že izdane pravnovelja vne razsodbe o teh nasilstvih itd. V tem oziru si dovoljujem omeniti, da iiua pravoslovni jezik dandanes toliko stereotipnih fraz, da je jedno in iBto dejanje na podlagi jednega in istega materijala in z jednimi in istimi dokazi moči motivirati in stilizirati tako za oproščenje, kakor ze obsodbo. (Tako je ! mej somišljeniki. — Posl. dr. Kronawet-ter : Popolnoma resnično !)
Vzlic temu priznam rad, da bodo naredili akti, ako jih čitate, na vas drug utis, kakor na-me, ker jaz sem to vse videl, ker je to tudi mene bolelo in ker sem sodeloval pri zagovarjanju.
Gospoda moja! Hrvat ne joka tako lahko; ali da ste pri razglasitvi obsodbe videli Kaštelirce, kakor sem jih videl jaz, tako bi bili v tistem hipu prepričani, da ti ljudje absolutno niso poznali velikosti in kaznivosti svojega dejanja, da torej niso imeli hudobnega namena storiti tisto hudodelstvo, radi katerega so bili obsojeni.
In da ga niso imeli hudobnega namena, dokazuje že to, da so tri dni po ulicah tekali in upili, a nikomur ni za las ikode naredili, niti na zdravju niti na imetju.
Drugačna je druga stran te zadeve. Kar Bem povedal o duhovniku Knavsu, to se ni preiskalo in storilcev ni bilo najti; isto tako se je zgodilo s slučajem v Oprtlju,
z Didičem, katerega so napadalci skoro ubili itd. (Posl. Spinčič : Slučaj Laginja !) O tem slučaju ne maram govoriti, ker se zmatra slabim dovtipom. Dal Bog, da je res le šala.
Omenim naj le še, da je decembra meseca I. 1891 nekega večera v Labincih nekdo iz revolverja ustrelil na slovanskega duhovnika Perutko in to iz bližine. Duhovnik je bil toli pogumen, da je pristopil k storilcu in ga spoznal ter stvar v reko-mandiranem pismu ovadil kompetentnomu sodišču ter navel imena svedokov. Dotično sodiščo ni nikdar začolo preiskavo. (Čujte! mej somišljeniki.)
Gospoda moja! Sedaj nam je o teh razmerah izreči svojo sodbo.
Tu nam ni postopati kakor rednim sodnikom po navadni proceduri in tu nismo vezani, kakor redni sodniki na dokaze in na zakonite določbe. Priatoja nam pravioa, izreči svobodno svoje mnenje in svoje prepričanje o takem postopanju in o takem počenjanju.
Dovolite mi, da najprej povem svoje prepričanje kot svedok in kot član prebivalstva, katero se na tako — recimo samo „čuden* — način administrira. Pred leti — zato pa ta povest še ni starodavna bajka — sedela sta dva velika moža-ro-jaka v Stambulu mej svetovalci mogočnega sultana. Jeden je bil {znani Mirko Latas, poznejši Omer-paša silni, drugi je bil Fuad paša. Fuad-paša je bil sicer turški vzgojen, a zato še ni bil pozabil pregovora: „Ako neimaš dušmana, majka če ti ga roditi" — ter je intrigiral zoper Omer-pašo. Ta je bil poklican na odgovornost in je rekel: Vaše Valečanstvo ve, da je mogočni Alah dal vsakemu človeku dobrih in slabih la-stnostij in vsakemu človeku dve očesi. Z desnim očesom vidi samo dobre, z levim samo slabe lastnosti svojega bližnjika. Fuad-paša je na desnem očesu slep, torej na meni, pokornemu slugi Vašega Veličanstva, ne more videti dobrih lastnostij. (Veselost mej somišljeniki.)
Omer pridobil si jo ta dan neomejeno naklonjenost svojega suverena.
Po mojem prepričanju, gospoda moja, imamo tudi na Primorskem svojega Fuad-pašo. On pa ni slep na deBnem očesu, on je slep za barve. Da je slep za barve, to so dokazali celo sodniki ▼ sodnih protokolih, ker so videli plavo barvo, plavo rusko trobojnico tam, kjer bi bili morali videti zeleno barvo. (Čujte! mej somišljeniki.) On tudi ne vidi drugega, kakor ruske in ve-'ikohrvatske zastave celo tam, kjer sam pomaga m/,obešati italijanske zastave.
Po mojem trdnem prepričanju zapeljal je on tudi sodnike — svečenike justice — na Primorskem. Zato se godč reči, kakor sem jih prej navel, in godile se bodo« dokler se temu ue odpomore. Pod pretvezo, da so v nevarnosti stebri države, če se mi prebudimo, mi, ki smo tolikokratov rešili državo, b pretvezo, da pridejo v nevarnost najvišji državni interesi, ako se mi probudimo, vrg»l je vso težo svoje avtoritete na tisto skledico tehtnice pravičnosti, kjer so bila posamna dejanja, katera je moči Hrvatom očitati. (Čujte! čujte! mej somišljeniki.) Seveda mora postati na ta način težja skledica, v kateri so slaba dejanja in boginja justicija mora zapustiti svoj prestol.
Ta slepost za barve ni za tega moža, čigar ime namo zveni pomembno (Poslanec Spinčič: Rinaldo Rinaldini, bandit!) ni-kak izgovor, niti olajšujoča okolnost.
On je vedel, da je slepost za barve na Primorskem v rumeni hiši v Trstu že ded na bolezen. (Klici: Zal!) On je to bolezen najbrž tudi očital pokojnemu svojemu predniku, moral je to spoznati pri nastopu svojega mesta, moral je to izjaviti in to hišo očistiti z oživljajočim vonjem narodnega življenja.
Končal sem. (Odobravanje mej somišljeniki. — Govorniku se čestita.)
Politični pregled.
Notranja deitla.
seji
Poslanska zbornica. V dne 16. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu ministerstva za poljedelstvo. Prvi oglasivši se poslanec Dvorak je trdil, da tako osrednje ministerstvo za poljedelstvo nima pravice do obstanka, ker bi bilo boljo, da se prepuste gospodarske zadevo deželnim zborom v pretresanje. Omenjajoč trojno zvezo pravi govornik, da niso Žrtve, ki jih doprinašamo njej in gnjilemu miru, v nikakem razmerji s pridobitvami. Nadalje omenja govornik, da se gotovo in kmalo sklene trgovinska pogodba mej Nemčijo in Rusijo in sicer pod veliko ugodnejšimi pogoji, nego jih je Nemčija privolila Avstriji. Tako je bra-tovsko mišljenje naših nemških zaveznikov! Ceaka se ne nahaja sedaj v ugodnih gospodarskih odnošajih, čemur je dokaz množeče so izseljavanje. Čehov ni treba opominjati na zmernost pri narodnih vprašanjih, ampak Nemce; kajti le gospodoželjnoat poslednjih jo kriva na narodnih bojih. — Poal. Krzcpek (vzlic svojemu imenu velik German) meni, da največ daje Bedaj misliti vprašanje poslov. Po glavah poslov plašijo sedaj nerazumljene ideje; neubogljivi so in se postavljajo po robu ne le gospodarjem, ampak celo občinskim načelnikom. Kmetovalci nosijo bremena nove šolo le v tej nadi, da se uvede dvoletna vojaška služba in da se bodo sinovi kmetovalcev in delavci zistematičuo pošiljali na dopust, kadar je delo na polju. Tudi za kmete bi trebalo snovati strokovne šole — kmet jmoru zadobiti zaupanje v samega sebe. — Posl. P a 11 a i se je pritoževal, da oblasti delajo vse preveč sitnosti živinozdravnikom. — Posl. Peschka se je potezal za pospeševanje pridobovanja lanu. — Posl. H e 1 c e I e t se je pritoževal radi visokega zemljiškega davka na Moravskem. — Poslanci B i a n k i n i in tovariči interpelujejo finančnega ministra rad' protipostavnega uporabljenja nemščine kot uradnega jezika pri finančnih in davčnih ura* dih v Dalmaciji.— Posl. Ferjančič in tovariši interpelujejo, ker je okrajni glavar celovški, Mac Nevin, hotel prisiliti županstvo v Kotmarivasi, da se mora pri občevanju z okrajnim glavarstvom posluživati nemškega jezika. Ker je s tem posegel v pravo avtonomnih občin, določati uradni jezik, vprašajo interpelantje : A P je ta dogodba znana c. kr. vladi in misli-li o d po m oči čim prejo P V seji dne 11. marca oglasil se je minister za poljedelstvo, grof Falkenhajn, da odgovori na izražene pritožbe. Glede potovalnih učiteljev vlstri naglasa! je govornik, da je kaj težko najti sposobnih učiteljev za Istro. A vendar bode dal preiskovati o pritožbah. Glede vinske klavzule, sklenjene z Italijo in carine na žito meni govornik, da so pritužbe pretirane. Res je sicer, da bo uvaža mnogo vina iz Italije, a padanja vinskih cen ni prouzročila samo vinska klavzula, ampak obilni pridelek vina. Vlada je storila vse> kar je bilo mogoče storiti v tem pogledu. Vinarskim zadrugam so se obljubile podpore. Vlada ni zato, da bi se delile premije vinogradnikom. Kar Be tiče zatiranja trtne uši, vlada stori vse, kar je mogoče in celo več nego na Francoskem in na Ogrskom. Francoska je 50 krat bolj okužena nego Avstrija, Ogrska pa 5 krat. Kar se tiče škropljenja proti peronospori meni minister, da ne bi kazalo uvajati obligatno škropljenje; če pa kaka dežela sklene tak zakon, se mu vlada ne bode upirala. — Iz I b t r e je čuti pritožbe radi postopanja gozdarskih organov, vsled česar ljudstvo ni prijazno pogozdovanju. Minister se pa nadeja, da se ljudstvo spoprijazni s pogozdovanjem, ko bode videlo njega vspehe. Glede dirk meni govornik, da bo potrebne, ker pospešujejo konjerejo. Želeti bi pač bilo, da se odpra-i vijo igre pri dirkah, a to pojde težko.
Načrti o snovanju kmetijskih zadrug še niso gotovi, a predlože se gotovo v prihodnjem zasedanju. Kmetijstvu je treba pomoči, ker kmetijstvo jo podlaga državi. — Za mi" nistrom so govorili še razni govorniki, meJ njimi tudi štajerski poalanee More, ki je tožil, da vlada obrača večjo skrb na igre in zabavo nego na pošteno delo. Ljudstvo nima zaupanja ni do vlade ni do parlamenta. Dragi čas se trati le z narodnostnimi in verskimi prepiri. A na tom so krivi tudi volilci sami, ker ne zabičijo svojim poslancem: najprej h oče m a biti siti, potem še le se bodemo prepirali o jeziku in veri! Veliki kapital, ki se dan danes toli obrekuje, vstvarili so le slabi gospodarji, ker so delali dolgove. Vsi načrti vlado niso nič vredni, ker se ne briga za vzroke slabim kmetijskim razmeram. Ako bi se zmanjšala stalna vojska, bi to izdatno pomagalo kmetijstvu ; če se pa šo pomnoži, kakor so čuje, mora to uničiti kmetijstvo. Sedanja Človeška družba je na pravi poti, da pride na boben, • dražitelj pri tej dražbi bode socijalna demokracija. — Poslanec Fux je proti kmetijskim zadrugam in proti naivetu, da bi bila kmetska posestva nerazdeljiva, kajti kmetje hočejo biti svobodni gospodarji.
Vnan]e države.
Volitve na Srbskem vender niso izpadle tako ugodno za vlado, kakor smo menili še v zadnji številki. Po računu vladnih glasil samih znašala bode vladna (liberalna) večina le 9 glasov, dočim radi-kalci zatrjujejo, da bodo imeli oni večino. Ako pomislimo na grozen pritisk z vladne strani in vender tako boren vspeh, pridemo do prepričanja, da jo ogromna večina naroda srbskega še vedno v radikalnem taboru.
Različne vesti.
Važnega prašanja za latro dotaknil se je dr. Laginja v včerejšnji seji: zahteval je, da se zemljiško-odvezni zalog uredi tako, da se odpiše svota, k oj o ima Še tirjati država od dežele. Ob sebi se razume, da prinesemo tudi ta govor dr. Laginje doslovno. Gotovo pa bode vse prebivalstvo Istre od srca hvaležno dru. Laginji, da je iztaknil to, za Istro, rekli bi, životno vprašanje.
Zaupni shod zastopnikov mladine vseh slovanskih narodnosti bil je dne t. m. ▼ Pragi in se je vsprejela nastopna resolucija : I. Zamečamo najodločneje ponem-čevalno in madžarizujočo politiko; II. Stoječi na stališču svobodomiselnosti ▼ pravem pomenu besede zahtevamo strogo ravnopravnost za vse slovanske kakor tudi za rumunsko narodnost; III. Protestujemo zlasti proti zisteuiatičnemu tlačenju Slovakov na Ogrskem, katero se javlja: 1. v jednostavnim preziranji člena 44. zakona z leta 1868 o jezikovnih pravicah, 2. v konfiskovanju narodnega imetja slovaškega in v uničenji vseh srednjih šol slovaških, 3. v uvedenju madžarskega jezika v vse izobraževalne zavode, urade in cerkve, 4. v proganjaji slovaške mladino, rodoljubov slovaških in v zapiranji prvoboritoljev slovaških, 5. v nasilnem odvajanji slovaških otrok v južno krajine v svrho pomadžar-jenja, 6. v očitnem preziranje narodno-go-spodarskih potreb slovaškega ljudstva, 7. v nepravični razdelitvi volilnih okrajev in volilne pravice. — IV. Proslavljanje ti-sočletnice prihoda Madžurov na Ogrsko smatramo razžaljen jem narodnih čutstev in poškodovanjem gmotnih koristi n e m a d -žarski h narodnosti; V. Zadovoljstvom pozdravljamo čilo gibanje slovaškega naroda v zadnjem času, katero se kaže v mnogobrojnih izjavah nejevolje nad pogubno madžarsko politiko; VI. Izrekamo svojo radost nad združenjem vseh nemad-žarskih narodnosti na Ogrskem in zahte-
▼amo od vseh narodnih voditeljev, da bi y tem zmislu uvedli organizacijo skupne obrambe.
V Zagrebu je bil v nedeljo komers v proslavo zjedinjenja hrvatske opozicije. Navdušenje je bilo velikansko in so bili zastopani vsi sloji naroda. Dognano spravo znači najbolj okolnost, da je pravAŠ Folnegovic napil biskupu Strossmajerju, a obzoraš A m r u p dru. Anti Starčeviču. Župnik Forko je nazdravil Slovencem. — Biskupu Str ossmajeru odposlal se je brzojaven pozdrav, a posebna deputacija je pozdravila dra. Starčeviča. Nadalje se je brzojavilo klubu neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev na Dunaju, Slovencem v Ljubljani in mladočeskemu klubu.
Tržaški Slovani so odposlali 'na kornera nastopno brzojavko : „Zavedno meščanstvo prestolnice Hrvatske ter nado hrvatskega naroda, to podlago naše bolje bodočnosti, dično mladino našo, pozdrav-ljajo povodom denašnjega komersa naj-srčneje složni bratje Hrvatje in Slovenci v Trstu.
0 razmerah na Bolgarskem piše „Slovenec" dne 13. marca. „Metropolit Klemen morda pride pred redno bolgarsko sodišče zaradi hujskanja proti knezu. 11 občin trnovske škofije se je obrnilo do vlade, da naj metropolita izroči rednemu sodišču. Kasacijsko sodišče v Sofiji je odločilo, da ni treba dovoljenja crkvenega oblantva, ako se hoće metropolit izročiti sodišču. Sedaj je VRe zavisno le od vlade, če se jej bode umestno in potrebno zdelo metropolita sodišču izročiti. V Rusiji pa po cerkvah molijo za metropolita Klemena in pa za ohranjenje pravoslavja v Bolgariji. — Ruske agitaoije pa v Bolgariji dosti ne motijo priprav za volitve velikega sobranja in poroko kneževo. Da bode veliko sobranje premenilo ustavo po željah bolgarske vlade, o tem nikdo več ne dvomi. Sestavljajo se celo že programi za vsprejem neveste. Splošno je veselje v Bolgariji, da jedenkrat dobć vendar vladarsko rodbino in tako si še bolj zagotovć samostojnost dežele. O kacih tuskih simpatijah ni nikjer sledu. V Peterburgu se jako motijo, če se zanašajo na bolgarski narod, da bi pospeševal njih namene. K večjemu z denarjem Rusija more v Bolgariji dobiti še nekaj privržencev*.
To so pravi objektivno poročati, približno tako objektivno, kakor poročajo židovsko liberalni listi ob vsaki slovanski zadevi. Mej vrstami je čitati, kako se „Slovenec" raduje na tem, d a je najbrutalnejša v 1 a d a, kolikor jih mendu imamo sedaj na svetu, vrgla v zapor visokega cerkvenega dostojanstvenika samo zato, ker brani prava svoje vere nasproti vladnemu nasilju. Res, da v Bolgariji ne gre zu našo katoliško vero, ali pravi zagovornik krščanskih načel ne more priti v zadrego, ako mu je izbirati, na katero stran naj bi obrnil svoje simpatije : ali metropolitu Klemenu, ali pa pogubnemu uplivu židovstva. Kako je že rekel „Slovenec" to dni: Vse, kar je prav!
Narodni odnošajl na Ogrskem V ogrski akademiji znanosti poročal je neki Julij Vargha, kako se širi madžarski jezik. V letu 1840 bilo je na Ogrskem 4,812.000 prebivalcev, ki so govorili madžarski, v 1860 6,160.000, v letu 1880 6,644.487 in v letu 1890 7,246.730. V teku 50 let so se Madžari pomnožili za 2,614.000 duš, torej za 54.31 odstotkov, mej tem ko so se druge narodnosti pomnožili le za 22 92 odstotkov. Pred 50 leti sestavljal je madžarski živelj 37 odstotkov vsega prebivalstva, danes sestavlja 43 odstotkov. Tako je poročal silni madžar Vargha; povedal pa ni, koliko ugrabljenih Slovakov je mej temi 43 odstotki. Tako sleparijo Madžari ves svet. In če je tudi res, da je 43 odstotkov prebivalstva na Ogrskem madžarske narodnosti, potein pa vprašamo, kje in kdo so ostalih 57 odstotkov? V parlamentu jih ne vidimo, ker jim svetovnozuano pravicoljubje madžarsko ne pri-
vošči niti jednega zastopnika. Kaj govorimo o parlamentu: niti v občinskih zasto-pih nimajo teh 57 odstotkov najmanje besede. Ta ogrski škandal je najbolji dokaz, da najbolji zakoni niso uredni piškovega oreha, a ko se ne izvršujejo. Na Madžarskem imajo zelo liberalne zakone, priznavajoče vsem narodnostim jednake pravice; a kaj pomaga, ko so veljavni samo za Madžare: poleg najlibe-ralnejih zakonov vidimo najkrutejše nasilstvo.
Občni zbor podružnice sv. Cirila In Metoda na Greti. Vršil se je minolo nedeljo v otroškem vrtu na Greti. Vlado je zastopal pol. komisar g. Zekely. — Prvo-mestnik g. Drag. Martelanc otvori zborovanje pozdravljajoč pričujoče in obžalujoč, da se jih ni zbralo večje število. Zahvaljuje se jim na udeležbi, priporoča jim gor-kimi besedami, naj širijo idejo naše družbe mej svojini Borojaki in znanci ter naj vsakdo skuša pridobiti, ako ne letnika, vsaj podpornika. Omenja važnosti podružnice na Greti in koristi, kojo prinaša posebno nov otroški vrteo na Greti, v katerem se domače slovenske matere jako povoljno izražajo. Dokaz temu je, da so otroci, ki tu sem, zahajajo sedaj uzorno vedejo. Podružnica vzdržuje sedaj s pomočjo glavnega vodstva dva vrtca in ker njene potrebe rasejo dan na dan, uiora tem bolj rasti tudi zanimanje za to važno, in prekoristno podružnico. — Na to jo sledilo poročilo tajnika g. Justa Piščanca, koje priobčimo prihodnjič.
Iz poročila blagajnika posuemamo, da je imela podružnica do konca minulega leta 1866 gld. 16 kr. dohodkov in 1673 gld. 52 kr. troškov, mej kojimi je vštetih 1050 gld., katere je prejela od glavnega vodstva, dočim se je vlausko leto na darovih in uduini nabralo 816 gld. 16 kr., kar pao najlepše priča o požrtvovalnosti IV. okraja. — V imenu Jpregledovalcev račuuov je poročal gosp. Stržinar, da bo knjige pregledali ter našli vse v uzornem redu, pričujočim pa priporoča živo, uaj bi pridno pristopali k podružnici, ki je za naše razmere velike koristi in važnosti. Član Gerdol podpira željo in predlog gosp. Justa Piščanca naj se pri občnem zboru sklene resolucija na glavno vodstvo : naj slavnoisto pooblasti odbor, da prouči kako bi bilo mogoče z najmanjšimi mogočimi troški poleg otroškega vrta v Rojanu napraviti prostora še za jeden vrteo tor najeti še jedno vrtnarico, da se ugodi kolikor možno vsaj večini prošenj za vsprejem, kajti letos se je moralo zavrniti preko 40 otrok. Sprejme se enoglasno. — V novi odbor bo izvoljeni: predsednik g. Skrbeč Matej, tajnik gosp. Drag. Martelanc, blagajnik gong. Ivan Gerdol. Namestniki g. J u s t Piščanec, An t. Škabar in Franjo Dolenc. Pre-gledovalci računov pa: MikeliČ Franjo, Steržinar Matej in Bremic An t. Volilo se je pismeno ter je nekoliko no-pričujočih udov volilo z lastnoročno podpisanimi glasovnicami.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je daroval g. Vrabec Anton 1 gld. 10 nvč. — Prosočani so nabrali na Devinščini »pri mori" 40 nvč. — Proseški Krokarji so „primorali" dne 9. t. m. 40 nvč. v enak namen. — Nabralo se je v „osmici" g. Gumbača na Greti 2 gld. 43 kr.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkov ljub imelo bode v nedeljo dne 19. t. m. v dvorani krčme „Obrtnijskega društva" svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim rodom. Začetek zbora bode točno ob 2. uri popoludne. Pozneje, istega dne, bode v imenovani krčmi „pevski večer".
Pri sv. Ivanu imeli so v nedeljo občni zbor „Bralnega društva" in Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda". Udeležba je bila raz-merno velika.
Iz tajnikovega poročila smo posneli da je „Bralno društvo" sijajno napredovalo tako, da moramo lo častitati odboru. Le pevcev ni mogel g. tajnik drugače pohvaliti, kakor da je povedal, da so nezanesljivi. Posebno pa se je odbor zahvalil gospodu J. Gaspersiču, ker je priredil tako krasne prostore. Nadalje no-1
umornemu kapelniku tam. zbora, g. Zadniku za njegovo prepožrtvovalno delovanje in časopisu „Edinost" za brezplačna razglaševanja vseh društvenih zadev.
Iz blagajnikovega poročila pa vidimo, da ima društvo čistega premoženja preko 160 gld. — kar je za društvo, obstoječe komaj dve leti, res dosti. — Nadalje vidimo — in to nas je posebno veselilo —, da društvo nabira med udi radovoljne doneske, ker želi postati pokrovitelj „družbe sv. Cirila in Metoda"; v ta namen se je nabralo že 64 gld. 63. kr. Iz vsega tega vidimo, da društvo popolnoma razume svojo nalogo in jo tudi izpolnjuje. Koncem zbora zaklicali smo po stari slovenski navadi trikratni: „Živijo Franc Josip I."!
V	novi odbor so bili voljeni: g. I. M. V a t o v e c predsednikom, Jože Vatovec podpredsednikom, Auton Trobec blagajnikom, Jože Negode tajnikom, Godina Stanko, Mlač Anton, Zupaučič Ivan odborniki; Mare I. M., Peršič Vinko namestniki; Gropajc Jože, Mikeluc Ivan pregledovaleema računov. — Novi odbor nam je porok, da bode društvo hodilo staro pot, držeč se gesla: „Bog in narod"! Po končanem zboru otvoril je načelnik I. M. Vatovec zbor Ciril-Metodove podružnice.
Gosp. tajnik poroča, <la je podružnica — žali Bog — malo delovala, ker so isti rodoljubi skrbeli za „Bralno društvo", a v bodoče se bode gledalo na to, da bode napredek vsporeden. Tako dal Bog!
V	novi odbor so bili voljeni: Načelnik: I. M. Vatovec, namestnik: Mih. Kamuščič, blagajnik: Jože Gaspersič, tajnik: č. g. Milko Sašelj, odbornika: Godina Franjo in Gregorič Ivan. — Vlado je zastopal pri obeh zborih vladni zastopnik g. Linhart.
Mi pa želimo, da bi postali obe društvi ognjišče vseh poštenih Svetoivaneanov.
„Istarska posojilnica v Puli". Pri
zadnjem obenem zboru tega zavoda udeležilo se je 62 članov osobno, ki ho pa zastopali mnogo druzih članov. Vseh članov je 469. Denarnega prometa je imela posojiln ca v minulem letu 154.014 gold. 70 kr. Ko se je ustanovila dne 1. septembra 1891. leta, štela je 36 članov in vsa glavnica znašala jo 360 gld. Napredovala je torej velikansko. Od početka svojega pa do konca 1. 1892. dala je posojil za 72.720 gld. 50 kr. Čistega dobička bilo je v minulem letu 650 gld. 59 kr. Mnogo kmetovalcev rešila je propada, mnogim pripomogla, da so zboljšali svoja gospodarstva. Ako bode tako napredovala, bode nje delovauje prav blagodejno uplivalo, kur bode rešila hrvatskega kmeta iz rok italijanskih oderuhov.
Posojilnica v Nabrežini (vknjižena zadruga z omejeno zavezo) vabi častite družabnike k rednemu občnemu zboru, kateri bode dno 19. t. in. ob 10 uri predpoludne v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo kontrolnega odseka. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev treh članov v kontrolni odsek za I. 1893. 5. Kazni nasveti iu predlogi.
Zdraviško društvo tržaško. Dr. B. Schiavuzzi predavnl bode nocoj v veliki borzni dvorani o alkoholizmu. Začetek ob 7 V* uri.
Promet v trgovini tržaški. V mesecu februvarju dovozilo se je v Trst 518.37 meterskih stoto v (centov), izvozilo pa 394.419 meterskih stotov. V primeri s prometom meseca februvarja lanskega leta izvozilo se je 53.690 stotov več, a dovozilo in a n j za 23.080 stotov. Skupni promet kaže 912.736 stotov proti 882.132 minolega leta. Manj so je dovozilo lesa, premoga, dog: več: se sladkorja, moke, pšenice, sočivja. Več je izvozilo: vina. premoga, fig in južnega sadja; manj: mineralnega olja, valoneje, pavole.
Svoji k svojim. Iz spodnje okolice se nam piše:
Dobra beseda v naših listih ter i ustno opominevanje vendar včasih kaj pomoreta. — Pisec teh vrstic je priporočal pred kratkim v „Novičarjti*, naj bi kupovali naši ljudje jedino le slovenska poštne tiskovine ter, da naj bi iste prodajali naši tobakarnarji. No, in veudar so našle dotične besedo primeren vspeh. Eden iz med naših tobakarnarjev na trgu ve-
like kasarne, o katerem sem tedaj poročal, da nima slov. poštnih tiskovin, priskrbel si je te dni iste, ter jih prodaja našemu ljudstvu. Tako je prav ; italijanskemu občinstvu naj se pro-dajejo italijanske tiskovine, a našemu slovenskemu le slovenske! — Svet naj izve, d* žive i v Trstu Slovani !
V imenovani notici se je poročalo tudi o delovanju „Tržaške posojilnice in hranilnice" ter priporočalo domačim društvam, da se v vsakem obziru poslužujejo le tega nam prepo-trebnega denarnega zavoda. Danes pa je poročati, da se po tem ravnata (izven že druzih omenjenih) Barkovljansko in Rojansko pogrebno društvo. Tako je prav! Vrli možje, kateri sede v odborih imenovanih društev, že ved6, kaj delajo. Iz gotovega vira nam je znano, da bodo storila enako i druga društva okoličanska. Le tako naprej! da se držimo vrednega izreka: „Svoji k svojim"!
Ob tej priliki je še omenjati, da Tržaška posojilnica in hranilnica letos napreduje v vsakem obziru, četudi ne tako, kakor bi se smelo po vsej pravici želeti. — Žal, da je še vedno najti v mestu in okolici celo odlie-njakov, katerim je ta naš zavod „deveta dežela" !
Nadzornikom pouka v risarstvu za
Primorsko je imenovan učitelj na državnem gimnaziji v Rudolfovem, Mat. Gambrečič.
Ponarejeni petdesetaki. Neka dunajska trgovina prejela je iz Belegagrada pismo z 1094 goldinarji, mej katerimi jo bilo 11 precej dobro ponarejenih petdesetakov. Vendar jih je lahko spoznati na tem, da so na ogrski strani izostala kazenska določila. Ta ne-dostatek je ponarejevalec popravil s tem, da jo ta določila narisal na svilnat papir ter potem prilepil na dotična mesta. Ponarejenje je spoznati tudi na tem, da se rudeče številke serij dajo /brisati, ako so jih malo zmoči.
Izpred sodišča. Tukajšnje deželno sodi-šše obsodilo je trehilko kave, Terezo Bon, radi težkega telesnega poškodovanju na 2 meseca težke ječe. Bon je bila že dolgo ljubimka necega Josipu Colla. Ker pa je poslednji pretrgal to zvezo na prigovarjanje njegove tete, Aue Brandolin, znesla se je gori imenovana ljubimka nad poslednjo s tem, da jo je počakala na ulici ter jo potem prav pošteno s polenom naumlialn po glavi.
Samomor. 17 letna Urša del Campo zastrupila se je, izpivši raztoplino fenilne kisline iu kotrana. Prenesli ho jo v bolnico, kjer je umrla. Žalostno znamenje pač, da si ljudje v dobi cvetoče mlaiTosti sami končavajo življenje ! To je posledica propadanju nravnosti mej našim ljudstvom. A kaj to briga naše „očete" in „voditelje* !
Književnost.
„Slovanski Svet", 6. št., ima naslednjo vsebino: 1. Zaščita narodnosti. (Zaščita jezika nezadostna). 2. O „tujih" jezikih pri irnjvišt-ai sodišču. 3. „CiniToil Oren/l" (Sveti oče. Pesem ruska Leonu XIII. na čast.) 4. Liturgija rimske cerkve. 5. Elegija. 6. Deklica in ptič. Levstikova pesem v izvirniku a latinico in cirilico in ruskem prevodu. 7. Jaz. sem pravi rodoljub. (Pesem). 8. Biserje i uleiu«vi. 9. Humboldtova papiga. 10. Dopis iz Rusije. 11. Imajo li Rusi samobitni stavbinski slog P 12. Kak6 I e odgovor dr. Mahuiča žalostno-duhovir. za post. 13. Dopisi. 14. Ogled po slovanskem svetu. 15. Književnost. 16. Na zavitku književna naznanila.
„Ljubljanski Zvon", 3, št., ima naslednjo vsebino: 1. A. Aškerc: Satanova Hiurt. Legenda po starih vztočuiii bajkah. 2. Dolenjec: Iz lepših dnij. IX.—X. 3. Ogin : V tihi dol. 4. Noja/. Nemcigron : Abadon. Bajka /.a starce. (Dalje.) 5. Slo-vćn: Zimsko popje 9.—12. 6. Dr. S. Šubic : Pogubni roalik sveti. (Dalje.) 7. E. Lah : O poutenu naših krajevnih imen. 8. Janko KerBiiik : Jara gospdda. Povest. (Dalje.) 9. Rddiiiski: Nad njivo. 10. Dr. Fr. Kos: Črtice o priimkih. II. L. P. iu M. Valjavec: Trž&čan, trždški, Trždnćan.
12.	M. Valjavec: K pr/em sešitku »loven-sko-neinškcga slovarja Wolfovega. (Dalje.)
13.	V. Bežek; Popravek. 14. V. Bežek : Prinos k slovenskem knjištvu. 15. Književna poročila: III. Dr. Jožef Rakež: Domači zdravnik. (Konec.) 16. Listek.
Javna zahvala.
Tem potem zahvaljujem se g. dru. Gust. Gregorinu, odvetniku v Trstu, koji so je potrudil zastopati me pri „čudnej? imenitnej!" zatožbi —, ter ga priporočam slov. občinstvu kot marljivega zagovornika: „naše gore list".
Mojim prijateljem in znancem srčna hvala za čestitke.
V Pliskovici 8. marca 1803.
«J. Koren.
E. Šverljuga,
brivec v via Stn-
dioit št. 1, priporom a se slav. občinstvu sa blagohotno obiskovanje.	Cl.
Društvena krčma
Romanskega posojilnega in koiisum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča H» najtopleje Klavnemu občinstvu. Tučiju a« vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Prodajalnica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisano zadruge z omejenim poro&ivom v ulici Belvodere št. 3., bogato založenu z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 153 104
Antnn Pn^kai na T0&lu uIiee Ghe*»
SVIIUII lUblldJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
riPQPfl' v	„C a se rma", glavni shaja-
UC9vll lišči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Pivarna Lavreneic '{JkkS
priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Castitim gostom ne priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Mlekarna Frana Gržine j?e5i
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunueria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (friina) smetana.
Josip Kocjančič,
Via Rarriera vec-cliia št 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Gostilna illa cilla fli Graz" Ms
poleg kavarne „Universo" priporoča se Sloven-oem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina. in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Msirtin tfr^Fp Piazza S. Giovanni, st. 1 IvlCtl lili IM AC, trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
ftnctilno	staroznana pod ime-
uuailllla f.OlUKu , „om „Helladonna", poleg kavarno „Fshris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Atla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št, 3U) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno * ceno. Cl.
B. Modic in Grebene, ns',:t.«S
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Antonijeta Drenik,
Via Picolomini številka 2,
se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela. spadajoču v *troko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi Zngotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah	27 — 52
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo »o priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima _dobro kuhinjo	Cl,
Natečaj.
V	zmislu sklepa občinskega sveto-valstva v Pomjanu z dne 4. marca t. 1., razpisuje se vnovič shižba
občinskega tajnika
za to občino. Prosilci, zmožni s 1 o-venskega jezika v govoru in pismu, ter italijanskega i« nemškega v govoru, ulože naj svoje prošnje pri podpisanem županstvu do dne 31. marca t. 1. Plača po pogodbi.
V	Pomjanu, 4. marca 1893. 3-3 Županstvo.
FILJJALKA
c. li priv. avstr. MIho zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odkaz 2'/4% I 30-dnevni odkaz 2% 8- » 2«/,% 3-mesečni „ V/ e/ 30- „ 2'/*% «- * . 2'/V >plačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2'/,% na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Rek« kakor za Zagreb, Arad, Dielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inoraost. Celovec, Ljubljana, Line, Olotnuc, Iteichenberg, Saas in Solnograd, — brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-5 pri odbitku 1°/^ provizije.'
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na Jamievne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlai ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trst, 9. marca 1S93.	6-24
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17
so priporoča preč. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: niOll-Štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franlro. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !	5—24
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemat denarne vlogf v bmikovciii od 50 noč. do vnac.egH Zdenka v«ak dan v tednu razori praznikov, in to od 9—12. ure opolndue. Oh nedeljah pa od 10 —V2 ure dor>. Obresti
na knjižice.... .....8°/«
Plačujfc vnuk dan od 9—12. urnopoludnH Zneske do 100 eld. precej, zneske preko 100 do 1000 v;ld m Ta s« odpovedati 3 dni, zn-ske preko loOO gld. pa 5 dnlj prej Eskomptuje menji.-e domiciliran« na tržaškem trgu po . ... ... 3'/,°/, Poiojuj« na državne papirje avatro-ogrske
do 10(K> gld. po.......5Ti0
vfgje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ,...,... 4'/,% Daj« denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 13. marca 1893	6 -12
Assicorazlonl generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1891. f 46,528.568 62 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 25,207 84799 Glavnica za zavarovanje ži-venja do 81. decembra 1891 f. 132,177.289-02 Plačana povračila:
a)	v letu 1891	f. 8.530.153-46
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1891	f. 244,217.92089
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila bo dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši.	4—12
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Cliiotza najosrednija lega v Trstu.) Prostori .o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Droherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnoj naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=54	P. Favero.
Petronio & Madalena 11
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti po svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.
•i^mczzt.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-57 TRST I8-,S
Corso, Piazza della Legna St., 1. Odlikovana tovarna (opl6ev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčijo iid. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
EPILEPSIJA
(božjast)
ozdravljiva brez povrnitve, tinuči morejo dokazati ta čudežni vspeh znan-stva. —
Natančna poročila s povratno marko je pošiljati :	12 -11
„Office Sanitas" Pariš
30. Faubourg Montmartre.
J,
lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
z u m
g ol d e n e n R. eiohsapfel.
11/a/i nekdaj imenovane univerzalne krogljice, znano domače JVllblblllllC KlO^lJICt, odvajajoče sredstvo.
Jedna čkatljica z 15 kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih Skatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani po&iljatvi po povzotju 1 gld. 10 kr.
Ako so denar naprej pošlje, ni treba plačata porto, in stane : 1 zavitek krogljio 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izredno zahteva	3-12
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljico isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Paerhoferja I posodca 40 kr., proBto poštnine 65 kr. Trpotčev sok, 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje 1 posodica i gid. 20 kr.
Prah proti potenju nog, škatljlca 50 kr., poštnino prosto 75 kr. Balzam za c:oltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnino prosto 65 ki.
Zivljenska esenca stekleni 22 kr
Angležki balzam, steklenica 50 kr.
Fijakerski prsni prašek, 1 skatijica 35 kr., poštnine prosto co kr.
Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospošujo rast las, Skatljica 2 gld. Univerzalni plaster l>rof- Steudela, posodica 50 kr„ poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna sol	^r?'^.-0"""'
Kazven imenovanih izdelkov dobivajo se So druge tu- in inozemsko farmaceutično specijalitete, ki so bilo po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in so na zahtevanje točno in v ceno proskrbljujo tudi prodmoti, kojih ni v zaK>gi.
Razpošiljanja po pošti vršo se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tuai po poštnem povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	10-12
Gllena bol kašalj, hreputavloa, promuklost nazebr zadavlea, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIOL1E PRENDINI) 31 godina sjajnoga uspjeha što jih gotovi Prendini, lučbar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjtnih kasljnć noćih, navadno jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovili sladkišah.
Opazka. Vnlja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato troba uvjek zahtjevati Pren-dinijove sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, d,» bude na omotu kutijice (Skatule) moj podpis, ftvaki komad tih sladkišah ima ntiBnuto na jednoj Strani nPastiglie", na drugoj „Prendini".
Clena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinilevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini In TrieBte) i » slavnijih ljokarnah svieta.	21 -52
a m
urar, Corso štv. B9. 28—104
Prodaja lit popravljjn ure.
Nič več kašlja!
Dalzamitkl petornlwL f prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobivi se v odlikovani lekarni. 20—10*
PRAXMARER n Ai du« Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvrš jejo so noutcgoma.
Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogate knjige z uzorci, kakoršnih šo ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz ne popuSčam za 2'/, ali 31/, goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dola koiikorenca na račun zadnje roke, ampnk imam lo trdne ln čiite cene, tuko, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in ocno. Prosim torej zahtevati le moje knjige z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujujočej dvakrat toliko popustka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking za častito duhovščino, pred pisnne snovi za uniforme o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasoe, telovadce, livreje, sukna za biljarde in Igralne mize, preproge za vozove, loden nepremičen za lovske suknje, snovij za prati, potne ogrtače od gld. 4-u itd. — Kdor hoče kupiti vredno, pošteni, trajno, čisto volneno sukneno blago, ne pa dober kup cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—9 (v tem Manchestru Avstrije) 24 — 4 Največja zaloga fabriskega sukna, v vrednosti */, milijona gld.
Da pojasnim velikost in zmožnost izjavljam, da moja roka združuje največe izvažanje sukna v Evropi, izdelovimje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico 1« za lastne namene' I)a se prepriča o vsom tem, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika ua-nesi-, ogleda velikanske prostoro mojih proda-jalnio, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja se le po poštnem povzetju.
DopiHiijc v tiemikttm, iiituljavskom, češkem, poljskem, itulijanHkeui, 1'iuncuskrm iu uncli'škrm Jeziku.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odt^ovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.