glasilo slovenskega elektrogospodarstva / april 2004 Slovenska energetika napenja jadra Prednosti mednarodnega povezovanja elektro sistemov Razdeljeni emisijski kuponi za dve leti w 2Slovenska energetika napenja jadra Konec marca so se na pobudo Zdruæenja za energetiko na Gospodarski zbornici Slovenije zbrali strokovnjaki s podroËja energetike, da bi se pogovorili o aktualnih vprapanjih in moænostih, ki jih ima slovensko energetsko gospodarstvo po vstopu v Evropsko unijo. Temeljna ugotovitev je bila, da nam energije æe zdaj primanjkuje in da bomo morali v prihodnjih letih nujno poveËati proizvodne zmogljivosti, saj se uvozna odvisnost tudi v Evropi Ëedalje bolj poveËuje. 22Prednosti mednarodnega povezovanja sistemov V Ljubljani so se aprila zbrali strokovnjaki za velike elektroenergetske sisteme z vsega sveta in v okviru tridnevnega strokovnega posvetovanja prouËili delovanje elektroenergetskih konekcij v luËi odprtega trga z elektriËno energijo. Precej pozornosti so namenili tudi prednostim takpnega povezovanja in razvojnim moænostim, med katerimi so ptevilne zanimive nove povezave, med njimi tudi Slovenije z Madæarsko in Italijo. 32Razdeljeni emisijski kuponi za dve leti Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v skladu z evropsko direktivo o vzpostavitvi trgovanja s pravicami emitirati toplogredne pline pripravilo osnutek dræavnega naËrta razdelitve pravic za emitiranje toplogrednih plinov za obdobje 2005-2007. Pravice za prihodnje leto naj bi ministrstvo podelilo do konca tega leta. Sicer pa se je Slovenija s podpisom Kjotskega protokola zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov do leta 2012 zniæala za 8 odstotkov. 44Petintrideset let zlatolipke elektrarne Hidroelektrarna ZlatoliËje praznuje letos petintridesetletnico delovanja in v tem Ëasu je zagotovila æe 20 milijard 99 milijonov kilo-vatnih ur oziroma toliko kot znapa dveletna proizvodnja vseh slovenskih elektrarn. Po vseh teh letih uspepnega delovanja so elektrar-nipke naprave æe precej izrabljene, zato v Dravskih elektrarnah na-Ërtujejo prenovo, ki se bo predvidoma zaËela konec leta 2006 in bo po prvih ocenah stala pribliæno 12 milijard tolarjev. 46Energetiki podprli prizadevanja El. Primorska Udeleæenci okrogle mize o uporabi vetrne energije za proizvodnjo elektriËne energije, ki je aprila potekala na GZS, so podprli prizadevanja podjetja Elektro Primorska. Dejstvo je, da sta uËinkovitej-pa raba in veËja uporaba obnovljivih virov energije poglavitna instrumenta trajnostnega energetskega razvoja. Obstaja pa pe vrsta drugih pomembnih razlogov, ki govorijo v prid temu projektu. 52Bo zaposlene zaradi HSD bolela glava? SDE Slovenije je v pogovorih s socialnimi partnerji na dobri poti, saj je veËina stavkovnih zahtev, vsaj kar zadeva poglavitne dileme, æe skoraj repena. Po drugi strani pa so v sindikatu zelo razoËarani, ker pe vedno ni izpolnjena njihova zahteva po enakopravnem partnerskem sodelovanju SDE v novih procesih integracije, pe zlasti pri ustanavljanju Holdinga slovenske distribucije. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si casopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovacic (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd, Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El. ^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetic (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre graficna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana naš stik je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega znacaja. NAŠ STIK je brezplacen. Naklada 6.500 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 31. maja 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 18. maja 2004. naslovnica TE Šoštanj foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Draga Evropa Veseli nas, da ti lahko sporoËimo pomembno novico, da konËno prihajamo na daljpi obisk. »eprav se ti mogoËe zaradi nape majhnosti zdi, da se niti dobro ne poznamo, naj te spomnimo, da smo se kar æe nekajkrat sreËali in da nape tesnejpe sodelovanje sodi æe v zaËetke sedemdesetih let, ko se je z 220 kV povezavo med DivaËo in PadriËami septembra 1974 zaËelo trajno sinhrono obratovanje s tedanjim zahodnoevropskim sistemom UCPTE. S ponosom ti tudi sporo-Ëamo, da vse odtlej dosledno spoptujemo obratovalna pravila in izpolnjujemo vse tvoje zahteve, da smo dejavni Ëlani v vseh tvojih pomembnejpih strokovnih organizacijah in æe nekaj Ëasa tudi polnopravni Ëlani tako imenovanega mehanizma Ëezmejnega tarifiranja ter Zdruæenja evropskih upravljalcev prenosnega om-reæja. Napa dræava je bila tudi med prvimi podpisnicami Pogodbe o energetski listini, za svojega smo sprejeli Kjotski protokol in podpisali tudi druge mednarodne sporazume in konvencije, ki se nanapajo na skupno skrb za ohranitev napega planeta. Prav tako smo v slovenski nacionalni energetski program zapisali ukrepe za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriËno energijo, poveËanje konkurenËnosti energetskega sektorja z deregulacijo in liberalizacijo trga ter ukrepe za uËinkovitejpo rabo energije in obnovljivih virov ter s tem posredno k ohranjanju napega naravnega bivalnega okolja. Zato bi radi pe enkrat poudarili, da so vse tvoje skrbi in bojazni, vsaj tiste povezane z energetskim sektorjem, Ëep da se ne bomo znali uspepno prilagoditi novemu okolju, povsem odveË. Moramo pa reËi, da je na drugi strani ob napem prihodu pe kar nekaj odprtih vprapanj, ki tudi v nas vzbujajo dvome. Po prestrukturiranju evropskega energetskega trga je v igri vse bolj le pe pepËica velikih druæb, ptevilo preseænih proizvodnih zmogljivosti se krËi, v energetskem sektorju je vse manj delovnih mest, cene energije se zvipujejo in glede na ptevilne okoljevarstvene zahteve lahko priËakujemo le pe njihovo narapËanje, energetska odvisnost Evropske unije se poveËuje in naj bi do leta 2030 narasla æe na 70 odstotkov ... Skratka, kar nekaj razlogov za skrb. A skupaj smo moËnejpi, mar ne? Tvoje elektrogospodarstvo SLOVENSKA ENERGETIKA NAPENJA JADRA Sloveniji proizvodnih zmogljivosti že danes primanjkuje, narašcajoca poraba pa naj bi ucinke celotne spodnjesavske verige iznicila že do leta 2008, ceprav naj bi bil ta projekt koncan šele leta 2018. Zato je pricakovati nadaljnje narašcanje energetske odvisnosti, cimprejšnje naložbe v lastne zmogljivosti pa so nujne, saj elektricne energije tudi v širšem prostoru vse hitreje zmanjkuje. 2 organizaciji Zdruæenja za energetiko je konec marca na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani potekalo strokovno posvetovanje, na katerem so ugledni energetiki iz vse dræave skupali odgovoriti na vprapanje, kako smo pripravljeni na izzive, ki jih prinapata odprti trg in zdruæena Evropa. Uvodoma je predsednik zdruæenja dr. Milan Medved poudaril, da je bila oskrba Slovenije z energijo vsa leta od osamosvojitve kakovostna in zanesljiva ter za porabnike tudi cenovno ugodna. Pri tem to dejstvo dobi pe veËjo veljavo, Ëe upoptevamo, da ima napa dræava na voljo precej skope energetske vire oziroma da smo preteæno odvisni od uvoza, ki v zadnjih letih dosega æe 75 odstotkov. Zaradi poveËane porabe vse bolj narapËa tudi energetska odvisnost, ki po izraËunih Mednarodne agencije za energijo, kjer se upopteva proizvodnja elektriËne energije kot domaËi vir, dosega æe 52 odstotkov. Zanimiv je tudi prispevek, ki ga energetiki prispevajo k doseækom slovenskega gospodarstva, saj po besedah dr. Milana Medveda, druæbe, ki sestavljajo Zdruæenje za energetiko, ustvarijo kar 8,7 odstotka prihodka slovenskega gospodarstva in 6,7 odstotka dodane vrednosti, pri Ëemer je v energetski panogi le 3,3 odstotka zaposlenih v celotnem gospodarstvu. Pri tem najveËji deleæ pri- hodka prispevata trgovina z motornimi gorivi (38,6-odstotni de-leæ) in oskrba z elektriËno energijo (34 odstotkov), ki imata tudi najveËji deleæ v konËni rabi energije. Sicer pa je v Sloveniji zgrajenih æe skoraj tisoË kilometrov plinovodnega omreæja (ta oskrbuje æe 48 obËin), prenosno elektroenergetsko omreæje je dolgo 2 tisoË 500 kilometrov, distribucijski daljnovodi pa presegajo 57 ti-soË kilometrov. Poleg tega je oskrbi z energijo namenjenih tudi 500 kilometrov toplovodnega omreæja, ki zajema 33 obËin. V primerjavi z evropskim pov-preËjem se lahko pohvalimo tudi s precej bolj uravnoteæeno strukturo proizvodnje elektriËne energije, saj smo denimo leta 2002 35 odstotkov zagotovili iz termoelektrarn, jedrska elektrarna Krpko je prispevala 40 odstotkov, hidroelektrarne 22,5 odstotka in drugi viri nekaj veË kakor dva odstotka. Seveda pa ob tem ne gre pozabiti, da je nap elektroenergetski sistem tudi eden najmanjpih ter da celotna napa proizvodnja pomeni le 0,5-odstotni deleæ celotne evropske proizvodnje. Prav tako se sreËujemo z vse bolj narapËajo-Ëo porabo, katere rast je denimo lani bila 5,4-odstotna, letos naj bi bila 3,1-odstotna, dolgoroËno pa naj bi se gibala na ravni 2 odstotkov. Deleæ elektriËne energije v konËni rabi se zato poveËuje, in sicer z 18 odstotkov leta 1996 na ocenjenih 24 odstotkov letos. Pri- merljivi z Evropo so tudi podatki o trenutni odprtosti slovenskega trga z elektricno energijo, kjer smo nekje v povprecju Evropske unije, sprejemljiva pa je tudi poraba elektricne energije, pri cemer pa se, je poudaril dr. Milan Medved, zastavlja vprašanje, ali z energijo, ki jo imamo na voljo, naredimo dovolj. Tovrstne številke namrec kažejo, da bomo morali ustvariti bistveno vec na enoto porabljene energije, ce bomo želeli zmanjšati razvojni zaostanek. Vsekakor pa smo slovenski energetiki, je nadaljeval dr. Medved, pripravljeni bojevati bitko na odprtem evropskem trgu in pri svojem delu še naprej uveljavljati vse elemente konkurence -znanje, inovativnost in podjetništvo. Pri iskanju kljucnih razvojnih odgovorov pa bo potrebno veliko modrosti, saj je oskrba z energijo, zlasti elektricno, tako pomembna, da je preprosto ni mogoce prepustiti brezpogojni bitki na trgu. To spoznanje je prodrlo tudi v razvite države, ki se vse bolj omejujejo na zagotavljanje lastnih virov energije, omejevanje cezmej-nih pretokov in iskanje možnosti za omejitev delovanja mocnih energetskih koncernov. V tej luci clanice Združenja za energetiko, je sklenil svoja razmišljanja dr. Milan Medved, od nacionalnega energetskega programa pricakujejo, da bo zacrtal temeljne okvire prihodnjega razvoja velikih energetskih sistemov, od države pa, da bo postavila tudi potrebne ekonomske osnove, ki bodo pritegnile vlagatelje za nujne nove naložbe v slovensko energetiko. Uspešnost slovenskega gospodarstva V nadaljevanju seje je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Jožko Cuk predstavil nekatere makroekonomske okvi- re, v katerih delujejo slovenska podjetja, in posebej poudaril, da je Zdruæenje za energetiko eno dejavnejpih znotraj zbornice in kot takpno tudi zgled delovanja drugim zdruæenjem. Kot je dejal, se dogajanja v energetiki odraæa-jo na vsa podroËja gospodarskega æivljenja v dræavi, sama energetika pa se kaæe tudi kot najpo-membnejpi potencialni investitor v prihodnjih letih. Po njegovih besedah je spodbudno tudi, da je v energetiki akumuliranega veliko znanja, dokaz dobremu strokovnemu delu pa je predvsem dejstvo, da se je Slovenija uspep-no izognila teæavam z oskrbo, ki so jih imele tudi nekatere najraz-vitejpe evropske dræave. DrugaËe pa je Slovenija po vseh makroekonomskih kazalcih v zadnjih letih doæivela vrsto korenitih sprememb. Tako se je ptevilo podjetij s tri tisoË v zadnjih petnajstih letih poveËalo na 64 tisoË, moËno se je spremenila struktura trga, kjer smo izvoz uspepno preusmerili iz nekdanjih jugoslovanskih trgov na evropskega, pove-Ëal se je deleæ storitvenih dejavnosti, imamo tudi solidno gospodarsko rast, poveËal se je bruto druæbeni proizvod na prebivalca, stopnja nezaposlenosti je pod evropskim povpreËjem, ptevilo ptudentov pa se je v zadnjih desetih letih skoraj potrojilo. Skratka, lahko se pohvalimo z vrsto spodbudnih kazalcev, ki pa jih bo treba v prihodnjih letih pe utrditi in izboljpati, prvi veËji preizkus pa bo leta 2007, ko naj bi tudi pri nas uvedli evro. Zgodba keltskega tigra Jim Liston iz irske druæbe ESB International je v svoji predstavitvi najveË pozornosti namenil zgodovinskemu razvoju druæbe ESB, ki ima na Irskem dolgoletno tradicijo in se je sprva ukvarjala s premogom in plinom, pozneje pa svojo dejavnost uspepno pirila tudi na druga energetska podro-Ëja. Tako ima danes instaliranih za 5000 MW proizvodnih zmogljivosti, 8 tisoË zaposlenih in oskrbuje kar 1,6 milijona odjemalcev. Kot je povedal Jim Li-ston, je v zaËetku devetdesetih let Irska imela kar 7-odstotno gospodarsko rast, k Ëemur je precej prispevala tudi odloËitev vlade, da odloËneje podpre infrastrukturo in v elektrogospodarstvo Z vetrom v jadra EU Zdruæenje za energetiko GZ je tik pred vstopom nape dræave v EU organiziralo konferenco s simbolnim naslovom Slovenska energetika napenja jadra pred polnopravnim Ëlanstvom v EU kot nekakpno sklenitev vrste vsebinskih sej, ki jih je imelo omenjeno ministrstvo v zadnjih mesecih. V uvodniku konference so organizatorji med drugim napisali, da je namen konference predstaviti poglede slovenskih druæb energetske dejavnosti na njihov poloæaj tik pred zgodovinskim korakom, opozoriti na probleme ter pokazati na moæne poti za kakovostno in trajno oskrbo Slovenije z energijo. Glede na ptevilno udeleæbo najodgovornejpih ljudi, ptevilne kakovostne referate, dobro pripravljena gradiva, vzorno organizacijo konference in ustrezno medijsko pokritost, so organizatorji svoje cilje dosegli. Teme razprav so bile predvsem za elektroenergetiko doloËene po panogah, vendar se je iz njih dalo razbrati, da druæbe imajo svoje vizije, da se zavedajo teæav, da pa manjka dræavna energetska strategija in odloËitve. Minister, ki navadno pozorno in vztrajno po-slupa tovrstne konference, se je takoj po svojem govoru odpravil v parlament na obravnavo predloga NEP in sprememb energetskega zakona. Vse to tik pred vstopom v EU, ki ni bila neznana utrdba, da ne bi vedeli, kaj se v njej dogaja na energetskem podroËju in kaj nas Ëaka z napo prikljuËitvijo k njej. Smo pa Ëakali, bili prepoËasni na marsikaterem po-droËju in brez odloËne dræavne strategije. Zato se nam je lahko tik pred odprtjem meja zgodilo, da je volonterska strokovna recenzijska komisija nabora objektov HSE ugotovila, da nam vsi njeni naËrtovani objekti skupaj ne pokrijejo prihodnjih potreb in je v dræavi nujno treba Ëim prej zgraditi veËjo plinsko enoto in sedaj HSE na vrat na nos ipËe repi-tev. Zato je danes slovenska energetika tudi, Ëe napne vsa jadra, tako obËutljiva: za trg, za emisije, za izpade, za nove objekte, za podra-æitve. Te h problemov pa stratepka konferenca zdruæenja za energetiko ne more repiti, pa naj bo pe tako dobra. Minka Skubic 3 4 vnese konkurenco. Na ta naËin so pritegnili precej tujih investitorjev in sploh spodbudili vlaganja, tako da je denimo samo ESB leta 2000 za naloæbe namenil 900 milijonov evrov. V skladu z evropskimi direktivami je v zadnjem Ëasu tudi pri njih priplo do precej sprememb v energetski panogi, imajo pa samo eno podjetje za upravljanje z omreæjem in takpno strukturo naj bi kljub razmejitvi dejavnosti ohranili tudi v prihodnje. Za letos je predvideno popolno odprtje domaËega trga z elektriËno energijo in v skladu z evropskimi zahtevami do leta 2007 popolno odprtje, s tem, da naj bi ESB dolgoroËno ohranil pribliæno poloviËni træni deleæ. DrugaËe pa je po njegovem mnenju evropski energetski trg prirejen velikim igralcem in zato pravila vedno ne ustrezajo manjpim dræavam, ki bodo morale za uveljavitev svojih interesov na evro-trgu odloËneje stopiti skupaj. Sloveniji primanjkuje proizvodnih zmogljivosti Slovenija je do aprila lani imela preseæek elektriËne energije, z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Hrvapko ter ponovnim prevzemom polovice elektriËne energije iz NEK pa smo prepli med dræave uvoznice. V tistem trenutku je priplo tudi do spoznanja, da za pokritje vseh potreb potrebujemo nove proizvodne zmogljivosti, ki pa jih ni mogoËe zgraditi Ëez noË. Po ocenah naj bi letos v Sloveniji potrebovali okrog 12,5 TWh elektriËne energije in jo doma proizvedli pribliæ-no 10 TWh, kar pomeni, da jo bo treba pribliæno 20 odstotkov uvoziti. Potrebe po elektriËni energiji naj bi se s prihodnjimi leti pe stopnjevale, kar pomeni, da nam bo dolgoroËno elektrike vse bolj primanjkovalo. Zato se je nujno treba odloËiti, kako bomo na te izzive odgovorili, saj lahko na nove zmogljivosti v najboljpem primeru raËunamo v treh do pti-rih letih. Kot zanimivost naj omenim, je v svojem nagovoru dejal direktor HSE mag. Drago Fabi-jan, da samo en odstotek poveËa-ne rasti porabe v Sloveniji pomeni eno hidroelektrarno na spodnji Savi oziroma, da bi celotno naËrtovano dodatno savsko energijo iz petih elektrarn v tem primeru porabili æe do leta 2008. Ve- mo pa, da bo ta naloæba konËana pele leta 2018, njena ocenjena vrednost pa je kar 300 milijonov evrov oziroma pe sto veË, Ëe ne ptejemo samo energetskega dela projekta. Iz tega primera, je nadaljeval mag. Drago Fabijan, si lahko predstavljamo, kako dolgo in drago bi bilo, Ëe bi æeleli celotno predvideno rast nadomestiti zgolj z obnovljivimi viri. DrugaËe pa ima Slovenija glede oskrbe z elektriËno energijo dolgoroËno dve moæni strategiji, uvozno (ki jo bo prisiljena v vsakem primeru izvajati vsaj do leta 2008) ali oskrbo z lastnimi viri. Ob tem je treba tudi upoptevati, da se razmere na evropskem energetskem trgu spreminjajo in smo samo lani imeli 30-odstotno rast cen elektriËne energije, podobne trende pa je zaradi napovedanega zapiranja jedrskih elektrarn, ekolopkega omejevanja proizvodnje termoelektrarn in polne zasedenosti hidropotenciala priËa-kovati tudi v prihodnje. Glede na napteto se odpira tudi vprapanje, je poudaril mag. Drago Fabijan, ali bo v prihodnje v Evropski uniji sploh dovolj energije za uvoz. Zato HSE æe ves Ëas zagovarja oskrbo z lastnimi viri in uravnoteæeno proizvodno strukturo, saj je le na ta naËin mogoËe zagotoviti prave odgovore na zahteve odprtega trga. Zato je HSE takoj zaËel gradnjo novih zmogljivosti (projekt Spodnja Sava je v polnem teku) ter opredelil tudi nekatere potencialne nove proizvodne projekte oziroma predvidel posodobitev obstojeËih proizvodnih blokov. Kljub vsem tem projektom in tudi potencialnim novim proizvodnim virom, ki bi jih zgradil nekdo drug, pa ostaja na dlani, da vsaj do leta 2008 ostaja precejpen razkorak med dejansko proizvodnjo in potrebami. Pri tem pa bo treba, je sklenil svoje razmipljanje direktor HSE, tudi Ëim prej dolgoroË-no razrepiti vprapanje privlaËno-sti tovrstnih investicij, saj kljub precejpnjemu skoku sedanje tr-æne cene v primeru plinskih in klasiËnih termoelektrarn ne pomenijo pokrivanja proizvodnih stropkov. Eles v desetih letih za 90 milijard investicij Prenosno omreæje pomeni oæilje elektroenergetskega sistema in Foto Miro Jakomin hkrati tudi napo povezavo s sosednjimi sistemi. Eles letos praznuje vrsto pomembnih obletnic, med katerimi gre poudariti trideset let sinhronega obratovanja z interkonekcijo UCTE in 40 let ustanovitve regionalne organizacije Sudel. Po osamosvojitvi in razpadu jugoslovanskega elektroenergetskega sistema je Eles uspepno prevzel vlogo vodenja bloka Slovenija, Hrvapka in del BiH ter v celoti izpolnjuje vse zahteve UCTE in ETSO, poleg tega pa je tudi Ëlan vseh drugih pomembnih evropskih in svetovnih strokovnih organizacij ter od leta 2003 kot prvi izmed tranzicijskih dræav vkljuËen tudi v tako imenovani mehanizem CBT. Po doloËilih energetskega zakona je Eles med drugim pristojen za razvoj prenosnega omreæja, ki naj bi tudi v prihodnje zadostil vsem domaËim in mednarodnim potrebam. Desetletni razvojni naËrt zato in zaradi dejstva, da so v zaËetku devetdesetih let investicije v prenosno omreæje povsem zastale, predvideva v prihodnje kar nekaj velikih investicij, katerih vrednost je ocenjena na pribliæno 90 milijard tolarjev. Med njimi, je dejal direktor Elesa mag. Veko-slav Koropec, gre za vrsto pomembnih notranjih in nekaj kljuËnih mednarodnih daljnovodnih povezav, predvidena pa je tudi posodobitev sistema vodenja, najbolj dotrajane sekundarne opreme in dograditev nekaterih razdelilnotransformatorskih postaj. Med prednostnimi naloæbami so tako zgraditev 110 kV daljnovoda Toplarna-Polje-BeriËe-vo, sklenitev 400 kV daljnovodne zanke z novim daljnovodom Be-riËevo-Krpko in dograditev oziroma razpiritev transformatorskih postaj DivaËa, Okroglo, Krpko, BeriËevo in Podlog. S ciljem poveËanja vpetosti v evropsko om- Dr. Milan Medved (v sredini) je uvodoma podal osnovna izhodipËa za razpravo. Tematske konference so se udeležili številni gostje. reæje in mednarodno izmenjavo pa naj bi zgradili 400 kV povezavi na relaciji Cirkovce-Pince in naprej Heviz na Madæarskem ter Okroglo-Udine (Italija) ter postopoma prepli z 220 na 400 kV napetost. Z biomaso bi zniæevali emisije Aleksander Mervar, direktor TE-TOL, se je v svojem nastopu dotaknil uporabe lesne biomase pri proizvodnji toplotne in elektriËne energije v TE-TOL, zlasti kot prispevek te druæbe k zmanjpevanju toplogrednih plinov v dræavi. V TE-TOL zadnje leto dejavno delajo na tem projektu in so uspepno opravili poskusno kurjenje lesnega prahu in sekancev. RaËunajo, da bi kurili lesne sekance s premogom v tretjem bloku, za kar bi morali delno rekonstruirati kotel, prigraditi dogorevalno repetko ter rekonstruirati in modernizirati transportne poti. Na podlagi izdelanega projekta bi v TE-TOL pokurili 30.000 ton biomase, kar pomeni sedemodstotni energetski deleæ III. bloka, oziroma 3,5 odstotka vse primarne energije, porabljene v TE-TOL. S tem bi se emisije ogljikovega dioksida v tem objektu zmanjpale za 3,5 odstotka oziroma s kurjenjem 31.320 ton lesnih sekancev na leto bi bile emisije v istem obdobju niæje za 31.000 ton. PredraËunska vrednost naloæbe znapa 6,2 milijona evrov, stropki dodatnega vzdræevanja zaradi bio- mase bi bili 100,6 milijona tolarjev, æivljenjska doba naprave 25 let in priËakovana interna stopnja donosa 7-odstotna. Idejni projekt in investicijski program imajo narejena, potrebujejo le pe dobavitelja lesnih sekancev, za kar so marca objavili javni razpis. Na podlagi ponudb in iz njih razvidne cene biomase, na kar je projekt pe posebno obËutljiv, se bodo dokonËno odloËili o naËrto-vani naloæbi, ki bi jo lahko izvedli delno letos in delno drugo leto med remontom. Ocenjujejo pa, da bo z dodatnim povprapeva-njem cena lesnih ostankov rasla in se izenaËila s cenami v sosednjih dræavah, Ëemur se bodo morali prilagoditi vsi akterji na trgu z lesno biomaso. V TE-TOL so dali narediti tudi primerjalne ekonomske analize o kurjenju biomase v energetiki in njeni uporabi v industriji, zlasti za proizvodnjo ivernih plopË. Rezultati so pokazali, da dodatna raba lesne mase v energetske namene doseæe v povpreËju 1,8-krat vipjo rast bruto druæbenega produkta dræave kot raba biomase za proizvodnjo ivernih plopË. Analiza dodane vrednosti pa pove, da bodo v TE-TOL zaradi soproi-zvodnje dosegli kar 2,5-krat vipjo dodano vrednost kot panoga ne-energetske izrabe lesne biomase. V treh letih iz izgub v dobiËek Minister mag. Janez KopaË je na tematski konferenci preskoËil ne- katere govorce, ker sta bila na isti dan v parlamentarni obravnavi NEP in novela energetskega zakona, kar je moral prav tako spremljati. Oba akta je oznaËil za poskus vzpona energetike. Izrazil je upanje, da bo novela zakona sprejeta pred 1. majem. Novela vkljuËuje novosti dveh evropskih direktiv in pa dosedanje izkupnje pri delovanju trga elektriËne energije. Predvsem se dotika novosti v distribuciji in pri plinu ter uvaja sistemskega operaterja v obeh dejavnostih. V nadaljevanju se je dotaknil trenutnih energetskih razmer v Ëasu, ko je nap trg velik za porabo 12,3 TWh letno in poraba elektrike raste. Cilj dræave je, da ohrani Eles v 100-odstotni lasti, da ostane HSE v 75-odstotni lasti dræave in prav tako elektrodistribucija, pri plinu (Geoplinu) pa si dræava prizadeva poveËati svoj deleæ. Talum zaradi previsokih cen energije ne najde kupca, TDR tudi ostaja za odprodajo primernemu kupcu. Poleg tega je minister KopaË na-vzoËe seznanil z amandmaji, ki jih je pripravilo ministrstvo k Nacionalnemu energetskemu programu. Ti se dotikajo inptali-rane moËi elektroenergetskega sistema, ki so jo dvignili na 45 odstotkov veË, kot je koniËna poraba, dodana so merila za investiranje in pa program razvoja prenosnega omreæja. Naptel je tudi nove prihodnje naloæbe pri nas, tako v prenosu, proizvodnji kot plinu. Presodil je, da so v triletnem obdobju, odkar je energetika v okviru MOPE, naredili iz nje veliko. Leta 2000 je bilo v slovenski elektroenergetiki 10 milijard tolarjev izgub, lani so proizvodne druæbe, Eles in distribucija skupaj ustvarile 10 milijard dobiËka. V tem Ëasu je zaæivel HSE, upa, da se bo podobno zgodilo tudi v distribuciji, sprejet je bil 10-letni naËrt prenosa, odkupljen deleæ v DEM, poveËan deleæ v Geoplinu, graditi so se zaËele HE na spodnji Savi in se s tem za-Ëel nov investicijski ciklus, sprejet meddræavni sporazum o NEK, razdeljene kvote ogljikovega dioksida itd. ˜V energetiki vidimo moænost za nov zagon, kar pa bo odvisno predvsem od lastnih ambicij. Institucionalna in lastnipka struktura je za to pripravljena, od energetskih druæb pa je odvisno, ali bodo priloæno- 5 6 sti in izzive znale izkoristiti,« je sklenil minister. Manjša proizvodnja premoga zvišuje njegovo ceno O proizvodnji fosilnih goriv je govoril dr. Evgen Dervaric, direktor Premogovnika Velenje. V svetu predstavlja premog 23 odstotkov svetovne energije, 36 elektriËne in 70 odstotkov energije v jeklarstvu, hkrati predstavlja 70 odstotkov vseh fosilnih goriv. V zadnjih 25 letih se je poraba premoga poveËala za 50 odstotkov. Povprapevanje po njem in njegova poraba bosta v prihodnosti narapËali, saj ga odlikuje zanesljivost oskrbe in varnost predelave, ob tem, da bo treba upoptevati naËela trajnostnega razvoja. V Evropski skupnosti prispeva premog 25-odstotni deleæ pri oskrbi z elektriËno energijo. Glavni problem premoga kot energenta so emisije ogljikovega dioksida, vendar pa je z razvojem tehniËnih postopkov za zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida priËakovati v letu 2010 elektrarne brez emisij ogljikovega dioksida. V nadaljevanju se je dr. DervariË dotaknil slovenskih premogovnih razmer. Pri nas proizvodnja premoga pada, od rekordnih 6,8 milijona ton v zaËetku osemdesetih let je lani padla na 4,9 milijona ton. Zamenjava premoga z drugimi fosilnimi gorivi, predvsem plinom, bo v dræavi poslabpala samozadostnost in poveËala uvozno odvisnost pri proizvodnji elektriËne energije. Zato se DervariË zavzema, da je treba ohraniti veËji del domaËe proizvodnje lignita in doseËi kompromis med izpolnjevanjem obvez po Kjotskem protokolu in doseganjem ekonomskih pogojev poslovanja, ki bi premogovniku Velenje omogoËil poslovanje pod referenËno ceno premoga v vipini 2,8 evra za GJ. Glede na to, da se zakonsko zapira Rudnik Trbovlje-Hra-stnik do leta 2007, v zadnjem Ëasu pa je Ëedalje veË zamisli o podaljpanju æivljenjske dobe, je uporaba premoga predvidena samo v TE ©optanju. Zmanjpevanje proizvodnje domaËega premoga pa bo pomenilo velik pritisk na ceno premoga. V takih razmerah je mogoËe zagotoviti proizvodnjo lignita v Velenju z dolgoroËnimi pogodbami o proizvodnji lignita in pridobi- vanju elektriËne energije iz njega, za del proizvodnje po letu 2007 zagotoviti prednostno dispe-Ëiranje na podlagi domaËih virov, z zagotovitvijo 6,5 milijarde tolarjev za zapiranje jame ©kale in ustrezno finanËno pomoËjo za re-strukturiranje. Prav za slednje je premogovnik v zadnjih letih veliko naredil, saj je ustanovil kar 11 odvisnih druæb s 1300 zaposlenimi. Ob koncu se je direktor Premogovnika Velenje zavzel za izvedbo ustreznih geolopkih raziskav rezerv premoga v severovzhodni Sloveniji. Na zahodnem Gori-Ëkem, v Vidmu ob ©Ëavnici, Pre-siki ter med Lendavo in Petipovci je ugotovljenih 830 milijonov ton zalog rjavega premoga plitvo na povrpju z nizko vsebnostjo æveplovega dioksida. Na leto bi tu lahko na povrpinskem kopu nakopali dva milijona ton premoga, kar bi omogoËalo 40-letno obratovanje termoelektrarni z moËjo 500-600 MW. Omenjene raziskave bi stale dræavo 1,5 milijarde tolarjev. Nenadno povecanje zanimanja za plin Mag. Janez Možina, direktor Ge-oplina, je predstavil oskrbo Slovenije s plinastimi gorivi. V svetu je 177 milijard kubiËnih metrov zalog te surovine, ki se uporablja skoraj sedemdeset let v veËini tam, kjer se Ërpa. NajveËja vira za Evropo sta Rusija in Alæirija, nov vir utekoËinjenega plina pa je Kaspijsko jezero. V Sloveniji, kjer smo lani porabili 1,1 milijarde kubiËnih metrov zemeljskega plina, je bil ta do nedavna veËinoma porabljen v industriji in delno v piroki potropnji, zelo malo pa za proizvodnjo elektriËne energije, le 3 odstotke. Njegova vedno veËja razpoloæljivost, ekolopka prednost v primerjavi s fosilnimi gorivi, veËje tehnolopke moænosti in uËinkovitost so poveËali zanimanje zanj tako v tujini kot pri nas. Lanskemu energetskemu preobratu pri nas je treba ustrezno prilagoditi razvojne moænosti gradnje plinovodov in druge infrastrukture. Sedanje zmogljivosti prenosnega plinovodnega omreæja za zdaj zadopËajo za prenos sedanjih odjemalcev, pa tudi za umerjeno porabo v prihodnje. Za lani napovedane energetske potrebe po zemeljskem plinu za proizvodnjo elektriËne energije pa bo treba zgraditi dodatne prenosne zmogljivosti, kar zahteva za druæbo velik investicijski ciklus, saj bo treba zgraditi dodatne in vzporedne plinovode, novo kompresorsko postajo v AjdovpËini in dograditi obstojeËo v KidriËevem. Vse to bo zahtevalo veliko Ëasa in sredstev ter potrpljenja z umepËanjem objektov v prostor. Gradnja potrebnih objektov bo investicijsko zahtevna in bo po dograditvi povzroËila vipje stropke delovanja prenosnega plinovodnega omreæja, ki mora biti tudi zaradi tega po dograditvi ustrezno uporabljen. Za dobavo zemeljskega plina do slovenskega plinovodnega omreæja bo treba dobiti ustrezne prenosne zmogljivosti tudi v tujih plinovodnih sistemih. Pri tem, da bodo imeli kupci moænost svobodne izbire dobavitelja plina, kot doloËa plinska direktiva. Pri tem je mag. Moæina opozoril na nevarnost, da bo mogoËe v novih trænih razmerah zemeljski plin kupovati na trgu kot nekatere druge dobrine, ki se enostavno skladipËijo in enostavno transportira-jo in pri katerih skoraj ni potrebno naËrtovanje prihodnje porabe, ter se lahko sklepajo nabavni posli na podlagi sprotnih potreb. Doseæeno stanje oskrbe z zemeljskim plinom pri nas, dosedanje izkupnje in strokovno usposobljeni izvajalci oskrbe, dokazujejo, da to ni tako. V sklepnem delu predstavitev stratepkih usmeritev druæb energetskih dejavnosti je govoril pe Zorko Cerkvenik, in sicer o oskrbi z utekoËinjenim naftnim plinom Slovenije, ki ga uporabljamo za ogrevanje, kuhanje in industrijske namene. Hrvoje Draskovic, direktor Energetike Ljubljana, je predstavil oskrbo dræave s toplotno energijo v sistemu daljinskega ogrevanja in ob tem posebej poudaril prilagajanje kupcem z zagotavljanjem celovite energetske oskrbe. Oskrba Slovenije s tekoËimi gorivi, razvojne usmeritve ter omejitve pri tem in tveganja energetske dejavnosti so bili predmet predstavitve Aleša Peternelaiz Petrola. Oblikovanje obveznih rezerv naftnih derivatov v dræavi pa je predstavil Metod Podkriznik iz Zavoda RS za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Devetdesetdnevno povpreËno porabo naftnih derivatov v preteklem letu kot obvezno rezervo predpisuje direktiva EU. Elektrodistribucija je sestavni del EES Kot je med drugim v imenu GIZ distribucije elektriËne energije povedal Peter PetroviË (Elektro Celje), pogled na podatke o investicijskih vlaganjih in stropkih vzdræevanja nazorno kaæe, da se gibanja v zadnjih letih spreminjajo, in sicer v pkodo vzdræeva-nja. »e upoptevamo pe stopnjo odpisanosti in dejansko stanje objektov in opreme, je slika pou-Ëna. Seveda pa ne moremo gledati le ozko, torej zgolj elektrodi-stribucijo, ker je elektroenergetski sistem povezano tehnipko in tehnolopko okolje. Vedeti je treba, da za to specifiËno okolje pe vedno velja organska povezanost ter uporaba sodobnega, doma in v svetu razpoloæljivega znanja na gospodaren naËin. Zato se pe vedno lahko enakovredno postavimo ob bok razvitim podobnim okoljem v EU, kamor vstopamo. Energetski zakon dopupËa privatizacijo proizvodnih in distribucijskih podjetij v Sloveniji. Kot je znano, so distribucijska podjetja æe olastninjena in imajo veËje pte-vilo lastnikov; med njimi je naj-veËji lastnik dræava z 80 odstotnim lastnipkim deleæem. V energetskem zakonu je doloËeno tudi, da se kupnina od privatizacije, ki ustreza vipini prvih 10 odstotkov lastnipkega deleæa, izkljuËno nameni za repevanje nasedlih investicij v proizvodni sferi. Ta zakon predvideva naslednje metode privatizacije: neposredno prodajo stratepkemu partnerju, zbiranje ponudb za prodajo ter z izdajo delnic, to je v obliki dokapita-lizacije. Poleg energetskega zakona v tem trenutku ni drugih zakonskih okvirov in omejitev za izvedbo privatizacije. Vlada se je odloËila, da bo postopek vodila posebna komisija. V tem Ëasu je postopek privatizacije v mirovanju. Znano je, da v zadnjih letih potekajo dejavnosti za drugaËno organiziranost elektrodistribucije, tako na podroËju gospodarskih javnih sluæb, kakor tudi na po-droËju trænih dejavnosti. Omeniti je treba ptudijo Nebra, projekt koncentracije kapitala in poslov- nih funkcij, ptudijo o preoblikovanju podjetij za distribucijo elektriËne energije v skladu z evropsko direktivo itd. Na podlagi teh gradiv sta lani intenzivno delali dve skupini, in sicer delovna skupina za ustanovitev skupnega hËerinskega podjetja za podroËje upravljanja (UDO) in druga za ustanovitev hËerinskega podjetja za træenje elektriËne energije -Nova energija. Oba projekta sta pe aktualna. VeË teæav je s projektom Nova energija, kjer Urad za varstvo konkurence pe prou-Ëuje vlogo podjetij slovenske elektrodistribucije. Poleg tega je PetroviË pe povedal, da poteka projekt za ustanovitev holdinga slovenske distribucije (HSD), ki ga vodi mag. Andrej ©upterpiË. Izdelana je pravna ptudija za ugotovitev najbolj primerne oblike holdinga, v pripravi je ekonomska ptudija z oceno ekonomsko finanËne upraviËenosti kapitalskega povezovanja ob ustanovitvi HSD, v okviru zaËrtanega terminskega plana pa je potrebnih pe veË drugih dejavnosti. V sklepnem delu je poudaril tudi misel, da elektrodistribucija ni in ne more postati oddvojen otok, saj je sestavni del slovenskega elektroenergetskega sistema. Vetrna energija kot resna alternativa David ValentinËiË (Elektro Primorska) je spregovoril o projektu izkoripËanja vetra v energetske namene na Primorskem. Kot je bilo razbrati iz njegove predstavitve, postaja izraba energije vetra v energetske namene v Evropi in svetu Ëedalje bolj pomembna. Razlog za hiter razvoj tega obnovljivega vira je predvsem napredek tehnologije na tem po-droËju. Tudi slovenski energetski zakon predvideva, da mora energetska politika s primernimi ukrepi zagotavljati prednost pri uporabi obnovljivih oblik energije in energetskim virom, ki pri izbiri manj onesnaæujejo okolje. Energetska politika je usmerjena v odpravljanje posledic in zamenjavo neekolopkih tehnologij uporabe energijskih virov, ki zaradi ustvarjanja produktov izgorevanja pospepujejo nastanek uËinkov tople grede ter generira-jo dupikove okside v atmosferi. Tako bo energetska politika na dræavni ravni spodbujala tudi uporabo obnovljivih virov energije. Zmanjpevanje emisij toplogre-dnih plinov je ena izmed okolj-skih in razvojnih prednosti EU, ki je gonilna sila mednarodnega procesa zmanjpevanja emisij. Druge dræave iz prve skupine kandidatk za polnopravno Ëlanstvo v EU ne bodo imele teæav pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz Kiotskega protokola. Slovenija pa je v bistveno drugaËnem, neugodnejpem poloæaju, saj so bile emisije izhodipËnega leta æe preseæene, hkrati pa se sreËujemo z njihovo strmo rastjo. Za Slovenijo bo izpolnjevanje obveznosti zmanjpevanja emisij vsekakor zahtevna naloga. Glede na priËakovano rast porabe elektriËne energije v Sloveniji tudi v prihodnjih letih postaja vse bolj jasno, da bi za ohranitev zanesljivosti EES na sedanji ravni Ëim prej potrebovali za okrog 500 megavatnih dodatnih proizvodnih zmogljivosti. Ob tem je ValentinËiË pe poudaril, da je raba energije vetra za proizvodnjo elektriËne energije resna in pametna alternativa klasiËnim naËinom proizvodnje elektriËne energije. Sodobna tehnologija je namreË omogoËila rentabilnost takega naËina pridobivanja elektriËne energije, sama pretvorba vetrne energije v elektriËno ne povzroËa emisij in ne nazadnje obstaja velik potencial za izkoripËanje tovrstne energije marsikje doma in po svetu. Ekonomski inštitut predvideva dva scenarija Dr. Zon Oplotnikz Ekonomskega inptituta pravne fakultete v Ljubljani, slednjega vodi dr. France KriæaniË, je podal oceno makroekonomskih uËinkov investicij v nove proizvodne energetske zmogljivosti. V dokaj obpirni predstavitvi je med drugim povedal, da elektroenergetske razmere v Sloveniji kaæejo, da je v naslednjem desetletju treba posodobiti energetske objekte in zgraditi nove proizvodne objekte, saj bo slovenski EES za normalno obratovanje potreboval primerno raven rezervnih zmogljivosti za regulacijo in pokrivanje morebitnih izpadov. Glede na to se v prihodnosti naËrtuje gradnja veË proizvodnih energetskih objektov v okviru Holdinga slovenskih 7 8 elektrarn, kot so nove hidroelektrarne na spodnji Savi, SoËi in Dravi, revitalizacija obstojeËih objektov ter novi agregati v termoelektrarnah ©optanj in Brestanica. Skupna investicijska vrednost v nove proizvodne energetske objekte naj bi znapala blizu 200 milijard tolarjev ali nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Investicije so eden pomembnejpih dejavnikov narodnogospodarskega razvoja in rasti. Njihov vpliv na gospodarstvo se preko uËin-kov pospepevalnih in drugih dejavnikov iz investirajoËega sektorja piri na druge sektorje gospodarstva. V strukturi investicij imajo posebno mesto investicije v gospodarsko infrastrukturo (ceste, æeleznice, energetika, stanovanja itd.), ki so obseæne, njihov vpliv pa je pe posebej izrazit v Ëa-su recesijskih tendenc. Empiri-Ëne analize kaæejo, da so tovrstne investicije v preteklosti slovenskemu gospodarstvu æe prinesle izrazite pozitivne uËinke (gradnja avtocestnega kriæa). Investicijam v avtocestno omreæje se bodo v prihodnje pridruæile pe investicije v stanovanjsko gradnjo, druge vrste prometne infrastrukture, pa tudi investicije v dodatne proizvodne energetske zmogljivosti. V okviru analize makroekonomskih uËinkov energetskih investicij na slovensko gospodarstvo so v Ekonomskem inptitutu pravne fakultete predvideli dva scenarija. Glavni scenarij predvideva zgraditev naËrtovanih objektov do leta 2018, medtem ko tako imenovani pospepeni scenarij predvideva dokonËanje naloæb v energetsko infrastrukturo æe do leta 2011. Na leto bi po prvem scenariju investirali med 0,02 odstotka do 0,43 odstotka BDP -najveË med letoma 2005 in 2010 - , po pospepenem scenariju pa do 0,53 odstotka BDP - najveË v letih 2007 in 2009. Pri tem je dr. Oplo-tnik podrobneje opisal prednosti in slabosti tako enega kakor tudi drugega scenarija. Glede pospe-penega scenarija je povedal, da bi posredno prinesel veË pozitivnih vplivov na gospodarstvo. Ob pos-pepeni gradnji energetskih objektov je namreË mogoËe hitreje do-seËi niæjo stopnjo energetske odvisnosti gospodarstva. Poleg tega povprapevanje po elektriËni energiji narapËa, kar bi pomenilo moænost dodatnih prihodkov od izvoza elektriËne energije v sosednje ekonomije, s tem pa tudi la-æje poplaËilo energetskih investicij. VeË vlagati v temeljne in aplikativne raziskave Prof. dr. Ferdinand Gubina je tokrat opozoril na pomembnost Ëlovepkih virov in raziskav v elektroenergetiki. Uvodoma je povedal, da napredek stroke in panoge temelji na strokovnjakih, ki so sposobni raziskovati, naËr-tovati in sprejemati kakovostne odloËitve. Zato si jih stroka mora zagotoviti in stalno obnavljati, da lahko zagotovi svoj stalni razvoj. Energetika je namreË ena od strok, ki bistveno vpliva na delovanje gospodarstva, saj je energija eden od glavnih pogojev za njegovo uspepno delovanje. Energetika, predvsem pa elektroenergetika, delujeta v Sloveniji v zadnjem Ëasu v neugodnih razmerah. Med poglavitnimi razlogi za tako stanje je dr. Gubina omenil naslednje: ukinitev ministrstva za energetiko in njegova pripojitev ministrstvu za okolje, kar je zaradi nasprotujoËih si ciljev okolja in energetike teæko zdruæljivo in velika redkost v svetu; premajhno ptevilo elektroenergetskih strokovnjakov zaradi upadanja vpisa na moËnostno smer; ter neustrezno financiranje raziskav na podroËju energetike, ki se je v zadnjem Ëasu pe bistveno poslabpalo. Prihodnost za elektroenergetiko torej v veË pogledih ni roænata in ji grozi primanjkljaj ustreznih strokovnjakov. Poleg tega ji preti bistveno zmanjpana dejavnost na podroËju raziskovanja in razvijanja novih znanj, ki so pomembna za delovanje in naËrtovanje elektroenergetskih sistemov v razmerah trga z elektriËno energijo. Poleg tega je Ministrstvo za polstvo, znanost in pport s svojimi odloËi-tvami (izpad financiranja) spo-drezalo raziskovalno dejavnost na podroËju elektroenergetike. V nadaljevanju je dr. Gubina poudaril, da razvoj trga zahteva boljpo izrabo obstojeËih zmogljivosti, veËjo zanesljivost obratovanja, veËjo zanesljivost dobave elektriËne energije in njeno veËjo kakovost. To zahteva intenzivne raziskave, za katere bi se moralo zavzeti ministrstvo za energetiko, ki pa ga æal nimamo. Zato bo energetsko gospodarstvo z elektrogospodarstvom moralo iskati repitve v naslednjih ukrepih: zahtevati bo moralo financiranje temeljnih in aplikativnih raziskav od ustreznih inptitucij, ker za ta namen tudi vlaga svoj denar; poveËati bo moralo lastna sredstva za raziskave; s svojimi zahtevami bo moralo sodelovati pri procesu oblikovanja in izvedbe preoblikovanja polanja strokovnjakov v okviru Bolonjskega procesa; ptipendirati bo moralo ptudente, da bo dobilo ustrezne inæenirje in strokovnjake. Samo kakovostni inæenirji bodo sposobni pomagati v boju za boljpe delovanje podjetij in v tekmi s konkurenco na trgu z energijo in elektriËno energijo. MoËnega vetra za jadranje bo dovolj V sklepnem delu so se udeleæenci tematske konference strinjali s sklepno ugotovitvijo, da imajo druæbe energetskih dejavnosti izdelane stratepke naËrte, in da imajo znanje in sposobnosti za sprejem in izpeljavo odloËitev o investicijah v nove energetske objekte, s katerimi se bo dolgoro-Ëno zagotavljala zanesljiva in kakovostna oskrba Slovenije z vsemi vrstami energije. Kakovost njihove priprave na prihajajoËe spremembe, jasna opredelitev stratepkih razvojnih ciljev in pa pregledni zakonodajni okviri delovanja v prihodnosti bodo odlo-Ëilno vplivali na razrepitev vpra-panja o tem, ali bomo govorili o kakovostni slovenski energetiki, sposobni obstati v razmerah zaostrenega konkurenËnega boja na skupnem evropskem trgu, ali pa bo govor le o kakovosti energijske oskrbe v Sloveniji. Utrditev polo-æaja in ugleda slovenske energetike kot celote je v interesu rasti vsega slovenskega gospodarstva. Sicer pa so tematski konferenci dale potrebno sol tudi duhovite besede ministra Janeza KopaËa: ˜MoËnega vetra za jadranje slovenske energetike po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bo dovolj. Od energetskih podjetij pa je odvisno, da prav ocenijo veter za uporabo pravih jader!« Brane JanjiÊ Minka Skubic Miro Jakomin ^ S" .** MARCA KAR 7,3-ORSTOTNA RAST PORARE ELEKTRICNE ENERGIJE Potem ko se je po prvih dveh letopnjih mesecih zdelo, da se bo rast porabe elektriËne energije letos umirila, je ta marca znova poskoËila, saj je odjem iz prenosnega omreæja dosegel milijardo 117 milijonov kilovatnih ur, kar je bilo kar za 7,3 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani. Poraba se je poveËala tako pri neposrednih odjemalcih, ki so s prevzetimi 242 milijonov kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegli za 2,8 odstotka, kot pri distribucijskih podjetjih. Slednja so marca letos iz prenosnega omreæja prevzela 875,1 milijona kilovatnih ur oziroma za 8,6 odstotka veË kakor marca lani. Sicer pa je dejansko doseæena poraba precej presegla tudi napovedana priËakovanja, zapisana v letopnji elektroenergetski bilanci, saj je bila za 4,7 odstotka vipja od prvotnih naËrtov. GWh 1200 1000 800 600 400 200 marec 2003 marec 2004 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ OMMSKMBEE Hidrolopke razmere so bile marca precej bolj naklonjene proizvodnji v hidroelektrarnah kot v prejpnjih mesecih, tako da smo iz tega vira pridobili 258,9 milijona kilovatih ur elektriË-ne energije, kar je bilo skoraj 70 odstotkov veË kakor v istem Ëasu lani in tudi za dobrih 12 odstotkov nad bilanËnimi priËakovanji Dobro pa so delale tudi Nuklearna elektrarna Krpko in druge termoelektrarne, ki so marca v omreæje prispevale 943,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma le malenkost manj kakor marca lani. Skupni marËevski izkupiËek je tako dosegel milijardo 202,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, s Ëimer smo lanske rezultate presegli za 8,6 odstotka. Za pokritje vseh sistemskih potreb in potrebe trgovanja smo marca 377,8 milijona kilovatnih ur uvozili iz drugih elektroenergetskih sistemov (za nekaj veË kot 75-odstotna rast), na tuje pa prodali 430,6 milijona kilovatnih ur preseækov (skoraj 72-odstotna rast). * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 ^T^l trn DEM SEL SENG NEK TES TET TE-TOL TEB D marec 2003 D marec 2004 himiMWiliiWIFlffiffli Zaradi obËutnega marËnega skoka porabe se je precej zvipala stopnja predvidene letne rasti porabe, ki je bila pe konec februarja le 1,1-odstotna, po prvih treh letopnjih mesecih pa æe dosegla 3,2 odstotka. Povedano v konkretnejpih ptevilkah, do konca marca je odjem iz prenosnega omreæja dosegel æe tri milijarde 204,9 milijon kilovatnih ur oziroma za 98,2 milijona veË kot v istem obdobju lani. Ker smo bili tudi aprila priËa precej nizkim temperaturam in so proizvodni procesi v podjetjih ta Ëas na vrhuncu, je priËakovati visoko porabo tudi tokrat. Sicer pa naj bi po predlogu letopnje elektroenergetske bilance za pokritje vseh potreb po elektriËni energiji aprila potrebovali milijardo 253 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije. Z zagotovitvijo potrebnih koliËin pa po zagotovilih dispeËerjev glede na nadaljevanje ugodnih hidrolopkih razmer in trenutno obratovalno stanje termoelektrarn ni priËakovati veËjih teæav. GWh 1200 900 600 300 DH marec 2003 marec 2004 ? proizvodnja O PORABA O UVOZ [J IZVOZ NERGETIKI PRIPRAVLJENI NA VSTOP V EU Na tematski konferenci z naslovom Slovenska energetika napenja jadra pred vstopom v Evropsko unijo, ki jo je marca uspepno pripravilo Zdruæenje za energetiko pri GZS, so slovenski energetiki podali presek stanja v slovenski energetiki in skupali ugotoviti, kje se nahajamo tik pred vstopom v EU. Na konferenci so izrazili tudi vso podporo sprejemanju Nacionalnega energetskega programa in noveli energetskega zakona, saj menijo, da bi morala biti ta dva dokumenta sprejeta pe pred formalnim vstopom Slovenije v EU. 10 Tematska konferenca Slovenska energetika napenja jadra pred vstopom v EU v bistvu pomeni vrhunec ptevilnih dejavnosti, ki so v Zdruæenju za energetiko potekale od septembra lani do konca marca letos. Na tem delovnem sreËanju, ki bi ga lahko imenovali tudi stratepka konferenca slovenske energetike, so temeljito prevetrili svoje investicijske programe in razvojne vizije. Po kon-Ëani konferenci smo v pogovoru s predsednikom dr. Milanom Medvedom, predsednikom Zdruæe-nja za energetiko pri GZS, ki je bil skupaj s sekretarjem Nikom Martincem, glavni organizator konference, skupali poiskati odgovore na del aktualnih kljuËnih vprapanj, pe zlasti v kontekstu zagotavljanja razvoja in rasti kakovosti æivljenja v Sloveniji ter vzdræevanja domaËega znanja na podroËju energetskih dejavnosti. Ali so energetska podjetja v tem trenutku pripravljena na nove izzive in tveganja, ki se pojavljajo ob vkljuËevanju Slovenije v EU in v konkurenËnih razmerah na odprtem trgu z elek-triËno energijo? ˜Menim, prav tako pa tudi drugi udeleæenci tematske konference, da je slovenska energetika pripravljena na vstop v EU. Hkrati s tem pa se zavedamo, da pot na skupnem evropskem trgu energije ne bo lahka. »aka nas trdo delo, je pa spodbudno, da smo slovenski energetiki pripravljeni za boj na globalnem energetskem trgu. Sposobni smo uveljavljati vse tri kljuËne dejavnike konkuren-Ënosti, to je znanje, inovativnost in podjetniptvo.« Glede oskrbe z elektriËno energijo ste na tematski konferenci ugotovili, da mora tudi v prihodnje ostati uravnoteæena struktura virov za proizvodnjo elektriËne energije. Zakaj je ta uravnoteæenost tako pomembna? ˜Slovenija ima uravnoteæeno strukturo virov za proizvodnjo elektriËne energije in takpna mora ostati tudi v prihodnje. Urav-noteæena struktura virov je pomembna predvsem zato, ker lahko z njo v razliËnih razmerah vedno odgovorimo na potrebe po energiji. V Sloveniji je razmerje med hidro, termo in jedrsko energijo res idealno. Ne nazadnje se je to pokazalo kot dobrodoplo tudi v letu 2003, ko je vladalo izrazito supno obdobje. Termoelektrarne so bistveno veË proizvedle, kakor je bilo sprva naËr-tovano, tako nam je uspelo pokriti vse potrebe in izpolniti pogodbene obveznosti.« Kot ste posebej poudarili na tematski konferenci, je nastopil Ëas za nov investicijski ciklus na podroËju proizvodnih in prenosnih zmogljivosti v energetskem sistemu. Kdo je zdaj na potezi? ˜Vsekakor je treba Ëim prej sprejeti odloËitve na ravni lastnikov. Na konferenci smo ugotovili, da so v druæbah pripravljeni tako razvojni naËrti, kakor tudi posamezni investicijski programi. Primerjali smo tudi razliËne investicijske moænosti in ugotovili, v katere objekte bi bilo smotrno in v katere objekte je sploh mogo-Ëe investirati. Sodimo, da smo pripravili kakovostne dokumente, ki lastnikom omogoËajo ustrezne odloËitve. Apel konference je bil, da je treba odloËitve Ëim prej sprejeti in po dolgih letih zaËeti nov investicijski ciklus. Slovenija bo v prihodnje vsekakor potrebovala veËje koliËine energije, kakor je je na razpolago sedaj. Pri naËrtovanju in gradnji novih energetskih postrojenj je treba upoptevati najnovejpa tehnolopka spoznanja, vgrajevati energetske naprave z visokimi izkoristki in se ves Ëas zavedati, da gre za objekte, ki bodo morali poslovati v konkurenËnih razmerah na trgu.« Kako v slovenski energetiki upoptevati zahteve po celovitem trajnostnem razvoju? ˜To je prav gotovo pomembno vprapanje. Tudi temu smo posvetili veliko pozornosti. Pri izvajanju energetskih dejavnosti ne smemo pozabiti na celovito obravnavo vseh vidikov trajno-stnega razvoja. Uravnoteæeno je namreË treba upoptevati vse, ekonomske, ekolopke in socialne vidike v razvoju druæbe. Z drugimi besedami to pomeni, da zaradi ekonomije ne smemo zanemariti ekologije, zaradi ekologije ne moremo Ëez noË ukinjati delovnih mest in zaradi socialnih vpra-panj in ohranjanja delovnih mest ne smemo zanemariti ekonomije.« Ali je mogoËe profitabilno delovanje slovenskih energetskih druæb v evropskih okvirih? ˜Ugotovili smo, da je mogoËe profitabilno delovanje tudi v evropskih okvirih. Seveda pa je jasno, da energetska dejavnost ni dejavnost, ki bi prinapala visoke donose na kratek rok. Gotovo pa prinapa dolgoroËno zanesljive donose. Takpne ugotovitve bi morale biti spodbuda za vlaganja vseh tistih, ki jih zanima dolgoroËen in stabilen donos, kot so denimo zavarovalnice, skladi in podobno.« Kako lahko Slovenija kot dræava EU na nediskrimina-toren naËin uveljavlja prednosti za domaËe energetske druæbe? ˜Zelo pomembno se mi zdi ohraniti kakovostno slovensko energetiko. »e imap zagotovljene zadostne koliËine domaËih virov, ti le-ti dajejo jamstvo, da ne bop izpostavljen izsiljevanju s cenami tujih dobaviteljev elektriËne energije. Trgovci na trgu, pa to ne velja samo za energetski trg, vedno vzamejo toliko, kolikor jim ponudba in povprapevanje dopupËata. Napa domaËa pro- Foto Miro Jakomin Dr. Milan Medved, predsednik Zdruæenja za energetiko pri GZS. izvodnja je razmeroma draga, vendar je vedno na razpolago. V trenutku, ko cena energije iz drugih virov naraste preko nape proizvodne cene, postane ekonomsko upraviËena uporaba lastnih proizvodnih virov. V tem pomenu je domaËa proizvodnja energije dobesedno varuh trænih razmer, saj omogoËa vodenje lastne cenovne politike tudi na slovenskem trgu.« Odprto je tudi vprapanje o vkljuËevanju tujih vlagateljev kot stratepkih partnerjev. ˜O tej temi je bilo v razpravi na tematski konferenci zaslediti zelo jasna stalipËa. Tujim stratepkim partnerjem, prav tako pa tudi domaËim vlagateljem, ki se doslej niso pojavljali v energetski dejavnosti, je treba omogoËiti, da lahko vlagajo v slovenske energetske zmogljivosti, vendar predvsem v nove proizvodne zmogljivosti. Za te pa smo na konferenci prav tako ugotovili, da so potrebne.« Kako vzpostavljati nove storitvene dejavnosti energetskih druæb? ˜To je zanimivo vprapanje. Veliko energetskih druæb se usmerja v tako imenovani multiutility koncept, ki glavni dejavnosti pri-kljuËuje tudi druge, komplementarne dejavnosti. »e se podjetje ali druæba ukvarja samo z eno dejavnostjo, je precej izpostavljeno nihanjem, ki se dogajajo na trgu. Zato poskupajo s piritvijo dejavnosti izniËiti vpliv teh nihanj na poslovne rezultate. Po tem konceptu se obiËajno temeljnim energetskim dejavnostim dodajajo komplementarne dejavnosti, na primer ekologija, odpadki, telekomunikacije in drugo. Pri piritvi teh programov pa je prav tako potreben premislek, saj je jasno, da se najbræ vsi z vsemi programi ne bomo mogli ukvarjati, in bo treba narediti tudi neko selekcijo. Sicer pa se bo selekcija v vsakem primeru izvedla samodejno na trgu. Obdræali se bodo samo tisti, ki bodo znali uspepno zaokroæiti vse programe, ki jih ponujajo.« Energetiki so na tem sreËanju opozorili tudi na velike teæave pri gradnji novih energetskih objektov. ˜Res je. Na tematski konferenci 11 Dr. Milan Medved se je rodil 30. marca 1960 v Celju. Leta 1983 je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo diplomiral na smeri rudarstvo, leta 1989 si je pridobil naziv magister rudarstva, leta 1994 pa je uspepno zagovarjal doktorsko disertacijo. Poleg tega je konËal sedemtedensko menedæersko polo v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju ter se v preteklih letih udeleæil razliËnih izobraæevanj s podroËja ekonomike in financ, konËal investicijsko polo Ekonomske fakultete v Ljubljani in Projektno polo Ekonomske poslovne fakultete v Mariboru. Prvo sluæbo je nastopil v Premogovniku Velenje, kjer je po opravljenem pripravniptvu in triletnem delu v strokovnih sluæbah opravil izpit za tehniËnega vodjo jam, ogroæenih z metanom, in samostojnega projektanta rudarskih projektov. Leta 1989 je postal vodja strokovne sluæbe, od leta 1993 pa je opravljal razliËna vodstvena dela in naloge, nazadnje kot Ëlan poslovodnega odbora Premogovnika Velenje, pred tem pa kot direktor razvojnega sektorja. Od leta 2001 je direktor za poslovno po-droËje in Ëlan poslovodstva HSE. Je tudi predsednik nadzornih svetov dveh druæb skupine HSE, in sicer Termoelektrarne Brestanica in So-pkih elektrarn Nova Gorica ter predsednik upravnega odbora skupnega podviga pri projektu zgraditve hidroelektrarn na spodnji Savi. Poleg tega je predsednik Zdruæenja za energetiko pri GZS in Ëlan Sveta za energetiko pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kot predavatelj vipje pole pouËuje tudi v ©olskem centru Velenje. 12 smo se veliko pogovarjali tudi o moænostih zgraditve novih energetskih objektov. Zelo velika ovira so dolgotrajni postopki pridobivanja potrebnih soglasij in pri tem so udeleæenci apelirali, da je treba te postopke Ëim bolj skraj-pati. MOPE nam je zagotovil, da se tudi na tem podroËju stvari obraËajo na bolje. Energetikom je jasno, da je treba spoptovati okoljsko zakonodajo, vendar pa je treba te postopke nujno poenostaviti oziroma skrajpati na potrebni minimum, saj zelo ovirajo normalno delovanje in nadaljnji razvoj energetskih dejavnosti. Na konferenci so bila dana tudi opozorila, da nekatere lokalne skupnosti s pretiranimi, vËasih pa celo z nerazumnimi zahtevami onemogoËajo nujne projekte, ki so sicer v interesu celotne dræa-ve.« Na tematski konferenci ste dejali, da utrditev poloæaja in ugleda slovenske energetike kot celote ni sama sebi namen, paË pa je v interesu nadaljnje rasti vsega slovenskega gospodarstva. V kakpnem pomenu? ˜Nujno je, da ima Slovenija kakovostno energetsko dejavnost, saj bo le tako lahko skrbela za konkurenËne vire energije. To je seveda tudi prvi pogoj za ves ostali razvoj Slovenije, tako gospodarski kakor tudi druæbeni. Jasno je, da brez zadostnih koli-Ëin energije ne bo intenzivnega razvoja.« KljuËno vprapanje je, ali bomo v Sloveniji govorili o kakovostni slovenski energetiki in bomo sposobni obstati v konku-renËnem boju z zunanjimi konkurenti, ali pa bo govor le o kakovosti energijske oskrbe v Sloveniji. Kateri dejavniki po vapem mnenju odloËilno vplivajo na repitev tega vprapanja? ˜Kot sem æe veËkrat dejal, podpiram predvsem prvo moænost. Najprej moram omeniti kakovostno pripravo energetskih druæb na vstop v EU, ki so trajale zadnjih nekaj let. Skoraj pest mesecev pa so trajale priprave na organizacijo stratepke konference, o kateri danes govoriva. V Zdru-æenju za energetiko smo v tem Ëa-su podrobno analizirali posamezne sklope, kot so oskrba z elek-triËno energijo, oskrba s plinom, oskrba z naftnimi derivati, da- ljinsko energetiko itd. Pregledali smo razvojne naËrte, ki jih imajo v energetskih druæbah, in na tej podlagi pripravili veË izhodipËnih dokumentov za potrebe stratepke konference. Vse te priprave so dosegle svoj namen. Zelo zgovoren je bil prispevek, ki ga je ude-leæencem konference posredoval minister Janez KopaË, o tem, kakpno pot so druæbe energetskih dejavnosti prehodile v zadnjih nekaj letih. Leta 2000 je energetsko gospodarstvo Slovenije poslovalo s skoraj desetimi milijardami izgube, lani pa so sumarno gledano te druæbe poslovale z desetimi milijardami dobiËka. Vemo pa, kaj vse se je v tem Ëasu zgodilo. Podjetja so se temeljito pripravila na sprejem Slovenije v EU in na odpiranje trga z elektri-Ëno energijo. UresniËili smo tudi vse ukrepe, ki nam jih je naloæila vlada, prestrukturirali dejavnost, kapitalsko povezali nekatere najveËje proizvajalce elektri-Ëne energije, pripravili program za repevanje nasedlih investicij, realno vrednotili premoæenje podjetij, veliko dela opravili pri izloËanju poslovno nepotrebnih dejavnosti, normirali stropke itd. Pomemben dejavnik so tudi jasne usmeritve, ki izhajajo iz Nacionalnega energetskega programa. Energetiki smo ugotovili, da predlagani NEP daje zadostne razvojne smernice in da je resolucijo o njem treba Ëim prej sprejeti. To, kar mu trenutno oËita-mo, bomo popravili v naslednji razliËici, saj je takpnen program treba stalno aæurirati in prilagajati nadaljnjemu razvoju trga. Pomemben dejavnik, ki odloËil-no vpliva na repitev omenjenega vprapanja, so tudi pregledni zakonodajni okviri, ki pomenijo podlago za delovanje energetskih druæb v prihodnjem obdobju. Pa na kadre ne smemo pozabiti. Zelo odmevno je bilo izvajanje prof. Gubine, ki je spregovoril o nujnosti zagotavljanja domaËih strokovnih in raziskovalnih kadrov v energetski dejavnosti.« Katere so druge kljuËne ugotovitve, ki ste jih sprejeli na omenjeni tematski konferenci? ˜Obstaja kar nekaj pomembnih sklepov glede usmeritev na po-droËju energetskega gospodarstva, ki jih bomo v celoti objavili v pokonferenËnem gradivu. Po- leg do zdaj omenjenih poudarkov bi na kratko omenil pe naslednje ugotovitve: pospepiti je treba zgraditev plinskega omreæja, Ëim prej dodeliti koncesije za energetsko izkoripËanje preostalega slovenskega hidropotenciala in spodbujati izrabo drugih obnovljivih virov energije, spodbujati ukrepe za racionalno rabo energije, zagotoviti je treba vire denarnih sredstev za dokonËno repevanje problematike nasedlih investicij, pospepiti je treba sistemske raziskave v energetski raziskovalni sferi in pe bi lahko napteval.« So jadra slovenske energetike ze napeta? ˜Slovenski energetiki smo ugotovili, da bo vetra za jadranje v Evropski uniji dovolj. To je v sklepnih mislih poudaril tudi minister Janez KopaË. Seveda pa je uspepnost napega jadranja odvisna predvsem od tega, ali bomo znali ta jadra tudi uporabljati. Energetiki smo o tem prepriËani in verjamemo v uspeh tudi na globalnem energetskem trgu.« Katere so nadaljnje dejavnosti Združenja za energetiko? ˜Takoj po konferenci bomo pripravili tako imenovano pokonfe-renËno gradivo, ki bo vsebovalo predstavitvene referate posameznih poroËevalcev in sklepne ugotovitve. VkljuËili bomo tudi zelo zanimiv referat gospoda Jima Li-stona iz irske druæbe ESB, ki je zelo nazorno spregovoril o irskih izkupnjah pri odpiranju trga. S tem pa nape delo nikakor ni konËano, temveË se v marsikaterem pogledu nadaljuje pe bolj intenzivno. Poleg nekaterih drugih bo ena prednostnih dejavnosti operacionalizacija programa izvajanja doloËil Kiotskega protokola, ki ga je vlada sprejela æe lani poleti. Prve ocene kaæejo, da to ne bo ravno enostavno.« Mirojakomin sa- V PREMOGOVNIKU VELENJE NADALJUJEJO RACIONALIZACIJO Letopnji poslovni naËrt druæbe Premogovnik Velenje predvideva nadaljnje poveËanje prihodka v hËerinskih druæ-bah in zniæevanje stropkov v rudniku, kjer naj bi letos nakopali 4,12 milijona ton premoga. Tako je med drugim predvideno nadaljnje zmanjpevanje ptevila zaposlenih v mem rudniku, pri Ëemer naj bi se to z 2390 v zaËetku tega leta konec leta zmanjpalo na 2060 zaposlenih. Na drugi strani pa naj bi se poveËalo ptevilo zaposlenih v hËerinskih druæbah s sedanjih 1010 na 1240, tako da naj bi bilo na koncu v sistemu letos za okrog sto delavcev manj v primerjavi z minulim letom. DrugaËe pa naj bi s prodajo premoga v Velenju letos ustvarili 24 milijard tolarjev prihodkov, pe dodatne ptiri milijarde pa naj bi zagotovili s pomoËjo drugih dejavnosti. Kljub racionalizaciji poslovanja pa pe vedno priËakujejo izgubo, ki je za leto 2004 ocenjena na milijardo tolarjev. Delo, 30. marec INFLACIJA MARCA DOSEGLA 0,6 ODSTOTKA Marca so se cene æivljenjskih potrebpËin v Sloveniji v primerjavi z mesecem prej poveËale za 0,6 odstotka, pri Ëemer se je blago podraæilo za 0,9 odstotka, storitve pa za 0,1 odstotka. V prvih treh mesecih so se cene æivljenjskih potreb-pËin tako zvipale æe za 1,1 odstotka, v primerjavi z lanskim marcem pa za 3,5 odstotka.Visoke marËevske podraæitve so po razlagi dræavnega statistiËnega urada predvsem posledica vipanja cen sezonskih proizvodov. Tako so se najbolj zvipale cene v skupini obleka in obutev, ki so bile vipje za 4,2 odstotka. Precej pa se je podraæilo tudi sadje in zelenjava, in sicer sadje kar za 8,7, zelenjava pa za dva odstotka. Delo, 1. april LANI TUDI DISTRIBUCIJA POZITIVNO Podjetja s podroËja elektrogospodarstva so lani ustvarila za pribliæno deset milijard tolarjev dobiËka, prviË pa ga je izkazalo tudi vseh pet distribucijskih podjetij. Po mnenju dræavnega sekretarja za energetiko Djordjeta Æebeljana naj bi vzrok slednjemu tiËal v dejstvu, da so se elektrodi-stribucijska podjetja znebila strahu pred prikazovanjem dobiËka, Ëeprav dodaja, da gre nekaj dobiËka tudi na ra-Ëun dodatnih dejavnosti, ki jih elektrodistributerji ponujajo odjemalcem, poveËanja prodaje in zmanjpevanja stro-pkov. Prav tako pa naj bi po njegovem mnenju za bistveno leppo sliko poslovanja distribucijskih podjetij v minulem letu prispevala bistveno zmanjpana amortizacija. Distribucijska podjetja so namreË ves Ëas imela pozitiven denarni tok, izgubo pa prikazovala predvsem zato, ker so za obnovo omreæij in naprav predvidela veliko veË denarja, kot so ga dejansko potrebovala. Delo, 3. april GEOPLIN NE BO VLAGAL V PLINSKE ELEKTRARNE Geoplin je edini slovenski oskrbovalec z zemeljskim plinom in na leto 180 kupcem proda 1,1 milijarde kubiËnih metrov plina. Po besedah predsednika uprave Geoplina Janeza Moæine ima Slovenija z Evropo primerljivo razvit plinovodni sistem, ki pa naj bi ga v prihodnjih letih pe razpi-rili. Med poglavitnimi razlogi za nove naloæbe naj bi poleg Ëedalje veËjega zanimanja za uporabo plina v piroki porabi bili tudi naËrti o gradnji novih plinskih elektrarn. Geo-plin po besedah Janeza Moæine ne namerava pri teh gradnjah sodelovati kot vlagatelj, bo pa poskrbel za potrebno zgraditev plinovodov do krajev, kjer bodo stale nove elektrarne. Za razpiritev omreæja naj bi tako v nekaj naslednjih letih namenili kar 35 milijard tolarjev. Sicer pa naj bi po napovedih, zapisanih v nacionalnem energetskem programu, v Sloveniji v naslednjih desetih letih zgradili dve novi plinski elektrarni, med lokacijami pa so za zdaj v ospredju Ljubljana, KidriËevo,Trbovlje in ©optanj. Finance, 14. april Priredil Brane JanjiÊ 13 Po OBUDA ZA PODPIS PROTOKOLA O NADALJNJEM SODELOVANJU NA PODROCJU MIROLJUBNE UPORABE JEDRSKE ENERGIJE Vlada Republike Slovenije je aprila sprejela pobudo, da naj bi z vlado Ruske federacije podpisala protokol o nadaljnjem sodelovanju na podrocju miroljubne uporabe jedrske energije oziroma o podaljšanju sporazuma, ki je bil podpisan v Beogradu leta 1963. Sporazum med takratno Zvezo Sovjetskih socialisticnih republik in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo pomeni pravno podlago za sklenitev protokola, ki omogoca v Ruski federaciji nakup jedrskih materialov in obogatenega urana za proizvodnjo jedrskega goriva za potrebe Nuklearne elektrarne Krško. Protokol prav tako omogoca, ob predhodnem soglasju ZDA, da se izrabljeno jedrsko gorivo iz NEK izvozi v Rusko federacijo v zacasno hrambo, nadaljnjo predelavo in promet s proizvodi predelave na ozemlju Ruske federacije po obdobju nujne tehnološke hrambe. ZDA morajo namrec izdati soglasje za izvoz izrabljenega jedrskega goriva v tretjo državo za vsako jedrsko gorivo, ki je bilo narejeno na ozemlju ZDA oziroma uporabljeno v reaktorjih, ki so jih izdelali ameriški proizvajalci opreme. Na podlagi protokola naj bi se sklepale dolgorocne zunanjetrgovinske pogodbe med pooblašcenimi ustreznimi organizacijami pogodbenic, ki naj bi bile podlaga za sodelovanje. Te pogodbe naj bi dolocale konkretne pogoje za uvoz izrabljenega jedrskega goriva v Rusko federacijo v zacasno tehnološko hrambo z nadaljnjo predelavo. Pogodba med drugim lahko predvidi pogoje nadaljnjega trajnega zadržanja proizvodov predelave, vkljucno z radioaktivnimi odpadki v Ruski federaciji. Do konca predvidene življenjske dobe NEK, to je do leta 2023, naj bi se na lokaciji v Krškem nabralo približno 600 ton izrabljenega jedrskega goriva. Slovenija, ki je pogodbenica Skupne konvencije o varnosti pri ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in o varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki, mora poskrbeti za koncno odlagališce izrabljenega jedrskega goriva in radioaktivnih odpadkov iz NEK. Glede na dosedanje izkušnje je zelo težko pricakovati, da bi bilo mogoce zgraditi v Sloveniji koncno odlagališce za izrabljeno jedrsko gorivo. Izracuni tudi kažejo, da je zgraditev takega odlagališca za tako majhen jedrski program, kot je slovenski, ekonomsko neutemeljena. Zato je smiselno, da Slovenija išce možnost izvoza izrabljenega jedrskega goriva v tretje države ali možnost odlaganja v regionalnem odlagališcu. Ena od možnosti naj bi bila tudi morebitni izvoz v Rusko federacijo, kot ga doloca besedilo omenjenega protokola Služba za odnose z javnostmi MOPE NE KR©KO NOV NADZORNI SVET Zaradi sprememb v vodstvu Hrvapkega elektrogospodarstva (HEP), druæbenika NE Krpko, je skuppËina druæbe imenovala nove Ëlane nadzornega sveta NE Krpko. V nadzornem svetu ni veË nekdanjega direktorja HEP-a Iva »oviËa, Ëeprav ta ostaja v upravi HEP-a, in dr. Enca Tirelija. Namesto njiju sta bila imenovana mag. Kaæimir VrankiÊ in Ante Despot, oba Ëlana uprave HEP-a, ob tem, da v nadzornem svetu ostaja mag. Darko BeliÊ, direktor finanËnega sektorja HEP-a. Tako predstavljajo hrvapko trojico v nadzornem svetu trije Ëlani uprave HEP-a. Predsednik nadzornega sveta je postal mag. Kaæimir VrankiÊ, diplomirani inæenir elektrotehnike, ki trenutno dela doktorsko disertacijo iz energetike. V HEP-u je bil od leta 1992 vodja skupine za NE Krpko, pred tem pa desetletje delal v Elektru Zagreb. Tretji hrvapki Ëlan Ante Despot pa je inæenir strojniptva, z dvajsetletnim staæem v elektrogospodarstvu, najprej pri vzdræevanju HE Jaruga in zadnjih osem let kot njen direktor. Sodeloval je tudi v domovinski vojni sosednje dræave. Slovenski del Ëlanstva v nadzornem svetu ostaja nespremenjen. Predstavljajo ga mag. Vekoslav Koropec, direktor Elesa Gena, dr. Miha Juhart, predstavnik vlade, in Branko Ogorevc, prokurist Elesa Gena, lastnika poloviËnega deleæa NEK-a. Minka Skubic O SKRBA PRIMORSKE POSLEJ ZANESLJIVEJ©A Eden veËjih Elesovih naloæbenih projektov v zadnjih letih - razpiritev transformacije v RTP Diva-Ëa - je uspepno konËan, saj so po besedah vodje projekta Ivana Lozeja izvajalci v skladu s prvotnim naËrtom aprila konËali vsa dela, opravljeni so bili tudi vsi potrebni preizkusi in testiranja vgrajene opreme in novega 400/110 kV transformatorja, ki bo prevzel vlogo skrbnika nad nemoteno dobavo elektriËne energije odjemalcem na obmoËju Primorske. Foto Brane JanjiÊ Z novo pridobitvijo v DivaËi se bodo bistveno iz-boljpale napetostne razmere na Primorskem, zmanjpale pa se bodo tudi izgube v prenosnem omreæju. TehniËni pregled je predviden 5. maja, s Ëimer bo ta zahtevna naloæba tudi uradno spravljena pod streho. Brane JanjiÊ ELEKTRO PRIMORSKA Na A POTEZI JE MINISTRSTVO OZIROMA VLADA Zveza nevladnih in strokovnih okoljevarstvenih organizacij je v zaËetku aprila na ministra Janeza KopaËa naslovila poziv s podpisi, ki izraæajo nasprotovanje gradnji vetrne elektrarne na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico. Znano je, da so doslej predstavniki razliËnih ustanov, podjetij in drugih organizacij sooËili tako argumente proti gradnji kot tudi argumente za gradnjo vetrnih elektrarn. V tem Ëasu na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo (MOPE) pe naprej tehtajo med razliËnimi energetskimi, okoljskimi in drugimi vidiki te problematike in ipËejo ustrezne repitve. Kot je na enem od zadnjih delovnih sreËanj menil minister Janez KopaË, v bistvu ni razlogov za strah. ˜Vlada se mora o naËrtih opredeliti v skladu s formalnimi pogoji. »etudi potrdi sklep o usklajenosti, bo celovita presoja vplivov pe vedno potrebna v naslednji fazi, v postopkih pridobivanja lokacijskega naËrta ali pa gradbenega dovoljenja, Ëe bi bile uredbe, povezane z Naturo 2000, sprejete po sprejemu lokacijskega naËrta.« Med pomembnejpe dogodke, ki so aprila odmevali v strokovni javnosti, pa sodi tudi okrogla miza o vetrni energiji, ki sta jo pripravila Elektro Primorska in Zdruæenje za energetiko pri GZS. Na tem delovnem sreËanju so ude-leæenci podprli prizadevanja za Ëim prejpnji zaËe-tek gradnje vetrnih elektrarn (o poudarkih in sklepih z okrogle mize obpirneje poroËamo na strani 46). Miro Jakomin GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Pr ROSTOVOLJNO »LANSTVO NI PRAKSA V EU! Do modela javnopravnih gospodarskih zbornic, ki ga je sprejela Republika Slovenija, so nekateri zelo kritiËni, pe zlasti iz sindikalnih krogov. Vendar pa mag. Andrej Friedl zavraËa trditve, da je prostovoljno Ëlanstvo praksa v Evropski uniji. Enak model kot v Sloveniji namreË velja tudi v Italiji, Avstriji, NemËiji, Franciji, ©paniji, Luksemburgu, Nizozemski in GrËiji. Naloge Gospodarske zbornice Slovenije so primerljive s tujimi zbornicami in so opredeljene v Zakonu GZS (Uradni list RS pt. 14/90 in 19/00), kjer je zapisano, da ˜GZS zastopa ÆIVEL SPLETNI PORTAL ZA TRGOVANJE Z LESNO BIOMASO Na spletnem naslovu http://ove.borzen.si je 15. aprila zaËel delovati informacijski spletni portal in aplikacija za trgovanje z lesno biomaso. Ministrstvo za okolje prostor in energijo -Agencija za uËinkovito rabo in obnovljive vire energije je v okviru projekta GEF (Odstranjevanje ovir za poveËano izrabo biomase kot energetskega vira) financiralo pripravo splopnega informacijskega spletnega portala in spletne aplikacije za trgovanje z lesno biomaso, ki bosta olajpali dostop do informacij o ponudbi in povprapevanju po lesni biomasi ter prispevali k potencialnemu ustvarjanju nove ponudbe in povprapevanja. V podporo poveËani izrabi lesne biomase kot energetskega vira æelimo prispevati k preglednosti trga z lesno biomaso, ki bo uporabnikom biomase zagotavljal gorivo po konkurenËnih cenah, po drugi strani pa bo proizvajalcem biomase zagotavljal moænost ponudbe oziroma prodaje njihovega produkta. Portal bo omogoËal registracijo uporabnikov in podporo trgovalni aplikaciji, objavljanje trænih cen, povezave, novice, trgo-valna aplikacija pa pregled trenutnih ponudb, vnos ponudb, sklepanje poslov in podobno. Skrbnik spletnih dveri ter aplikacije je Borzen. Služba za odnose z javnostmi MOPE Ëlane pred dræavnimi organi pri oblikovanju gospodarskega sistema in gospodarske politike, opravlja vrsto poslovno pospepevalnih nalog in javnih pooblastil«. V zvezi s tem mag. Friedl navaja, da obvezno Ëlanstvo v zbornici zagotavlja polno reprezentativnost Ëlanov, enakopravnost pri koristih in bremenih, strokovno neodvisnost in zmoænost sprejemanja uravnoteæenih predlogov in stalipË ter sposobnost zgraditve materialne in kadrovske strukture. GZS je avtonomna, nepolitiËna in strokovna ustanova z demokratiËno sestavo in neodvisnim virom financiranja. Deluje kot sistem na nacionalni ravni za celotno gospodarstvo in s posebnimi nalogami, ki jih izvaja 27 panoænih zdruæenj in 13 obmoËnih zbornic. In kaj je ugoto- 15 Marko GospodjinaËki: flZelena na pohodu.« 16 vilo ustavno sodipËe, ki je v zadnjih petih letih kar trikrat utemeljevalo potrebnost in ustavnost obveznega Ëlanstva v zbornicah javnopravnega modela za vse tri tovrstne zbornice pri nas? Med drugim je zapisalo, da je preko obveznega Ëlanstva zagotovljena verodostojnost dela zbornice, neodvisnost, strokovnost in objektivnost. Menilo je tudi, da je obvezno Ëlanstvo primerna in nujna oblika zastopanja, Ëe si dræava æeli zagotoviti reprezentativnega predstavnika gospodarstva. Miro Jakomin Im ENOVAN NOV NADZORNI SVET Na seji skuppËine druæbenikov Dravskih elektrarn Maribor 7. aprila so zamenjali dosedanji devet-Ëlanski nadzorni svet s triËlanskim in s tem organiziranost nadzornega sveta prilagodili vsem drugim druæbam, ki delujejo v okviru Holdinga Slovenske elektrarne. Po novem bo interese dræave zastopala predstavnica Ministrstva za okolje, prostor in energijo Jasna Kalpek, za zastopanje interesov veËinskega lastnika HSE bo skrbela Mojca VeljkoviË, za uveljavitev interesov zaposlenih pa Bojan MajheniË, ki je tudi predsednik sveta delavcev in je za svoje imenovanje dobil popolno soglasje vseh Ëlanov sveta. Brane JanjiÊ P REDNOSTNA NALOGA JE ZELENA ELEKTRIKA Med manjpimi, a uËinkovitimi sodobnimi energetskimi podjetji, je tudi Ekowatt d. o. o., Ljubljana, ki ga vodi direktor Marko GospodjinaËki. Med drugim je povedal, da je leta 1996 prevzel mesto v K iti V ^l^fl tajnika v Zvezi druptev malih HE Slovenije, leta 1998 pa je postal predsednik te zveze. Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri nastanku mnogih energetskih ptudij, kot so Razvojni program kvalificirane proizvodnje v Sloveniji (IJS), Program izrabe obnovljivih virov energije (EIMV) in druge ptudije s podroËja raziskav o malih HE. Poleg tega je tudi Ëlan upravnega odbora Zdruæenja za energetiko pri GZS. Trenutno je angaæiran pe kot Ëlan znanstvenega odbora za oceno prispevkov na dvoletni konferenci Hidroenergija 2004, ki bo letos na ©vedskem, ter kot sodelavec pri projektu Tematska mreæa MHE (poroËilo o poloæaju MHE v pristopnih dræavah EU). Glede delovanja podjetja Ekowatt pa je GospodjinaËki pojasnil, da je njegova letopnja prednostna naloga uveljaviti zeleno elektriko kot nov produkt na trgu z elektriËno energijo. V preteklih letih je tudi pri nas poskupal uveljaviti sistem direktne prodaje in nakupa zelene elektrike, kot je to predvidel æe sam energetski zakon leta 1999. Lani mu je na obmoËju podjetja Elektro Gorenjska uspelo vzpostaviti sistem, ki je pregleden in zagotavlja vse nujne instrumente, ki jih zelena elektrika potrebuje, to je sledenje do vira, certificiranje, izraËun o zmanjpanju toplogre-dnih plinov, prihranek drugih energentov itd. Ravno v podjetju Elektro Gorenjska so pokazali posluh za ta segment trga, saj so oËitno ugotovili, da zelena elektrika ne pomeni konkurenËne nevarnosti, temveË jim prinapa celo doloËene koristi. Ekowatt je s podjetjem Elektro Gorenjska sklenil ustrezne pogodbe, na podlagi katerih lahko nastopa na trgu kot dobavitelj zelene elektrike, kar je po besedah GospodjinaËkega njegov edini cilj. Tako se je Ekowatt v zadnjih letih uveljavil kot sinonim za zeleno elektriko in skoraj edini poznavalec pravih razmer na podroËju zelene elektrike v svetu in pe posebej v Evropi. Trenutno pripravljajo slovesnost ob prvi kilovatni uri zelene elektrike v Sloveniji. Prvi kupec je Hotel Astoria na Bledu, na slovesnost pa bodo povabili ugledne goste ter predstavnike medijev. Miro Jakomin A ZA ENERGIJO POTRJENA PROGRAM DELA IN FINAN»NI NA»RT Vlada RS je na seji 15. aprila dala soglasje k programu dela in finanËnemu naËrtu Agencije RS za energijo za letos. Program dela vsebuje naloge, ki jih agenciji nalagajo energetski zakon in pripada-joËi podzakonski akti, ter naËine in postopke za doseganje stratepkih ciljev, ki jih æeli agencija ure-sniËiti v tem letu. Program predvidenih dejavnosti agencije je sestavljen po posameznih podroËjih del oziroma nalog s prikazom tekoËih in novo naËrto-vanih dejavnosti po zastavljenih namenskih ciljih. Prikazani so naËrtovani izdelki in storitve za posamezno podroËje dela, z dodano oceno potrebnega dela, merjeno z letnim ekvivalentom polnega delovnega Ëas in naËrtovanim rokom dokonËanja posameznega izdelka oziroma storitve. Ovrednotene so tudi nacrtovane projektne naloge, ki jih agencija financira ali sofinacira, ter organiziranost in kadrovska struktura zaposlenih. Iz financnega nacrta pa je razvidno, da znašajo tekoci prihodki agencije za letošnje leto 504,7 milijona tolarjev, od tega znašajo nedavcni prihodki 98 odstotkov vseh prihodkov, zajemajo pa prihodke iz cene za uporabo elektroenergetskih omrežij in prihodke iz cene za uporabo plinovodnih omrežij. Skupni odhodki znašajo 679,7 milijona tolarjev, sestavljajo pa jih place in drugi izdatki za zaposlene, izdatki za blago in storitve ter investicijski odhodki. Investicijski odhodki znašajo 35 odstotkov vseh odhodkov. Sluæba za odnose z javnostmi MOPE ZASEDANJE ©TUDIJSKE DELOVNE SKUPINE WGB2.12 CIGRE V SLOVENIJI V organizaciji ptudijskega komiteja za nadzemne vode Sloko Cigre je 19. in 20. aprila v Ljubljani v prostorih Elesa potekalo dvodnevno mednarodno zasedanje ptudijske delovne skupine WGB2.12 -Electrical Aspects of Overhead Lines paripke Ci-gre. Direktor Elesa mag. Vekoslav Koropec je v svojem uvodnem pozdravnem nagovoru poleg us-pepnega dela udeleæencem izrekel tudi dobrodopli-co in dobro poËutje v neodvisni Sloveniji, ki 1. maja vstopa kot enakopravni Ëlan v Evropsko zvezo. Direktor Elesove GJS Prenos elektriËne energije Sapa Jampek pa je navzoËim podrobneje predstavil temeljne znaËilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema in razvojne naËrte, ki naj bi prispevali k pe boljpi vpetosti slovenskega elektroenergetskega sistema v evropsko interkonekcijo UCTE. Sicer pa so se tega mednarodnega sreËanja strokovnjakov s podroËja daljnovodne tehnike, ki se ukvarjajo z elektriËno problematiko in pe posebej z daljnovodnimi vodniki pri prenosu elektriË-ne energije na veËje razdalje, udeleæili predstavniki iz ZDA, Kanade, Brazilije, Japonske, Juæne Afrike, Anglije, Francije, Hrvapke, Italije, Ma-dæarske, NemËije, ©panije, ©vedske in Slovenije. Na dnevnem redu je bila obravnava ptevilnih delovnih gradiv, ki zadevajo problematiko termiËne-ga obnapanja vodnikov in optiËnih kablov v stacionarnih in v nestacionarnih stanjih (kratkostiËne razmere), magnetnih izgub v vodnikih, raznih metod doloËevanja povesov pri klasiËnih vodnikih in pri vodnikih novejpih tehnolopkih izvedb, problematiko razledovanja (De-Icing) pri nadzemnih vodih in podobno. Posebno poglavje pomenijo vodniki za poveËanje prenosnih zmogljivosti nadzemnih vodov z uporabo sodobnejpih materialov in najnovejpih tehnolopkih izvedb, opravljen pa je bil tudi zadnji revizijski pregled celotnega besedila pred objavo v strokovni reviji Electra mednarodne Cigre. Obravnavana je bila tudi problematika, AZPIS SUBVENCIJ ZA U»INKOVITO RABO ENERGIJE Agencija za uËinkovito rabo in obnovljive vire energije - Aure - je letos razpisala subvencije za: - solarne sisteme v vipini najveË 180.000 tolarjev oziroma 40 odstotkov od investicijske vrednosti, - toplotne Ërpalke za pripravo tople vode, sistema zrak/voda, 45.000 tolarjev oziroma 40 odstotkov investicije, - toplotne Ërpalke za ogrevanje stavb, sistema voda/voda, zemlja/voda, geosonda, in sicer v vipini najveË 500.000 tolarjev oziroma 40 odstotkov investicije, - biomaso: 300.000 tolarjev na polena, 400.000 tolarjev na pelete in 500.000 tolarjev na sekance oziroma za vse troje 40 odstotkov investicije, - toplotno izolacijo podstrepij, 700 tolarjev na kvadratni meter, fasad 1.000 tolarjev na kvadratni meter in zamenjavo oken 4.000 tolarjev na kvadratni meter oziroma za vse troje 10 odstotkov investicije, in to le za stare stanovanjske hipe (leta 1980 ali starejpe) po posebnih kriterijih. O tem dobite podrobne informacije na Aure, na telefonski ptevilki 01/300-69-90 ali na spletni strani www.gov.si/aure. Z vlogami pa je treba zelo pohiteti, zanimanje je namreË precejpnje, denarja pa ni prav dosti. Franc Kalan, energetski svetovalec v Ljubljani ki zadeva pe druge discipline s podroËja daljno-vodne tehnike iz programskega okvira matiËnega ptudijskega komiteja za nadzemne vode, ki ga vodi priznani strokovnjak iz juænoafripkega Eskoma Rob Stephen. Rob Stephen je bil sicer prej dolgoletni predsednik te ptudijske delovne skupine za vodnike WGB2.12 in ima veliko zaslug za razrepi-tev ptevilnih teæav, povezanih s termiËnim obnapa-njem daljnovodnih vodnikov v stacionarnih in ne-stacionarnih pogojih obratovanja z vpeljavo moni-toringa termiËne obremenljivosti nadzemnih vodov v elektroenergetskem sistemu Eskoma in drugod po svetu. Dr. Franc Jakl POHOD NA ENERGETSKE TRGE Druæbi Istrabenz energetski sistemi in Gorenje sta 17 18 pred nedavnim ustanovili novo podjetje Istrabenz - Gorenje, ki bo trgovalo z elektriËno energijo doma in v tujini. Nekateri so se ob nastanku podjetja, ki jim utegne pe krepko mepati konkurenËne ptrene, zelo prestrapili, namesto, da bi se s tem ˜fenomenom« pogumno spopadli. Jasno je, da jim je Istrabenz pred nosom zapolnil ravno tisti træni prostor, ki bi ga lahko ob malce veËji domiselnosti in prilagodljivosti sami osvojili. Nekaj podobnega se na primer dogaja tudi s Petrolovim prodorom na trg elektriËne energije in pe bi lahko navajali. Skratka, preko skupnega podjetja, ki je nastalo z dokapitalizacijo v vipini tristo milijonov tolarjev, nameravata Istrabenz in Gorenje odkupiti del kli-rinpkega dolga Rusije do Slovenije in poplaËati terjatve z dobavami elektrike iz Rusije. Direktor nove druæbe je postal Iztok Sotopek (doslej je bil zaposlen v Elektru Ljubljana kot vodja sluæbe za nakup in trgovanje), predsednik nadzornega sveta druæbe pa je znani dr. Robert Golob. Slednji je brez slepomipenja povedal, da se v Istrabenzu ne æelijo izpostaviti tveganju, da bi z elektriËno energijo le trgovali, temveË æelijo prodreti tudi na po-droËje proizvodnih zmogljivosti. Svojo dejavnost æelijo razpiriti tudi na trge NemËije, Avstrije, »e-pke, Slovapke ter v nekatere dræave nekdanje Jugoslavije. Tako naj bi v prihodnjem letu prodali od 3.000 do 4.000 gigavatnih ur elektriËne energije, kar gotovo ni zanemarljiv podatek. Kot je znano, se je ta zgodba zaËela æe lani, ko je druæba Istrabenz energetski sistemi postala veËinska lastnica druæbe Intrade Energija iz Sarajeva, ki se ukvarja z gradnjo malih hidroelektrarn v BiH. V projekt zgraditve ptirih malih hidroelektrarn na obmoËju Fojnice (skupna moË 5 megavatov) naj bi Istrabenzova druæba vloæila okrog sedem milijonov evrov. Nova druæba Istrabenz - Gorenje je v bistvu le logiËno nadaljevanje Istrabenzovega vstopanja na trg elektriËne energije. O tem smo se nameravali veË pogovoriti z dr. Robertom Golobom, a je odvrnil, da ima trenutno zelo malo Ëasa, saj se æelita s soprogo Ëim bolj posvetiti pred kratkim rojeni hËerki Luni. Dete namreË æe zdaj zahteva vso njuno pozornost pri negi in igri. Izrazil pa je pripravljenost na pogovor, ko si bo vsaj malo oddahnil od druæinskih naporov. Miro Jakomin SLOKO CIRED OBRATOVANJE SRED-NJENAPETOSTNEGA DISTRIBUCIJSKEGA OMREÆJA Slovenski nacionalni komite Cired pod tehniËnim vodstvom mag. Zvonka Toropa iz Elektra Primorska je v ZdravilipËu Dobrna 23. marca 2004 pripravil zelo obiskano drugo strokovno delavnico na temo Vpliv ozemljevanja srednjenapetostnega om-reæja na kakovost dobave elektriËne energije. S temami Kakovost elektriËne energije danes in jutri, Raziskave EIMV glede ozemljevanja sre-dnjenapetostnih omreæij, Sistemi ozemljevanja nevtralne tocke in zašcite, Prenašanje okvar in motenj iz visoko napetostnega omrežja na nižje napetostne nivoje in izkušnje obratovanja sre-dnjenapetostnih omrežij z nevtralno tocko v Evropi so sodelovali domaci in tuji strokovnjaki z Avstrije, Francije, Italije in Hrvaške. Izkušnje slovenske distribucije s poudarkom na Elektru Celje je podal Milan Vižintin, in o možnih nacinih obratovanja srednjenapetostnega distribucijskega omrežja povedal naslednje: »Danes so vsa 20 kV in vecina 10 kV omrežij v Sloveniji ozemljena preko maloohmskega upora, ki omejuje tok enopolnega zemeljskega stika na 150A. Z vecanjem obsega prostozracnega omrežja in vecanjem deležem kabelskega omrežja, distribucijska podjetja vedno znova išcejo rešitve, ki omogocajo zanesljivejšo, varnejšo in kakovostno dobavo elektricne energije ter glede zašcite selektivno obratovanje SN omrežja. V iskanju novih rešitev smo v Elektru Celje, d. d., v sodelovanju z EIMV udeja-nili dve rešitvi, in sicer: - vgradnjo Shunt stikala v RTP 110/20kV Rogaška Slatina. Leta 1997 bil je v sodelovanju s C & G, d. o. o., Ljubljana izbran proizvajalec shunt stikala Schneider Electric, Merlin Gerin. Shunt stikalo je bilo dobavljeno decembra 1998 in februarja 1999 vkljuceno v obratovanje; - vgradnjo dušilke za omejevanje kapacitivne komponente zemeljskosticnega toka v RTP 110/20kV Krško. Dušilka z odcepi 50-100-150A se je vgradila in tipizirala oktobra 2001. Na podlagi statistike delovanj zašcite in pozitivnih rezultatov meritev opravljenih preizkusov v živo, ki jih je opravil EIMV, se je potrdila upravicenost vgradnje obeh rešitev, pri tem, da zadržimo obstojeci nacin obratovanja srednjenapetostnega omrežja in vgrajene zašcite.« Drago Papler WiMlillilW. Prispevek ružv za nov razvoj regije Minister mag. Janez Kopac in direktor žirovskega rudnika urana Matej Požun sta konec marca v prostorih družbe Rudnik Zirovski vrh podpisala pogodbo z županom obcine Gorenja vas - Poljane Jožetom Bogatajem o neplacanem prenosu nepremicnin v lasti rudnika v last obcine Gorenja vas -Poljane. Neplacani prenos omogoca zakon o spodbujanju regionalnega razvoja. Na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja se lahko spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj, dodelijo tudi s prenosom državnega premoženja v last in posest oziroma upravljanje lokalni skupnosti z namenom, da se to premoženje uporablja v razvojne namene. Tako je Rudnik Zirovski vrh prenesel na obcino šest stanovanj v Gorenji vasi, tri poslovne prostore tudi v Gorenji vasi in komunalno opremljeno zemljišce v Dobravi, vse skupaj v vrednosti 420 milijonov tolarjev. To naj bi pomenilo pomoc lokalni skupnosti, da bo lahko povecala njeno ekonomsko moc pri omogocanju razvoja novih gospo- darskih dejavnosti, ki bodo ustvarjala nova delovna mesta ter omogoËala prerazporeditev pe zaposlenih v Rudniku Æirovski vrh. Omenjeni prenos pa pomeni tudi del odpkodnine prebivalcem lokalne skupnosti. Ne nazadnje je med prenesenimi prostori tudi knjiænica. KonËni cilj prenosa je preoblikovanje kompleksa povrpin nekdanjega Rudnika Æirovski vrh v gospodarsko cono Todraæ, ki bo omogoËala odprtje novih delovnih mest. Po podpisani pogodbi je rudnik dolæan komunalno opremiti zemljipËe v gospodarski coni Todraæ, tako kot bo to opredeljeno v investicijskem programu, ki ga mora sprejeti nadzorni svet druæbe najpozneje do konca leto-pnjega junija. ObËina pa mora v pol leta od podpisa pogodbe pripraviti razpisno dokumentacijo in opraviti javni razpis, na podlagi katerega bo potencialnim investitorjem ponudila v nakup omenjena komunalno opremljena zemljipËa. Cena slednjih bo subvencionirana. Izbrani investitor bo moral v letu in pol po podpisu pogodbe z obËino pridobiti enotno gradbeno dovoljenje. Po koncu investicije pa bo moral zaposliti najmanj toliko delavcev, kot bo navedel v ponudbi. ©tevilo novih delovnih mest bo eden od prednostnih kriterijev pri izbiri investitorja. Pri novih zaposlitvah bodo imeli prednost preseæni delavci javnega podjetja Rudnika Æirovski vrh, Ëe se bodo ti strinjali s tem in bodo ustrezali razpisnim pogojem. Minka Skubic PREMOGOVNIK VELENJE FUNDACIJA ZA ZA©»ITO RUDARSKE DEDI©»INE V Velenju je sredi aprila pod pokroviteljstvom Ministrstva za polstvo, znanost in pport in Ministrstva za kulturo potekala 2. mednarodna konferenca TICCIH sekcije za rudarstvo. TICCIH je mednarodni komite za ohranitev industrijske dedipËi-ne, ki se naËrtno ukvarja z zapËito te dedipËine po vsem svetu. Zaradi laæjega delovanja je komite razdeljen v sekcije in sreËanje rudarske sekcije je bilo prviË pred dvema letoma v Barceloni. Tam so se ukvarjali predvsem s popisom svetovne rudarske dedipËine in metodologijo, na podlagi katere bi doloËili svetovne rudarske spomenike. Na sreËanju v Velenju pa je bila osrednja pozornost namenjena ustanovitvi fundacije, iz katere bo mogoËe Ërpati sredstva za ustanovitev mednarodne evidence podatkov, zagotovitev delovanja streænika, ki bo te podatke posredoval, in delovanja geografskega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal laæji pregled nad svetovno rudarsko dedipËino. Udeleæenci sreËanja so se seznanili tudi s primeri dobrih praks iz NemËije, Avstrije, ©kot-ske, Anglije, ©panije in Slovenije, ter si med drugim ogledali tudi podzemni Muzej premogovniptva Slovenije v Velenju, TuristiËni rudnik v Meæici, TehniËni muzej v Bistri in Ljubljano. Sklepi z omenjene konference bodo pomembni za nadaljnje delovanje rudarske sekcije, saj Ëlanice fundacije raËunajo, da bodo potrebna sredstva dobili iz evropskih strukturnih skladov. Od sreËa- nja pa veliko priËakujejo tudi v Muzeju premo-govniptva Slovenije v Velenju in TuristiËnem rudniku v Meæici, kjer bodo morali v prihodnosti ve-Ëino sredstev za delovanje muzejev in zapËito rudarske dedipËine dobiti od obiskovalcev in razliËnih fundacij. Premogovnik Velenje ELEKTRO GORENJSKA Razstava ucencev osnovne šole simona JENKA V sredo, 31. marca 2004, je Galerija Elektra Gorenjska na stežaj odprla vrata otrokom iz neposredne okolice. Kot programska novost je bila prireditev in razstava ucencev od 1. do 4. razreda osnovne šole Simona Jenka Kranj, podružnice Primskovo, katere gostovanje je bilo pripravljeno po zaslugi mag. Mateje Nadižar. Predsednik uprave delniške družbe Elektro Gorenjska Jože Knavs je dejal, da so ucenci poskrbeli, da je galerija prav pomladno zaživela. »Iz krajev predhodnega razstavljalca gospoda Petra Jo-vanovica smo prišli v dolino. Se natancneje pomlad prihaja k nam. Zato smo se odlocili, da temu primerno izberemo tudi temo. Naši mladi ucenci iz osnovne šole Simona Jenka podružnica Primskovo, ki so skoraj naši sosedje, so nam pripravili razstavo, ki ponazarja prihod pomladi v našo deželo. Nadaljujemo z našim motom - Izobražujemo za prihodnost,« je dejal Jože Knavs, predsednik uprave družbe Elektro Gorenjska. Elektrika je zelo obcutljiva energija. Tudi otroci so zelo obcutljivi. Zato smo si za moto vzeli rek Borisa A. Novaka: Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta. Jože Knavs je dejal, da srcno upa, da bodo nastopajoci otroci, odrasli v prihodnje strokovnjake. Uciteljicam in ucencem je zaželel veliko uspehov. Za njihov trud jim je Elektro Gorenjska podarilo peškovnik, ki bodo uporabljali za pridobitev nove energije. Na osnovni šoli Simona Jenka Kranj, podružnici Primskovo, se že desetletje ukvarjajo s konver-gentno pedagogiko, poudarek dajejo vsem štirim komunikacijam: govorjenju - poslušanju ter branju in pisanju. Vse to je bilo združeno v kulturnem programu, ki so ga pripravili z njihovo vodjo Nušo Juvan, povezovala pa ga je ucenka Ana Ko-vacic. Galerijo Elektra Gorenjska sedaj krasijo otroški pogledi na risbicah ucencev, za katere so zaslužne mentorice: Majda Pipan, Marjana Kavcic, Vesna Valancic, Nuša Juvan, Marjeta Vidmar, Veronika Benedik, Mojca Beroncelj, Ivica Slevec, vodja likovnega projekta pa je bila Nuša Juvan. Drago Papler 19 ZVRSTEN PROGRAM V RECENZIJO V zaËetku aprila je bila v prostorih NE Krpko peta seja meddræavne komisije za spremljanje in izvajanje meddræavne pogodbe o NEK, ki je potekala v kolegialnem ozraËju. Najpomem-bnejpa toËka seje je bila obravnava programa razgradnje in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva. Skladno z meddræavno pogodbo je ta program, ki je predvsem podlaga za vrednotenje vipine prispevka za razgradnjo, moral biti narejen do letopnjega marca. program dokonËno sprejeli na seji meddræavne komisije julija. Na slovenski strani je procedura enostavnejpa, saj ima slovenski del meddræavne komisije pravico sam sprejemati odloËitve,« je nadaljeval minister KopaË. Po zagotovilu hrvapkega ministra ni priËakovati teæav pri sprejemanju programa v saboru. O vsebini programa in konkretnih ptevil-kah razgradnje in odlaganja RAO, kljub temu, da je usklajen, nobena stran ne bo govorila, dokler ne bo opravljena recenzija. Poleg programa razgradnje so na seji obravnavali odgovor slovenske strani na zahtevo HEP-a v zvezi z nedobavljeno elektriËno 20 K ot je po seji meddræav-ne komisije povedal minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË, so se na sestanku, ki ga je tokrat sklicala slovenska stran, seznanili z vsebino programa razgradnje in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva, ki sta ga v roku izdelali slovenska Agencija za radioaktivne odpadke in hrvapka Agencija za posebni odpad. Kljub temu da sta obe agenciji svoje delo po ministrovih besedah izvrstno opravili in v relativno kratkem Ëasu naredili izjemno dober program, so se Ëlani meddræavne komisije dogovorili, da bodo pri enem od tujih podjetij naroËili pe recenzijo programa. ˜Takpna recenzija je po napi presoji lahko konËana v petih do pe-stih tednih. Ko bomo imeli pe to recenzijo, se bomo o programu ponovno pogovarjali in ga kot predlog sprejeli na meddræavni komisiji. Predvidevamo, da bo to do konca maja, z ambicijo, da ga zatem hrvapka stran po svojem predpisanem postopku obravnava junija v saboru in bi zatem Foto Minka Skubic Mag. Janez KopaË in Branko VukeliË odgovarjata na novinarska vprapanja. energijo iz NEK hrvapki strani, od 1. julija 2002 do 18. aprila 2003, ki je vredna 56 milijonov dolarjev. Slovenska stran je seznanila hrvapko s svojimi argumenti in stalipËi. Dogovor na komisiji je bil, da bo HEP prouËil odgovor in se do njega opredelil in v skladu s svojimi pristojnostmi izbral nadaljnjo pot glede zahtevka, ki pa morebiti pomeni mednarodno arbitraæo. Oba ministra, tako Janez KopaË kot hr-vapki minister za gospodarstvo Branko VukeliË, ki je prviË sodeloval na meddræavni komisiji, sta se strinjala, da mandat meddr-æavne komisije ni namenjen repe-vanju preteklih teæav, ki izvirajo iz Ëasa pred ratifikacijo meddr-æavne pogodbe. To zahteva drugo pogajalsko skupino in drug mandat. Tako da tega problema ne bo veË na dnevnem redu meddræav-ne komisije. V nadaljevanju seje je slovenska stran seznanila hrvapke kolege z dejavnostmi za podpis protokola za uresniËevanje moæne nabave jedrskega goriva iz Rusije. Z vstopom nape dræave v EU nam- reË stara pogodbena razmerja po direktivi Evroatoma ne veljajo veË, zato bo morala Slovenija poiskati drugaËno pravno podlago za sklenitev protokola o dobavi goriva iz Rusije. Minka Skubic O 11. Ëlenu meddræavne pogodbe, ki pravi, da bosta pogodbenici v dvanajstih mesecih od uveljavitve te pogodbe sprejeli ustrezne predpise za zagotovitev sredstev za financiranje stropkov izdelave programa in njegovega izvajanja, in sicer tako, da bo vsaka pogodbenica zagotavljala redno vplaËevanje sredstev v svoj posebni sklad v znesku, predvidenem v odobrenih programih, na seji ni bilo govora. Rok je potekel, program, pri katerem so sodelovali mednarodni strokovnjaki, ni bil sprejet, hr-vapka ni ustanovila svojega sklada in ne izdvaja sredstev za razgradnjo in skladipËenje radioaktivnih odpadkov, meddræavna komisija, ki spremlja izvajanje med-dræavne pogodbe, pa se je razpla v prijateljskem duhu. 21 REDNOSTI MEDNARODNEGA POVEZOVANJA ELEKTRO SISTEMOV V zaËetku aprila je Slovenski nacionalni komite Cigre v sodelovanju z Mednarodnim svetom za velike elektroenergetske sisteme (Cigre) organiziral v Ljubljani tridnevni mednarodni simpozij o razvoju in delovanju elektroenergetskih interkonekcij v kontekstu odprtega trga elektriË-ne energije. Simpozija se je udeleæilo veË kakor 150 strokovnjakov iz 30 dræav. Prvi dan je imel na uvodni seji pozdravni nagovor tudi minister mag. Janez KopaË, ki je predstavil slovensko elektroenergetiko v globalizacijskih procesih. O treh desetletjih delovanja napega sistema v okviru UCTE pa je govoril mag. Vekoslav Koropec, direktor Elesa. Simpozija so se poleg udeleæencev iz vseh delov sveta udeleæili tudi najvipji predstavniki Cigre, tako predsednik David Croft iz Avstralije, generalni sekretar Jean Kowal iz Francije, predsednik te-hniËnega komiteja Aldo Bolza iz Italije, predsednik evropske komisije za interkonekcije George de Montravel iz Francije in predsednik evropskega zdruæenja energetskih regulatorjev (CEER) Jorge Vasconcelos iz Portugalske. Udeleæenci so delali v petih delovnih skupinah, v katerih so obravnavali velike svetovne projekte povezovanja elektroenergetskih sistemov, nove pristope oblikovanja interkonekcij ob upoptevanju okolju sprejemljivih tehnolopkih repitev, nove tehnolo-pke repitve interkonekcij in moæ-nosti razrepitev omreæij, obratovalno problematiko kompleksnih omreænih sistemov in vplive razvoja trga elektriËne energije ter nove zahteve od povezovalnih omreæij. Koristi povezovanj elektroener- getskih sistemov so v Evropi spoznali æe veË kakor pred 60 leti. Prednosti za vse povezane Ëlani-ce so v skupnem izkoripËanju obratovalnih rezerv, manjpi rezervi instalirane moËi. Ocenjujejo, da so zaradi ugodnega razvoja interkonekcij v Evropi in Ameriki velikosti instaliranih zmogljivosti sistemov za deset odstotkov niæje, kot bi bile v primeru izoliranih sistemov, kar ne nazadnje vpliva na manjpe zasedbe prostora z energetskimi objekti in manjpe ekolopke vplive elektroenergetskih sistemov. V Sloveniji smo spoznali prednosti povezovanja z zahodnoevropsko inter-konekcijo UCTE æe pred 30 leti, ko je nap sistem zaËel sinhrono obratovati s to interkonekcijo. Novi trendi uvajanja konkurence in liberalizacije trga z elektriËno energijo pa zahtevajo od interko-nekcijskega omreæja Ëedalje veË-jo fleksibilnost. Ker so se v preteklosti gradili elektroenergetski sistemi na nacionalni ravni, je v trænih razmerah najveËji pritisk na krepitev obstojeËih in iskanje novih repitvah pri meddræavnih povezovalnih omreæjih. Direkcija EU za transport in energijo je izdelala seznam prioritetnih projektov novih elektroenergetskih povezav v Evropi, ki bi ob posodobitvi obstojeËih meddræavnih povezav predstavljale temeljno evropsko infrastrukturno omreæje. Med temi prioritetami je tudi povezava Slovenije z Italijo. Evropske interkonekcije Medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov temelji -poleg na moænostih tranzita elek-triËne energije - predvsem na medsebojni pomoËi v kriznih situacijah. V ospredje prihaja zagotovitev zanesljivega obratovanja v povezanem elektroenergetskem sistemu, omogoËa spodbujanje k izboljpevanju uËinkovito-sti in gospodarnosti proizvodnje in prenosa elektriËne energije, poslediËno pa vodi k vzdræevanju storitev uporabnikom elektriËne energije na visoki kakovostni ravni. Oskrbovanje uporabnikov in trgovanje z elektriËno energijo je vezano na elektroenergetsko omreæje, ki je v danapnjem Ëasu po svetu æe moËno zazankano in je vpeto z interkonekcijskimi vodi v pirpi mednarodni energetski prostor. Od takpnega delovanja imajo koristi vsi uporabniki elek-triËne energije vseh sodelujoËih dræav. V Zahodni Evropi je bila æe leta 1951 ustanovljena organizacija za koordinacijo proizvodnje in prenosa elektriËne energije UCPTE - Union for the Coordination of Production and Transmission of Electricity z namenom povezovanja in izkoripËanja prednosti interkonekcij. Po deregulaciji v letu 2000 z odpiranjem evropskega internega trga elek-triËne energije in uvajanjem tr-ænih zakonitosti na proizvodni in porabnipki strani elektroenergetskih sistemov se je UCPTE preimenoval v UCTE (brez Ërke P). Po dogovorjenih naËelih delovanja tega zdruæenja dræavnih mej ni, Ëeprav pravno formalno obstajajo. Zdruæenje UCTE se ne ukvarja s komercialnimi posli med posameznimi elektrogospodarstvi, niti z njihovo investicijsko politiko ali s pogodbami o Unionsko dvorano so zasedli strokovnjaki z vsega sveta. dolgoroËni oskrbi z elektriËno energijo oziroma z medsebojnimi izmenjavami. Elektrogospodarskim podjetjem deæel Ëlanic je prepupËena polna odgovornost za pokrivanje porabe na svojem po-droËju ter za zanesljivo in varno obratovanje. NaËela trænega gospodarstva in postavljena regula-tiva si ne smejo biti v nasprotju, temveË se morajo med sabo dopolnjevati. Le tako je namreË konekcij je predvsem moænost tranzitiranja elektriËne energije preko prenosnega omreæja posameznih Ëlanic, skupno izkoripËa-nje obratovalnih rezerv, manjpe rezerve instalirane moËi, poveËa-nje zanesljivosti sistema ob nespremenjeni rezervni proizvodnji, dræanje frekvence na visoki kakovostni ravni ipd. V svetu obstaja vrsta interkonek-cij, ki koncepcijsko velikokrat Foto Tomaž Sajevic mogoËe dosegati optimalne skupne cilje. Na podoben naËin in s podobnimi cilji, vendar z drugaËnimi organizacijskimi oblikami, so nastale vzhodnoevropska UPS/IPS in skandinavska Nordel sinhrona makrointerkonekcija. Po odpiranju ˜æelezne zavese« v zaËetku devetdesetih let prejpnjega stoletja je oktobra 1995 nastala tudi centralnoevropska interkonekci-ja Centrel (Poljska, »epka, Slo-vapka in Madæarska), ki se je pozneje integrirala v zahodnoevropsko sinhrono makrointerko-nekcijo UCPTE oziroma sedaj UCTE. Skupen namen teh inter- niso identiËne evropski interko-nekciji UCTE. Zaradi velikih razdalj je poleg izmeniËnega prenosa vkljuËen pe sistem enosmernega prenosa (HVDC), na primer v ZDA, v Kanadi, v Braziliji in na novo naËrtovani elektroenergetski prenosni sistem na Kitajskem, v Rusiji, v Indiji, ponekod pa pe z razliËno frekfenco 50/60 Hz (denimo na Japonskem). Bogata panelna razprava o svetovnih interkonekcijah Na uvodni panelni razpravi je bilo obravnavanih skupno sedem referatov na temo velikih inter- konekcijskih sistemov. V prvem referatu sta prof. dr. Dupan Povh in prof. dr. Dietmar Retzmann iz Siemensovega instituta za raziskave elektroenergetskih prenosnih sistemov iz NemËije predstavila tehniËne in ekonomske omejitve velikih meddræavnih inter-konekcij. Prikazano je bilo razmerje med vloækom in koristjo pri uporabi izmeniËnega prenosnega sistema, kjer pa so razdalje prenosnih poti iz tehniËnih razlogov moËno omejene glede na napetostni nivo prenosa elektriËne energije in zaradi stabilnostnih problemov. Pri tem nastopa stalno balansiranje med proizvodnjo in porabo na eni strani ter primanjkljajem elektriËne energije na drugi strani. Tudi pri tem obstaja optimum. Dejansko se velikokrat obratuje zunaj optimuma prav zaradi splopnih prizadevanj za vse veËji izkoristek elektroenergetskih naprav. To je znaËilnost sodobnega træenja z elektriËno energijo, kjer se iz naprav skupa iztisniti Ëim veË, seveda na raËun hlastanja po Ëim veËjem dobiËku, na drugi strani pa na raËun veËjih obratovalnih stropkov prenosa in krajpanja æivljenjske dobe naprav. Pri velikih prenosih elektriËne energije z izmeniËnim tokom nastajajo v povezanih sistemih velikokrat ˜ozka grla«, kjer lahko pride s tehniËnega vidika do nekontroliranih pretokov moËi z vsemi svojimi posledicami. Na drugi strani pa z ekonomskega stalipËa v sistemu liberaliziranega trga z elektriËno energijo lahko pride do neugodnih trendov, kjer nastopajo pri tem veËji stropki v primeru prenosa elektriËne energije skozi veË elektroenergetskih sistemov in kjer nastopa veË partnerjev. ZnaËilni primer takpnega prenosa izmeniËne napetosti z izrazitim ozkim grlom pomeni tranzit moËi do okrog 3.500 MW iz vzhodnoevropskega IPS/UPS elektroenergetskega sistema na zahodni UCTE elektroenergetski sistem na podroËju dræav Centre-la (Poljska, »epka, Slovapka, Madæarska). Alternativne repitve pomenijo prenosne naprave enosmerne napetosti (HVDC-High Voltage Direct Current) v razliËnih alternativah (Ëista enosmerna DC povezava, hibridna kombinacija izmeniËne in enosmerne AC/DC povezave, v veËjih siste- 23 Glavne inter-e povezave med dræavami sredozemskega obmoËja. 24 mih z dodatno vgrajenimi napravami iz vrst fleksibilnih FACTS naprav) in podobno. FACTS naprave (Flexible Alternate Current Transmission Systems) omo-goËajo dinamiËno regulacijo pretokov moËi v elektroenergetskih sistemih in so kot take zelo uËin-kovito sredstvo za izboljpanje tranzientne stabilnosti v elektroenergetskih sistemih. Za premagovanje teæav z reaktivnimi moË-mi pa se uporabljajo v posebnih zahtevnejpih primerih pe tako imenovane regulacijske serijske naprave CSD (Controllable Series Devices), regulacijski serijski kompenzatorji CSC (Controlled Series Compensator) in statiËni sinhronski serijski kompenzator-ji SSSC (Static Synhronous Series Compensator). Vse te naprave omogoËajo izredno kakovosten prenos elektriËne energije na zelo velike razdalje, seveda na raËun velikih investicijskih vlaganj. Takpne naprave za prenos elek-triËne energije do okrog 1 GW moËi in razdalj do okrog 1000 kilometrov so v svetu æe v obratovanju (ZDA, Kanada, Brazilija, Indija, Rusija). NaËrtovane interkonekcije v ZDA V petih sekcijah je bilo na dnevnem redu skupno 51 referatov, kjer so bili prikazani sodobni vidiki s podroËja naËrtovanja, pro- jektiranja, tehnolopkih izvedb, obratovanja in træenja v deregu-liranem oziroma v privatizira-nem energetskem sektorju po vsem svetu. NaËrtujejo se novi veleprenosni sistemi do razdalj nekaj tisoË kilometrov, kot denimo v ZDA med zahodnim in vzhodnim interko-nekcijskim sistemom. Gre za povezavo z enosmernim prenosom med Power River Basinom in Los Angelesom in na drugi strani od Power River Basina proti vzhodu ZDA do Chicaga prenosne moËi do 9 GW (9.000 MW). Podobni veleprenos v kombinirani izvedbi AC/DC se naËrtuje tudi na Kitajskem, pe posebej v povezavi s skorajpnjo zgraditvijo najveËje hidroelektrarne na svetu Treh sotesk (Three Gorges) na reki Jangcejang skupne moËi 18 GW (18.000 MW). Sredozemska intekonekcija Zanimive so bile predstavitve novih prihodnjih interkonekcij, ki so pe v fazi razvoja, delno pa se æe izvajajo. Med projekti, ki so æe izvajajo, je projekt Medring, ki ga je predstavil dr. Bruno Cova iz italijanskega inptituta CESI iz Milana. Gre za interkonekcijsko povezavo deæel Sredozemskega morja, stiËipËe treh kontinentov Evrope, Afrike in Male Azije. Evropski elektroenergetski sistem UCTE, ki je na tem obmoËju naj- veËji, je æe povezan s 400 kV podmorskim kablom preko Gibral-tarske oæine z Marokom in naprej z Alæirijo in Tunizijo na napetostnem nivoju 220 k V. Sledijo Libija, Egipt, Jordanija, Sirija v povezavi z Libanonom in preko TurËije z GrËijo. Za dokonËno vkljuËitev te velike povezave v obratovanje bo treba poËakati do reintegracije elektroenergetskega sistema dræav na obmoËju nekdanje Jugoslavije. Zaradi dokaj nestabilnega politiË-nega poloæaja dræav na Bliænjem in Srednjem vzhodu je treba opredeliti ptevilne proceduralne postopke v zvezi s splopnim poli-tiËnim poloæajem vpletenih dr-æav, politiko cen, naËin obratovanja in seveda doloËila, ki so povezana z uvajanjem prostega trga elektriËne energije tudi na teh obmoËjih. Azijske interkonekcije v osrednji Aziji in na Daljnem vzhodu Med veËje naËrtovane interko-nekcije sodijo tudi prihodnje in-terkonekcije po razpadu nekdanje Sovjetske zveze na obmoËju sedanje Rusije. Ena od teh je razvojna ptudija prihodnjih inter-konekcij na obmoËju Bliænjega vzhoda s povezavo Rusije s Tur-Ëijo. Gre za projekt medsebojne AC ali DC povezave obeh dræav s podmorskim kablom, imenova- nim ˜Black Sea Ring«. Po tej ra-zliËici je preËkanje »rnega morja s podmorskim kablom do trikrat krajpe od nadzemne povezave, je pa izredno teæavno zaradi velike globine »rnega morja. ProuËuje-jo tudi razliËico interkonekcijske povezave Rusija-Iran. V predelu Centralne Azije se prouËuje povezava IPS/UPS sistema z elektroenergetskimi sistemi Afganistana, Pakistana, Irana in Indije. Pri tem bi se podaljpal æe ob-stojeËi ultra visoki napetostni sistem izmeniËne napetosti 1150 kV ter 500 kV med Uralom in Ekiba-stuzom (Kazakstan) do dræav v Centralni Aziji, kjer obstaja æe 500 kV sistem. Dodatna moænost je zgraditev enosmernega prenosa HVDC ± 500-600 kV med Uralom preko Kazakstana do Kirgi-zije v Centralni Aziji. Na Daljnem vzhodu pa naËrtuje-jo veË interkonekcijskih povezav. Vzhodni ruski UPS elektroenergetski sistem naj bi se v prihodnosti povezal na relaciji osrednja Sibirija preko Mongolije s Kitajsko, preko Sahalinskega otoka z Japonsko, s Severno in Juæno Korejo in perspektivno v daljpi prihodnosti pe z ZDA preko Be-ringovega morja do Aljaske. Nadvse zanimiv projekt je izvedba interkonekcijske povezave z Japonsko, kjer se po prvi razliËi-ci predvideva zgraditev 800 kilometrov dolge enosmerne DC povezave ± 750 kV skupne moËi 10.000 MW (dva dipola po 5.000 MW) od hidroenergetskega bazena na reki Leni na ruskem Daljnem vzhodu preko Sahalinskega otoka do japonskega otoka Ho-kaido. Po drugi razliËici pa je pe na Sahalinskem otoku predvidena zgraditev velike kombinirane termoelektrarne na plin in tekoËe gorivo skupne moËi 4.000 MW in enosmerna DC povezava ± 600 kV (dva dipola po 2.000 MW) ter zgraditev 1.400 kilometrov dolge podmorske kabelske povezave vzdolæ Japonskega morja do Na-goje v osrednji Japonski. Gre za izredno velike projekte in nove izzive v tehnipkem in globalizacij-skem pomenu. Energetske potrebe se na globalni ravni nenehno poveËujejo. V svetovnem merilu je v naslednjem 20-letnem obdobju po oceni avtorjev referata 330-10 iz tretje sekcije (Role of HVDC and FACTS in Future Power Systems) priËakovati izjemen vzpon gradnje novih proizvodnih zmogljivosti elektriËne energije, in sicer od 3.560 GW (2000) do 5.700 GW (2020), od tega bo odpadlo na azijsko-pacifipki regiji od 960 GW (2000) do 1.880 GW (2020). Naj bo omenjeno, da pomeni 1 GW = 1.000 MW. To so vsekakor veliËastne ptevilke, kjer brez velikih projektov pri prenosu elektriËne energije na velike razdalje ne gre. Ponovno je bila poudarjena potreba po Ëim veË-jem zazankanju elektriËnih om-reæij, s Ëimer se tudi omogoËata boljpa stabilnost pri obratovanju in veËja fleksibilnost pretokov moËi med sistemi, s tem pa tudi boljpa izkoripËenost na podroËju træenja v odprtem dereguliranem elektroenergetskem sistemu, gledano tudi v pirpem globalizacij-skem prostoru. Svetovni elektriËni mrki v letu 2003 Avtorji uvodne panelne razprave so prikazali tudi razseænosti lanskih obseænih razpadov elektroenergetskih sistemov oziroma energetskih mrkov v ZDA, v Italiji, v Angliji in v Skandinaviji. Med najveËje izpade elektriËne energije izjemnih razseænosti sodita vsekakor elektriËna mrka na vzhodu ZDA, 14. avgusta 2003, kjer je bilo v temi 50 milijonov ljudi v sedmih zveznih dræavah ZDA in je na strani porabnikov izpadlo 62.000 MW elektriËne moËi, in 28. septembra 2003, v Italiji, kjer je priplo do popolnega napetostnega zloma v celotnem elektroenergetskem sistemu Italije. Do pomembnejpih izpadov elektriËne energije z obËutnimi motnjami s preskrbo z elektriËno energijo, vendar manjpih razseæ-nosti, je priplo v juænem predelu Londona v Angliji, 28. avgusta 2003, in v Skandinaviji na Danskem in ©vedskem, 23. septembra 2003. Na ©vedskem je izpadlo iz obratovanja 4.700 MW, kjer je bilo prizadetih okrog 1,6 milijona ljudi, medtem ko je na Danskem izpadlo 1.850 MW in je bilo brez elektriËne energije okrog 2,4 milijona ljudi, od tega glavno mesto Kopenhagen z mednarodnim letalipËem Kastrup in æeleznipko infrastrukturo. Glede na nezaæelene in hipne obratovalne dogodke z velikimi posledicami v obliki elektriËnih mrkov je treba ponovno preveriti vse ustrezne zapËitne in regula-torne mehanizme, obnoviti in okrepiti kritiËne elektroenergetske postroje z zamenjavo vseh kritiËnih komponent v sistemu. KonËno je treba zagotoviti hiter ponovni zagon vseh tistih agregatov, ki so potrebni za hiter ponovni zagon velikih proizvodnih enot z nujnim usposabljanjem osebja, podprtega z ustreznimi simulatorji v realnem Ëasu. Treba pa bo okrepiti tudi inppekcij-ske preglede in ne nazadnje najti ustrezen dialog z javnostjo preko sredstev javnega obvepËanja, agencij in drugih institucij. Minka Skubic Dr. Franc Jakl Iz referata 1P-02: NaËr-tovane inter-konekcijske povezave na obmoËju centralne Rusije in Daljnega vzhoda 25 ETOS VELIKO ELEKTRO-TEHNI©KIH NOVOSTI V dneh od 25. do 26. marca 2004 je v Radencih potekalo æe 25. jubilejno posvetovanje o moËnostni elektrotehniki in sodobnih elektriËnih inptalacijah, bolj znano pod imenom Kotnikovi dnevi. To strokovno sreËanje je tudi letos uspepno pripravilo Elektrotehnipko druptvo Maribor, ki je leta 2001 praznovalo 50 let delovanja. Posvetovanja se je udeleæilo 328 strokovnjakov elektro stroke, svojo dejavnost pa je predstavilo 29 razstavljalcev. Ob tej priloænosti so izdali zbornik referatov, komisija pa je oblikovala sklepne ugotovitve in pobude ter jih posredovala Elektrotehnipki zvezi Slovenije. Posvetovanje o moËnostni elektrotehniki in sodobnih elektriËnih inptala-cijah je bilo namenjeno elektrotehnipkim strokovnjakom in predavateljem na strokovnih polah. SreËanja so se udeleæili ugledni predstavniki Univerze v Mariboru, Elektrotehnipke zveze Slovenije, Zveze druptev inæenir-jev in tehnikov v Mariboru, Ele-sa, Elektra Maribor, pa tudi predstavniki iz nekaterih drugih energetskih ustanov in podjetij. Predavatelji so predstavili naslednjo vrsto aktualnih tem z novostmi s podroËja elektriËnih inpta-lacij, standardizacije in zakonodaje: Tehnologije za razprpeno proizvodnjo elektriËne energije (mag. Andrej HanæiË), Spremljanje koniËne moËi in porabe elek-triËne energije v velikih gospodarskih kompleksih za potrebe trgovanja elektriËne energije (Anton Urankar), NaËrtovanje z javnim omreæjem povezanih fotona-petostnih sistemov (Denis Lenar-diË), Industrijski ethernet (Anton Zorko), BrezæiËni internet (dr. Iztok Kramberger), Vpliv elektromagnetnega polja na ljudi (dr. Boæidar Hribernik, dr. Mladen Trlep), Aktivni vipjeharmonski filtri (Ronald Pintar), Hitra mo-Ënostna stikala za preklop med viri napajanja (Aleš Erman), EMC v distribucijskih TP (Tomaž Zivic, mag. Rudi Voncina), Povecanje kakovosti merilnega rezultata z ovrednotenjem merilnih negotovosti (mag. Ladislav Mikola), Dolocila tehnicnih predpisov in standardov, ki jih je treba upoštevati pri periodicnih pregledih, preskusih in meritvah elektricnih inštalacij, elektricne opreme strojev in naprav ter strelovodov (Mitja Vidmar), Novosti, standardi: vodnik IEC za preverjanje elektricnih inštalacij (Marko Kotnik). Tehnološke pridobitve vse bolj kompleksne Iz obsežne tematike omenimo le manjši del zanimivejših poudarkov oziroma kljucnih ugotovitev, ki so jih izrazih nekateri predavatelji. V celoti pa so vsi omenjeni referati zbrani v zborniku. Andrej Hanžic. Socasna proizvodnja elektricne in toplotne energije v bližini uporabnikov je z vidika skupnega izkoristka nedvomno najboljša oblika tovrstne proizvodnje. Negativne vplive na okolje je mogoce omiliti z uporabo ustreznih goriv. V EU so so-proizvodnjo toplote in elektricne energije proglasili za najprimernejšo tehnologijo za izkorišcanje energije fosilnih goriv in s tem za Foto Miro Jakomin zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Denis Lenardic: Pravilno nacrtovanje fotonapetostnih sistemov je prvi pogoj za zanesljivo delovanje in nizke vzdrževalne stroške v vsej življenjski dobi. Le-ta za sisteme s kristalnimi celicami znaša vsaj 25 let, tako da lahko ob dobrem nacrtovanju dosežemo znatne prihranke pri vzdrževanju sistema. Anton Zorko: Ethernet tehnologija se uporablja za prenos podatkov v racunalniških omrežjih. Trenutno je ena izmed najbolj razširjenih tehnologij, ki se uporabljajo v racunalniških omrežjih. Neprestano se razvija, in mesecno prihajajo na trg novosti razlicnih proizvajalcev. Prenosne hitrosti se izrazito povecujejo in prav tako tudi kakovost storitev, ki je cedalje bolj kompleksna. Dr. Iztok Kramberger. Na splošno lahko verjamemo, da bo razvoj brezžicnega sveta resnicno uporabniško usmerjen, in bo uporabnikom ponujal nove senzacije ter doživetja z odkrivanjem novih možnosti. Le z zagotavljanjem storitev nad uporabniškimi pricakovanji bo mogoca obnova, ki je potrebna za delovanje takih sistemov. Naša vizija brezžicnih komunikacijskih rešitev temelji na Mag. Gerhard Angleitner iz Elektrotehniškega društva Maribor. upanju, da bodo te preprostejše in funkcionalneješe, kakor uporabniki pricakujejo. Dr. Božidar Hribernik. Znanost z današnjim znanjem ne daje nobenega jamstva, da izpostavljenost cloveka vplivu elektromagnetnega polja v dovoljenih mejah ni zdravju škodljiva, vsaj na dolgi rok. Zato lahko le svari: Izogibajte se vplivu elektromagnetnega polja, kolikor je mogoce, naprave, ki elektromagnetno sevajo, uporabljajte le toliko, kolikor je nujno potrebno. To še posebej ve-laj za otroke. In še eno: Brez njega nam v današnji dobi ni živeti. Marko Kotnik: V elektrotehniki predpisi in standardi zahtevajo kakovostno strokovno in varno izvedbo elektricnih inštalacij. Kakovost in varnost lahko zagotovimo s pregledi in preskusi, ki so predpisani. Na podrocju elektricnih inštalacij že dalj casa obstaja potreba po dokumentu, ki bi v celoti podal pregled del, prav tako pa tudi priporocilo za izdelavo dokumentacije o preverjanju elektricnih inštalacij. Ker je povpraševanje po takem dokumentu širše, mednarodno, je IEC objavil predlog standarda, ki obravnava preverjanje elektricnih inštalacij. Ko bo standard sprejet, ga bomo prevzeli tudi kot slovenski nacionalni standard. Zacetek sega v sredino prejšnjega stoletja Ob tej priložnosti je mag. Gerhard Angleitner kot predstavnik Elektrotehniškega društva Maribor (že vrsto let ga uspešno vodi predsednik Štefan Lutar) predstavil razvoj in pomen tovrstnih posvetovanj, od zacetka do danes. Elektrotehniško društvo Maribor je leta 2001 praznovalo petdeset let delovanja. Davnega leta 1951 so se združili takratni strokovnjaki s podrocja elektrotehnike, zaposleni vecidel v obratih za proizvodnjo in razdeljevanje elektricne energije podjetja Državnih elektrarn Slovenije. Dejavnosti prvih clanov tega združenja so se odvijale v Elektrotehniški sekciji Društva inženirjev in tehnikov v Mariboru. Že leta 1957 je število clanov naraslo na vec kakor sto, tako da so v sekciji izvoliU prvi upravni odbor, ki je prevzel organizacijo strokovnega delovanja. Leta 1963 se je dejavnost razširila na ves severovzhodni del Sloveni- je, zato se je sekcija preimenovala v Elektrotehnipko druptvo Maribor. Glavna dejavnost druptva je vseskozi bila in je pe usmerjena v skrb za razvoj elektrotehnipke stroke in dvig strokovne ravni in zavesti Ëlanstva. Posvetovanja odpirajo nova obzorja Elektrotehnipko druptvo Maribor vsako leto skrbi za pripravo in izvedbo predavanj, strokovnih ekskurzij in posvetovanj, ki se jih udeleæuje veliko ptevilo Ëlanov. Posebno mesto v tem izobraæeval-nem procesu ima vsakoletno, æe tradicionalno vseslovensko posvetovanje o moËnostni elektrotehniki in sodobnih elektriËnih inp-talacijah. ZaËetek tovrstnih posvetovanj sega v leto 1957, ko je bil organiziran prvi seminar za izvajalce elektriËnih inptalacij. Posvetovanje s tem naslovom je pe vedno vsakoletna dejavnost omenjenega druptva. Temu posvetovanju se je pridruæil pe seminar o vzdræevanju elektriËnih inptalacij in postrojenj. Vedno veË novosti na podroËju tehnipke regulative in sodobnih materialov ter tehnologij pa je privedlo do organizacije vsakoletnega dvodnevnega sre-Ëanja slovenskih strokovnjakov, ki æe veË let poteka v Radencih. Leta 2001 so na pobudo udeleæen-cev posvetovanje poimenovali Kotnikovi dnevi, v Ëast in spomin na njihovega dolgoletnega predsednika in pobudnika teh sreËanj. Na zaËetku je bila vsebina predavanj in predstavitev izkljuËno vezana na energetiko. Zadnja leta pa se tudi na teh podroËjih Ëuti moËan vpliv elektronike, informatike in telekomunikacij. Vsebine iz teh podroËij se zato vsaj v informativnem znaËaju pojavljajo vedno pogosteje na dnevnem redu posvetovanj, saj so konËno moderne inptalacije v informacijski tehnologiji precej bolj kompleksne kakor klasiËne, tako imenovane nizkonapetostne inptalacije. Tehnipka regulativa je izredno zahtevna naloga V okviru strokovnih posvetovanj o moËnostni elektrotehniki in sodobnih elektriËnih inptalacijah je zadnja leta opaziti Ëedalje veËje zanimanje za predstavitev sodobnih materialov, izdelkov in tehnologij, ki se pojavljajo na omenjenem podroËju. Namen teh po- svetovanj pa ni samo spremljanje najnovejših dosežkov. Že razmeroma zgodaj so se lotili prilagajanja tehniške regulative in zakonodaje ter izobraževanja kadrov, ki se že vsa leta v praksi srecujejo z najnovejšimi materiali in tehnologijami. Tehniška regulativa, ki temelji na neobveznih standardih, je za mlado državo, kot je Slovenija, posebej še pred vstopom v EU, izredno zahtevna naloga. Za elektrotehniko je to vprašanje še toliko bolj kriticno, saj se je dejavnost izvajala v razlicnih ministrstvih. Na koncu vsakoletnega posvetovanja komisija pripravi vrsto vprašanj in sklepov, ki jih preko Elektrotehniške zveze Slovenije posreduje na ustrezne naslove. Prav razdrobljenost upravnih institucij, ki se ukvarjajo s temi težavami, je kriva za pocasno prilaganje evropski standardizaciji, poudarja mag. Gerhard Angleitner. Miro Jakomin Komisija je Elektrotehnipki zvezi Slovenije posredovala naslednje pobude: Komisija za tehnipko regulativo naj pripravi predlog pravilnika z upoptevanjem slovenskega standarda SIST HD 384.1 S2 (ElektriËne inptalacije zgradb - 1.del) ter predlog priroËnika za potrebe izvajalcev elektriËnih inptalacij in strelovodov na podlagi standardov SIST. Ministrstvu za okolje, prostor in energijo pa naj poplje pobudo za spremembo stare pe jugoslovanske tehnipke regulative, ki bo veljala pe po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. EZ Slovenije naj posreduje snovalcem Zakona o javni rabi slovenpËine vsebino do-loËila, ki bo opredelilo obvezno uporabo slovenskega jezika za vse prevzete standarde SIST, ki so æe ali bodo izdani in bodo v obvezni uporabi. EZ Slovenije naj preko svojih strokovnih komisij in v sodelovanju z IZS organizira strokovni posvet z urbanistiËnimi naËrtovalci o naËrtova-nju naselij in zgradb z moænostjo name-pËanja fotonapetostnih sistemov kot mo-ænih obnovljivih virov za proizvodnjo elektriËne energije. Hkrati naj poskupa doseËi niæje finanËno-administrativne obremenitve pri pridobivanju ustreznih potrdil in dovoljenj. V praksi pa se ugotavlja, da so strokovni izvedenci, ki sodelujejo pri tehniËnih pregledih, premalo seznanjeni z novo tehnipko regulativo, in sicer zaradi ptevilnih sprememb. 27 ZZA OGRAJE TEB V STRUGO SAVE Bogdan BarbiË se je zaËel sreËevati z energetiko kot projektant v ljubljanskem IBE, od koder se je po nekaj delovnih letih preselil v Krpko, kjer je IBE odprl svojo poslovno enoto. Slednjo je vodil dvanajst let. Krpka poslovna enota je takrat pokrivala celotno Posavje z vsemi energetskimi projekti. Ko se je TE Brestanica pripravljala na postavitev novih plinskih enot, se je vkljuËil v skupino za gradnjo teh dveh blokov in pred petimi leti postal vodja projekta v TE Brestanica, po konËani gradnji pa vodja tehniËnega sektorja. Leta 2002 je prevzel vodenje TE Brestanice kot direktor, od letopnjega januarja pa je poleg tega pe vodja skupnega podviga HSE na spodnji Savi oziroma direktor projekta gradnje HE na spodnji Savi. Kako usklajujete delo direktorja TE Brestanica in vodje skupnega podviga na spodnji Savi? ˜Kljub imenovanju za vodjo skupnega podviga na spodnji Savi ostajam direktor TE Brestanica. Letos se je moj delavnik Ëez teden podaljpal do veËera, poleg tega pa je tudi veliko koncev tedna namenjenih delu. Po drugi strani pa se kaæe zdruæljivost in prednost pokrivanja obeh funkcij. Eden od takih primerov je dobro zgrajen sistem kvalitete, ki ga imamo v TE Brestanica in ga zdaj lahko prena-pamo na projekt spodnje Save. Poleg tega smo se v termoelektrarni ob novi naloæbi tudi kadrovsko in strokovno dobro okrepili, tako da zdaj lahko te ekipe ustrezno pokrivajo kljuËna podroËja. Tako sem sam razbremenjen operativnega dela, in se lahko bolj posvetim operativnemu delu na hidroelektrarnah spodnje Save.« Kako imate porazdeljena dela med vapo projektno skupino in HSE-Investom, druæbo za izvajanje investicijskega inæeniringa in gradnjo hidro objektov? ˜Organizacija projekta se tudi po mojem prevzemu vodenja projekta ni spremenila. Inæeniring vodi HSE-Invest, medtem ko je moja funkcija biti investitor, ki koordinira infrastrukturni in energetski del projekta. Infrastrukturni del projekta pa vodi HSE IIP, ki se bo kmalu preimenoval v novo podjetje Infra in izstopil iz sistema holdinga, saj pokriva dræavno infrastrukturo.« Kakpno je stanje del na gradbipËu 32,5 MW HE Boptanj po letu in pol gradnje? ˜Za zdaj potekajo dela skladno s predvidenim terminskim naËrtom, obËasno prihaja do manjpih odstopanj, na energetskem delu, nekoliko veË pa jih je na infra-strukturnem delu. Upamo, da zamude ne bodo vplivale na konËni rok gradnje. Sicer pa trenutno potekajo dela na jezovni stavbi in prelivnih poljih. Eno preliv-no polje je æe konËano, drugo se konËuje. Predvideno je, da bodo jezovna zgradba in prelivna polja konËani do jeseni in da bomo pred zimo montirali dvigala ter da priËnemo v zaËetku naslednjega leta z montaæo turbin .« Kako sodelujete s HSE IIP Sevnica, druæbo, ki je pristojna za gradnjo druge infrastrukture pri verigi hidroelektrarn? ˜Infrastrukturna in energetska dela so med sabo povezana in se prepletajo. Od letopnjega januarja imamo redne tedenske koordinacijske sestanke, na katerih si izmenjamo informacije z obeh podroËij. KljuËni del infrastruk-turnega programa, to je akumulacijski bazen, je skupni projekt, deli se le finanËno. TehniËno pa poteka kot celota. PriËakujemo, da bomo dela na akumulaciji za-Ëeli v prvi polovici aprila, kar bi nam omogoËalo pravoËasno kon-Ëati kljuËna dela na projektu.« Ali dræava æe financira tudi drugo infrastrukturo? ˜Za zdaj vse breme nosi Holding Slovenske elektrarne, tako stro-pke za ptiri zaposlene kot za projektiranje in pripravljalna dela na infrastrukturi. PriËakujemo pa, da se bo z ustanovitvijo podjetja Infra HSE tudi finanËno razbremenil tega deleæa. Pripravljeni so regresijski zahtevki do koncendenta.« Kako potekajo projekti za druge HE na spodnji Savi? ˜SoËasno s projektom HE Bop-tanj potekajo pripravljalna dela za HE Blanco in HE Krpko. V pripravi je dræavni lokacijski na-Ërt za obe elektrarni. Za HE Blanco je konËana ptudija primerjav razliËic, na podlagi katerih bo doloËena mikro lokacija same elektrarne. Blanca naj bi se po naËrtu zaËela graditi novembra naslednje leto. To bo dokaj teæko izvedljivo, saj bo dræavni lokacijski naËrt za to elektrarno predvidoma sprejet junija naslednje leto. V tako kratkem Ëasu pa je nemogoËe odkupiti zemljo, izdelati projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato se s koncendentom dogovarjamo, da bi se odkupa zemlje in prav tako tudi izdelave projektov za PGD lotili æe prej. Verjetno bomo celotno naloæbo razdelili na tri dele: pripravljalna dela, jezovna zgradba in akumulacijski bazen. Tako bi teoreticno mogoce še ulovili predvidene roke dokoncanja. Poleg tega razmišljamo o tem, da bi oba projekta - za HE Blanco in HE Krško - kar se da tehnicno unificirali in terminsko optimira-li, da bi tako casovni presledek med gradnjo skrajšali s treh na dve leti. V naslednjih mesecih bomo poskušali izvesti tehnicno in financno optimizacijo obeh naložb. Kljucno vlogo pri tem bo imela tudi spremljajoca infrastruktura, kjer bo prav tako treba roke gradenj skrajšati. Poleg krajših rokov pomeni unifikacija tudi dolocene prihranke pri projektiranju in gradbenih delih.« Ostajajo prvotne lokacije nespremenjene? »Mikrolokacija je dolocena za Blanco. Za HE Krško obstajata dve razlicici in po koncanem uni-ficiranju bo dolocena ena od teh potencialnih lokacij. HE Brežice in HE Mokrice natancnih lokacij še nimata.« Ste rešili problem angažiranja lokalne gradbene operative in njihove zelje po vecjem vkljucevanju v projekte gradnje HE na spodnji Savi? »Operativa Posavja se vkljucuje v naše projekte povsod tam, kjer so konkurencni. Zavedati pa se je treba, da bi tudi lokalna podjetja morala izrabiti svojo lokacijsko bližino. Žal pa se velikokrat dogaja, da s svojimi cenami presegajo druga slovenska podjetja.« Kaj za vašo naložbo oziroma izvajalce na projektu pomeni skorajšnje odpiranje evropskih meja? »S prikljucitvijo Slovenije k Evropski uniji bomo vse naše javne razpise objavljali tudi v uradnem listu Evropske unije. Že zdaj vidimo, da je zanimanje tujih podjetij za delo na našem projektu veliko, kar pa za investitorja pomeni vecjo konkurenco potencialnih izvajalcev in vse ugodnosti, ki jih ta prinaša.« Ali so pri projektih prihodnjih štirih HE na spodnji Savi upoštevani tudi novi podatki o spremembi klime in vse nižjih poletnih vodostajih reke Save? »Prav pred nedavnim smo podpisali pogodbo za vzpostavitev eko- lopkega monitoringa na lokaciji od HE Boptanj do hrvapke meje. Postavili bomo sonde, s katerimi bomo merili podtalnico in temperaturo reke Save na celotnem obmoËju. Na podlagi teh niËelnih meritev bomo ugotovili vpliv na podtalnico in posledice na njeno sicerpnje splopno upadanje. Monitoring bo trajal leto in pol. Tedaj - po napolnitvi akumulacije za HE Boptanj - bodo tudi vidni prvi rezultati. Posebna ptudija bo naroËena za vpliv na mikro klimo, vendar pa je potencialni vpliv moæno meriti pele po izgradnji velikih akumulacij Breæice in Mokrice.« »e primerjate gradnjo plinskih enot v TEB in sedaj HE Bopta-nja - kaj imata skupnega in kje so najveËje razlike med postavitvijo plinskih turbin in gradnjo hidroelektrarne? ˜Vsaka od omenjenih investicij je po svoje zahtevna. Pri plinski enoti gre obiËajno za projekt, ki se dogaja znotraj ograje ali ozko opredeljenega obmoËja in je veËi-na teæav usmerjenih v tehnologijo samo, pri hidro objektu pa je najzahtevnejpi del ravno stik z okoljem in vplivi nanj. Navadno namreË gre za za objekte velikih razseænosti, ki vplivajo na pirpe obmoËje gradnje. Pri hidroelektrarnah je zelo zahteven stik z lokalno skupnostjo in sodelovanje z njo. Ustrezne odnose je treba gojiti vseskozi, pri tem pa se je treba zavedati, da vsem ne morep vedno ugoditi. Zato je treba zastopati ustrezne tehniËne argumente, ki morajo biti zelo prepri-Ëljivi.« Menite, da bo vape sodelovanje z lokalno skupnostjo enostav-nejpe, glede na to, da izhajate iz okolja, v katerem se gradijo hidroelektrarne? ˜Ker delujem in izhajam iz tega okolja, imam doloËene prednosti: poznam okolje, ljudi, njihovo miselnost. Ker gre pri gradnji HE za skupen interes, okolje laæje sprejme, da projekt vodi nekdo, ki bo z njim æivel tudi potem, ko bo ta zgrajen. To je prednost, ki je ne smemo zanemariti. Tako tudi vodimo te nape projekte, saj jih bodo slej ko prej vzdræevali ljudje, ki æivijo v njihovi okolici. Slabost pa je v tem, da bomo æiveli s temi objekti in bomo morali æiveti z njimi tudi v primeru morebitnih napak, ki pa se na tako velikem projektu lahko pojavijo.« Kakšno je vaše sodelovanje z vašim najvecjim recnim sosedom in souporabnikom Save -NE Krško? »NE Krško je objekt, ki uporablja reko Savo kot tehnološko vodo za hlajenje. Glede na moje poznavanje njihove tehnologije iz Foto Minka Skubic projektantskih Ëasov je medsebojno sodelovanje nujnost . Zavedam se posledic, Ëe bi hidroelektrarne v njeni sosepËini gradili nenadzorovano. Zato je sodelovanje nujno potrebno, saj je mogoËe teæave, ki nastajajo pri tovrstni gradnji, lahko repiti racionalno, Ëe so le pravoËasno zaznane. Z NE Krpko smo zaËeli sodelovati in v kratkem bomo opredelili probleme obeh strani in do-loËili nabor ptudij, s katerimi bomo kompleksno pokrili medsebojne vplive obeh objektov.« Iz preteklih pogovorov vem, da ste ljubitelj kolesarjenja. Vam preostane kaj Ëasa za vrtenje pedalov? ˜Kolo v zadnjem Ëasu samo opazujem v garaæi in Ëakam na bolj-pe dni, ko ga bom lahko uporabljal. Za zdaj me delo preveË okupira, kljub temu, da sodelavci, ki so vkljuËeni na projektu vestno in kvalitetno opravljajo svoje delo. Minka Skubic Bogdan BarbiË, direktor TEB in vodja projekta HE na spodnji Savi. 29 SE INVEST PREVZEMA ©IR©O VLOGO V zacetku aprila so predstavniki podjetij Holding Slovenske elektrarne, Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana in Soške elektrarne Nova Gorica podpisali druzbenisko pogodbo in s tem dokapitalizirali družbo HSE Invest. Omenjene družbe imajo v dokapitalizi-rani družbi enake deleže, vsaka po 25 odstotkov. Tako je HSE Invest, ki je ze doslej izvajal investicijski inženiring za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, se razširil svojo dejavnost v okviru Holdinga Slovenske elektrarne, postopoma pa naj bi prodrl tudi na tuje trge. ringa za gradnjo elektrarn na spodnji Savi. Z dokapitalizacijo pa HSE Invest prevzema vlogo izvajalca investicijskega inæeni-ringa tako za Holding Slovenske elektrarne kot za hidroproizvo-dne druæbe Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana in Sopke elektrarne Nova Gorica. Na ta naËin naj bi HSE Invest dosegel veËji razvoj tako znotraj Holdinga Slovenske elektrarne, kot tudi pirpe na trgih Srbije, »rne gore, Bosne in Hercegovine ter pe na nekaterih drugih trgih. Tja naj bi postopoma sku-pali prodreti z opremo in znanjem za obnove ali novogradnje hidroelektrarn. V HSE Invest je trenutno zapo- * Družbeniška pogodba o dokapitalizaciji HSE Invest je v celoti nadomestila dosedanji akt o ustanovitvi te družbe, s podpisom pogodbe pa se je povecal tudi osnovni kapital družbe, ki zdaj znaša deset milijonov tolarjev. Po opravljenem vpisu v sodni register bodo veljavno konstituirani vsi organi družbe. Družbeniki pa so že imenovali nadzorni svet, v katerem so Janez Nucic iz Savskih elektrarn Ljubljana, Alida Rejec iz Soških elektrarn Nova Gorica, Marjan Šmon iz Dravskih elektrarn Maribor in Irena Šlemic iz Holdinga Slovenske elektrarne (izvoljeni so bili za dobo najvec štirih let). Tako ima vsaka družba v nadzornem svetu po enega predstavnika, s cimer naj bi si družbeniki zagotovili vpliv na poslovanje in razvoj do-kapitalizirane družbe. Kot je povedal direktor HSE Invest Vili Vindiš, je bila ta družba ustanovljena leta 2002 z namenom, da je lahko Holding Slovenske elektrarne v skladu s koncesijsko pogodbo oddal svoji družbi izvajanje investicijskega inženi- Foto Miro Jakomin Vili Vindiš, direktor HSE Invest. slenih 16 ljudi. Poleg æe obstojeËe poslovne enote Sevnica naËrtuje-jo ustanovitev poslovnih enot tudi v Medvodah in Novi Gorici. Kot æe reËeno, je na Ëelu HSE Invest Vili Vindip, ki je leta 1983 diplomiral na Visoki ekonomsko komercialni poli v Mariboru na smeri za mednarodno menjavo (naslov diplomske naloge: Nude-nje kompleksnega projekta po sistemu na kljuË na primeru mednarodnega konzorcija EM Hidromontaæe v Abu Dhabiju, Zdruæeni Arabski Emirati). Nato se je pe isto leto zaposlil v EM Hi-dromontaæi in v obdobju do leta 1995 opravljal dela tudi na grad-bipËih podjetja v Libiji in Zdru-æenih Arabskih Emiratih. Leta 1995 se je zaposlil v Dravskih elektrarnah Maribor na delovnem mestu vodje projekta, leta 2002 pa je postal direktor druæbe HSE Invest. Glede razlogov, ki upraviËujejo gradnjo elektrarn na spodnji Savi, Vindip meni, da moramo pri tem izhajati predvsem iz dejstva, da ima Slovenija primanjkljaj elektriËne energije. Tudi lanski izpadi elektriËne energije v ZDA, Italiji in drugod po svetu so jasno pokazali, kako resna in obËutlji-va zadeva je, Ëe dræava nima dovolj lastnih virov elektriËne energije in je odvisna samo od tujih zmogljivosti. Poleg tega je omenil pe vrsto drugih znanih razlogov, ki upraviËujejo gradnjo elektrarn na spodnji Savi. Med drugim je poudaril, da gre v tem primeru za kapitalske naloæbe, na katere je treba gledati v dolgoro-Ëni perspektivi (najmanj 50 let). Upoptevati je treba tudi dejstvo, da je elektriËna energija iz obnovljivih virov energije cenovno najugodnejpa glede na vloæene stropke v daljpem roku. Drugi viri energije pa so lahko okoljsko problematiËni, nemajhne teæave pa se pojavljajo tudi z razgradnjo po izteku njihove æivljenj-ske dobe (plinske elektrarne, termoelektrarne, jedrske elektrarne). Poleg tega so tudi stropki proizvodnje v teh energetskih objektih na dolgi rok bistveno vi-pji, kakor so v hidroproizvodnji. Miro Jakomin Sava, TE©, AvËe in PE v finalu La ani so bile druæbe Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) dejavne pri iskanju repitev svojih razvojnih moænosti. Do jeseni so naredile nabor mo-ænosti, ki so jih novembra obravnavali na stratepki konferenci skupine v Logarski dolini. Ker projekti niso bili vsi enako opredeljeni, so jih predlagatelji dodelali, na skupni imenovalec pa jih je spravil pe IBE. Tako jih je lahko nato pregledala in ocenila recenzijska komisija priznanih slovenskih strokovnjakov za posamezna podroËja. Predlog komisije je marca obravnaval in sprejel nadzorni svet HSE. HSE ima tako narejen svoj razvojni naËrt naloæb, ki jih æe gradijo, ki jih bodo lahko zaËeli prav kmalu, tistih, ki bodo na vrsti v nekaj letih, in drugih, ki so zaradi razliËnih razlogov Ëasovno nekoliko bolj oddaljene. Razvojni naËrt sestavljata prva in druga prioriteta. V prvi prioriteti so hidroelektrarne na spodnji Savi od Suhadola do dr-æavne meje s Hrvapko, kjer bo do leta 2018 zgrajenih pet hidroelektrarn (Boptanj 32,5 MW, Blanca 42,5 MW, Krpko 39,5 MW, Breæice 41,5 MW in Mokrice 30,5 MW) s 187 MW in povpreËno letno proizvodnjo 720 GWh. Po sedanjih naËrtih bo gradnja vseh petih elektrarn stala 294 milijonov evrov. Gradnja HE Boptanja, kot prve v verigi, æe poteka od leta 2002 in bo leta 2006 zaËela proizvajati po 115 GWh na leto. Pri teh projektih kaæe omeniti poleg novih veËjih zmogljivosti hidroelektrarn tudi ureditev vodotoka Save z dograditvijo ustrezne vodnogospodarske infrastrukture. Drug projekt, ki bi ga lahko zaËeli graditi æe letos, je dograditev plinskih turbin k petemu bloku TE ©optanja z instalirano moËjo 2 x 50 MW, pov-preËno letno proizvodnjo 550 GWh in predraËunsko vrednostjo 42 milijonov evrov. Poleg tega, da bi s to naloæbo v kratkem Ëasu poveËali moË petki, ki ima 325 MW za 100 MW, bi tudi zniæali specifiËne emisije ogljikovega dioksida v kombiniranem procesu za 19 odstotkov na kWh. Odprt problem pri tej zelo uËinkoviti naloæbi, ki pa se poËasi repuje, je plinovod do ©optanja. Med nove hidroelektrarne in lokacijo, ki ima tudi odprta vrata za gradnjo, je uvrpËena tudi Ërpalna hidroelektrarna AvËe s 178 MW, 426 GWh letne proizvodnje in predraËunsko vrednostjo 89 milijonov evrov. Tudi ta elektrarna se lahko zaËne graditi pe letos in bo zgrajena v ptirih letih. Poleg proizvodnje vrpne energije, ki jo potrebuje slovenski elektroenergetski sistem, bo ta elektrarna omogoËala prilagodljivo in ugodno komercialno obratovanje, ker bo pretvarjala energijo nizke træne vrednosti v energijo vipje træne cene. Pomenila pa bo tudi dokajpen prispevek za sistemske storitve. Poleg teh treh projektov ima HSE v naËrtu pe postavitev veËje plinske enote vsaj s 400 MW in letno proizvodnjo 3000 GWh. Med najbolj verjetnimi lokacijami se omenja KidriËevo. Novim naloæbam se prednostno pridruæujeta pe dve rekonstrukciji, in sicer HE ZlatoliËje, ki bo s 50 milijonov vredno posodobitvijo pridobila dodatnih 24 MW, oziroma 45 GWh elektriËne energije na leto. Z zgraditvijo novega dovodnega rova, vodostana, tlaËnega cevovoda in strojnice ter kom-pezancijskega bazena s pregrado in strojnico dolvodno od pregrade Moste bi lahko poveËali zmogljivost HE Moste kot za zdaj edine akumulacijske hidroelektrarne pri nas s sedanjih 16,5 MW na 48 MW in s tem za 70 odstotkov poveËali proizvodnjo te elektrarne. Odprt pri tej naloæbi pe vedno ostaja dræavni lokacijski naËrt in soglasje naravovarstvenikov k njemu. Kljub velikim prizadevanjem druæb HSE in vodstva HSE samo njihove nove proizvodne zmogljivosti ne bodo zadopËale za pokritje potreb, ki jih slovenski elektroenergetski sistem potrebuje. Minka Skubic 31 AZDELJENI EMISIJSKI KUPONI ZA DVE LETI V zaËetku aprila je Ministrstvo za okolje prostor in energijo skladno z evropsko direktivo o vzpostavitvi trgovanja s pravicami emitirati toplogredne pline dalo v 15-dnevno javno obravnavo osnutek dræavnega naËrta razdelitev pravic emitirati toplo-gredne pline za obdobje od leta 2005 do leta 2007. To je temeljni dokument, na podlagi katerega bo MOPE do konca letopnjega leta za naslednje leto podelilo pravice emitirati toplogredne pline uprav-ljalcem naprav, ki povzroËajo emisije toplogrednih plinov. Osnutek predvideva termoenergetiki 18.413.017 emisijskih kuponov od skupno 24.803.964 kuponov. 32 Slovenija se je z ratifikacijo Kjotskega sporazuma obvezala, da bo emisije toplo-grednih plinov do leta 2012 zniæala za 8 odstotkov, in sicer s 14,5 milijona ton na 13,3 milijona ton oziroma za 1,16 milijona ton na izhodipËno leto 1986. Evropska unija kot kolektivna podpisnica bo te emisije zniæala tudi za osem odstotkov glede na leto 1990. Emisijsko trgovanje, temeljeËe na direktivi EU, pa je le eden izmed instrumentov za zniæevanje emisij. Direktiva tudi doloËa, da mora vsaka dræava Ëlanica periodiËno za doloËeno trgovalno obdobje izdelati dræavni razdelilni naËrt, ki mora vsebovati objektivna merila za razdelitev emisijskih kupo-nov.Razdelilni naËrt, tudi nape-ga, potrdi Evropska komisija in nato pomeni podlago za sprejem konËnih doloËitev posamezne Ëla-nice o razdelitvi emisijskih kuponov za prvo trgovalno obdobje, ki morajo biti sprejete do 1.okto-bra letos. Osnutek napega dræavnega naËr- ta z razdelitvijo pravic je pripravilo MOPE v sodelovanju z Agencijo za okolje RS in institutom Jo-æef Stefan - Centrom za energetske ptudije. NaËrt upopteva cilje in ukrepe, doloËene v operativnem programu varstva zraka in Nacionalnem energetskem programu, deleæ emisij tologrednih plinov, ki jih izpupËajo naprave, ki so skladno z zakonodajo dol-æne pridobiti dovoljenje za izpu-pËanje toplogrednih plinov, podatke o emisijah tologrednih plinov iz naprav, uËinke izvajanja predpisov in na njih temeljeËih ukrepov o emisijah toplogrednih plinov ter tehnolopke in ekonomske moænosti, da upravljalci posameznih naprav zmanjpajo emisije toplogrednih plinov. Ministrstvo je doloËilo, da bo skupno ptevilo emisijskih kuponov, ki bodo razdeljeni v prvem trgovalnem obdobju, to je od leta 2005 do leta 2007, znapalo 24.803.964, pri Ëemer je en kupon ekvivalent za tono ogljikovega dioksida. Razdelitev so najprej naredili na sektorski ravni: termoenergetika in industrija ter nato na ravni posameznih naprav znotraj posameznega sektorja. Termoenergetiki tako pripada 18.413.017 emisijskih kuponov, industriji brez emisij iz industrijskih procesov 4.633.699 kuponov in 1.757.248 kuponov industriji vkljuËno s procesi. Razdelitev emisijskih kuponov je temeljila na povpreËnih emisijah v letih 1999 do 2002. Za vsak sektor je bila uporabljena razliËna metoda razdeljevanja emisijskih kuponov. Razdelitev kuponov v termoenergetiki je bila narejena na podlagi napovedi emisij skladno z operativnim programom zmanjpevanja emisij. Razdelilni naËrt pa ne obravnava tako imenovanega zgodnjega ukrepanja niti Ëistih tehnologij, kot to omo-goËa direktiva, jih pa delno upop-teva. Napa dræava ne namerava emisijskih kuponov prodajati na draæ-bi, temveË bo celotna kvota razdeljena brezplaËno. Edino izjemo bodo pomenili preseæki emisijskih kuponov, nastalih zaradi zaprtja naprave. Te kupone bodo prodali na draæbi v zaËetku leta Nadaljevanje na strani 41. Predlog delitve emisijskih kuponov termoenergetiki : leto 2005 leto 2006 leto 2007 število kuponov TE Brestanica 86.320 82.878 79.436 248.634 TE Šoštanj 4.740.366 4.465.271 4.190.176 13.395.813 TE-TOL 836.237 802.940 769.642 2.408.819 TE Trbovlje 743.260 713.675 684.089 2.141.024 Pr RED VRATI EVROPSKE UNIJE Do vstopa v Evropsko unijo nas loËi le pe trenutek. Unija z dosedanjimi Ëlanicami in pristopnice se pripravljajo na praznovanje, evropski in nacionalni funkcionarji se dogovarjajo, kje bodo doËakali ta slovesni dan ... »e smo se pe pred nekaj leti sprapevali, ali je Slovenija sploh sposobna stopiti v Unijo oziroma ali je to sploh pametna odloËitev, so se zdaj ta vprapanja bolj ali manj razblinila. Slovenija se je nepreklicno odloËila, da bo del svoje suverenosti predala Bruslju in da bo naprej æivela v skupnosti evropskih dræav. Naj se pe enkrat spomnimo, kako je ta skupnost sploh nastala in kako je potekala pot slovenskega pridruæevanja. Zgodovina Evropske unije se zaËenja kmalu po drugi svetovni vojni, ko je bila pozornost dræav usmerjena v razmipljanje o tem, kako v prihodnosti prepreËiti podobne dogodke, kot je bila uniËujoËa vojna, in kako po njej svet in Evropo spet postaviti na noge. Prvi, ki je spregovoril o temeljih zdruæene Evrope, je bil Robert Schuman, francoski minister za zunanje zadeve, ki je v tako imenovani Evropski deklaraciji (9. maj 1950) izjavil, da bo zdruæena Evropa, ki bo temeljila na solidarnosti, bistvena predpostavka za svetovni mir in bo pomagala pri preseganju nasprotovanj med NemËijo in Francijo. Predlagal je oblikovanje skupnega trga na podroËju industrije premoga in jekla - avtor te zamisli pa je bil Jean Monet, ki velja danes za oËeta zdruæene Evrope. Æe pribliæno leto pozneje, natanËneje 18. aprila 1951, je pesterica dræav - NemËija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Francija - podpisala pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ES-PJ), ki je zaËela veljati 25. junija 1952. Ko so dræave ugotovile, da povezava uspepno deluje, so se odloËile za nadaljnje gospodarsko povezovanje in piritev skupnega trga pe na druge panoge; prvi premik se je zgodil na podroËju jedrske energije. Evropska skupnost se je namreË usmerila v nov vir energije, kar je sproæila predvsem recesija v premogovnip-tvu. »lanice so tako pet let pozneje, in sicer 25. marca 1957, sklenile tako imenovani Rimski pogodbi: pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za jedrsko energijo (EURATOM), ki sta zaËeli veljati v zaËetku naslednjega leta. Pomembna je bila zlasti prva, saj se je osredotoËila na gospodarsko sodelovanje s ciljem vzpostavitve skupnega trga, na usklajevanje gospodarskih politik dræav Ëlanic, spodbujanje skladnega razvoja, poveËevanje stabilno- sti, usklajevanje monetarnih nacionalnih politik ter davËne in socialne politike. Prvi korak k uresniËevanju naËel skupnega trga je bil narejen tri leta pozneje, ko je bila po odstranitvi pe zadnjih carinskih ovir in koliËinskih omejitev ter z uvedbo enotne carinske stopnje pri trgovanju s tretjimi dræavami vzpostavljena carinska unija. Evropske dræave so bile tako ob koncu petdesetih let povezane v tri skupnosti, a ne za dolgo, saj so se leta 1965 odloËile, da jih bodo zdruæile v Evropsko skupnost. Podpisale so pe eno pogodbo, tokrat o zdruæitvi, ter oblikovale enotno Komisijo in enoten Svet povezave, s Ëimer je postalo delovanje preglednejpe. Skupnost postane Unija Dobro desetletje po tem, ko je zaæivela carinska unija, je doæivela skupnost prve splopne neposredne volitve v Evropski parlament. Slednji je tako postal prva institucija s piroko legitimnostjo in je temeljil na demokratiËnem mandatu. Takrat je imela unija devet Ëlanic, kmalu pa so se ji pridruæile pe tri, zato je bilo treba njeno delovanje obnoviti, postaviti na trdnejpe temelje. Leta 1986 je bil tako podpisan Enotni evropski akt, ki je zaËel veljati julija 1987, pomenil pa je prvo temeljito prenovo pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnostih. Razpiril je formalne pristojnosti skupnosti in prilagodil njeno institucionalno sestavo, njegov konËni cilj pa je bila dokonËna vzpostavitev enotnega trga, ki je bila naËrtovan æe v Rimskih pogodbah. Enotni trg naj bi temeljil predvsem na delovanju prostora brez notranjih meja, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapitala. Enotni evropski akt je uvedel pe okrepljeno sodelovanje med Ëlanicami, zlasti na podroËjih ekonomske in monetarne, socialne in okoljevarstvene politike ter znanstvenih raziskav in tehnologije. Podobno je poskupala okrepiti skupne politike in oblike sodelovanja Pogodba o Evropski uniji, ki je bila podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu, zato jo imenujemo tudi Maa-strichtska pogodba; veljati je zaËela 1. novembra 1993. Bistvena novost, ki jo je prinesla, je bila uvedba novega naziva - Evropska unija, s Ëimer so podpisnice dotedanjemu predvsem gospodarskemu sodelovanju dodale politiËno dimenzijo, ki se odraæa v konceptu dræavljanstva Evropske unije. Dræavljan katere koli Ëlanice postane po njej tudi dræavljan unije. Sicer pa je prinesla pogodba o Evropski uniji pe druga nova podroËja, na katerih so se podpisnice sporazumele, da bodo sodelovale - gre za izobraæevanje, mladinsko problematiko, kulturo, zdravstvo, zapËito potropnika ter sodelovanje pri industriji in razvoju. Skupaj s piritvijo pristojnosti pa je omenjena pogodba 33 34 Æe kmalu po piritvi bo torej Slovenija v uniji zaæivela kot polnopravna Ëlanica, saj bo sodelovala na prvih skupnih volitvah, a vendarle prikljuËevanje pe ni povsem konËano, saj mora do-konËati podroËja, na katerih se je dogovorila za prehodna obdobja, obenem pa izboljpati gospodarske kriterije, ki jih terja pri-kljuËitev evropski monetarni uniji. »ez tri leta naj bi dræava namreË sprejela tudi skupno evropsko valuto. te omejila s tako imenovanim naËelom subsi-diarnosti. Pogodbe, ki so krojile EU V obdobju do danes so Evropsko unijo poleg æe naptetih dokumentov in pogodb pretresle pe ptevilne druge, njihovo sklepanje pa je spremljala tudi Slovenija, bodisi kot kandidatka za vstop bodisi kot pridruæena Ëlanica. Oktobra 1997 je bila tako podpisana Amsterdamska pogodba, ki je zaËela veljati dve leti pozneje in je temeljito pretresla na stebrih temeljeËo unijo. Pogodba sicer ni odpravila treh stebrov (steber evropskih skupnosti, steber skupne zunanje in varnostne politike ter steber pravosodja in notranjih zadev), je pa spremenila njihovo vsebino - veËina zadev iz zadnjega je namreË prepla v prvega in podobno. Sicer pa poudarja omenjena pogodba predvsem spoptovanje Ëlovekovih pravic in demokratiËnih naËel v dræavah Ëlanicah, boj proti brezposelnosti, svobodo gibanja ... Novim reformam je pla Evropa naproti æe nekaj mesecev pozneje, saj je 16. junija 1997 Evropska komisija pripravila sveæenj sprememb oziroma tako imenovano Agendo 2000, v kateri je opredelila prihodnjo unijo, njen ustroj, politike, ki jim bo sledila v naslednjem tisoËletju, predvsem pa finanËni sveæenj za obdobje od leta 2000 do 2006, vkljuËno s finanËnimi okviri piritve. Na omenjenem zasedanju je Komisija predstavila mnenja o pripravljenosti dræav kandidatk iz Vzhodne in Srednje Evrope za polnopravno Ëlanstvo v uniji, med drugimi tudi o Sloveniji, ki je bila ugodno ocenjena. Agendo 2000 so predsedniki dræav in vlad Ëlanic sprejeli na zasedanju Evropskega sveta v Berlinu marca 1999. Evropa dveh hitrosti Æe dve leti pozneje je bila podpisana pe ena pomembna pogodba, in sicer Pogodba iz Nice, ki je predvidela institucionalne spremembe, ki jih bo morala unija uvesti, Ëe se bo æelela piriti. Pogodba je bila podpisana februarja 2001, veljati pa je zaËela Ëez dve leti. Klub temu da so se dræave Ëlanice takrat dogovorile, kako si bodo po piritvi vse Ëlanice delile glasove in s tem tudi moË v posameznih organih Unije, to pe zmeraj ni povsem doloËeno -Ëetudi je bila leta 2001 sprejeta Laeknska deklaracija, na podlagi katere je bila ustanovljena Konvencija o prihodnosti Evrope. Njena naloga je namreË poiskati odgovore na kljuËna vprapanja nadaljnjega razvoja Unije, predvsem na podroËjih razmejitev pristojnosti, poenostavitve njenega delovanja, reforme institucij in priprave predlogov za nadaljnje reforme. Pri delu te konvencije sodelujejo tudi predstavniki vlad in parlamentov dræav kandidatk, iz Slovenije so to dr. Dimitrij Rupel, Jelko Kacin in Lojze Peterle ter njihovi namestniki. Glavna naloga konvencije o prihodnosti Evrope je bila predvsem priprava skupne ustave, ki je vsaj okvirno sicer oblikovana, a vendarle se dræave ne morejo sporazumeti o razdelitvi glasov v Svetu Evropske unije. Razprave, ki so razdelile Unijo na dva dela, so privedle celo tako daleË, da so zaËeli nekateri politiki naËrtovati Evropo ‘dveh hitrosti’, v kateri bi ustanoviteljice prevzele krmilo. Odgovori o tem pe niso povsem znani, obetajo pa se po nekaterih napovedih æe v Ëasu predsedovanja Irske - torej do konca junija, Ëeprav je realno gledano to malo verjetno. Kako je do zdaj potekala širitev? Skupnost, ki jo je sprva sestavljalo le pest dræav, je zaËela v sedemdesetih letih prejpnjega stoletja piriti svoje meje - leta 1973 so se ji pridruæile Velika Britanija, Irska in Danska, nekaj Ëasa pa so imeli takpne æelje tudi norvepki politiki, vendar so jih na referendumu zavrnili prebivalci te skandinavske dræave. Leta 1981 je postala deseta Ëlanica GrËija, pet let pozneje sta se skupnosti pridruæili ©panija in Portugalska, leta 1995 pa pe Avstrija, Finska in ©vedska. Norveæani so pred to piritvijo na referendumu vnoviË zavrnili prikljuËitev k evropski zvezi dræav, ki je ptela æe petnajst Ëlanic. To je bila torej zadnja piritev pred tokratno, najveËjo v zgodovini povezovanja dræav iz Evrope. V Unijo bo namreË vstopilo deset dræav: Ciper, »epka, Estonija, Latvija, Litva, Madæarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovapka, pred njenimi vrati pa pe Ëakajo Bolgarija, Romunija in TurËija. Konec oktobra 2002 je Evropski svet namreË ocenil, da slednje za pristop pe niso pripravljene, Ëe smo natanËnejpi, se je TurËija takrat pele potegovala za zaËetek pogajanj, torej uradno niti pe Ena izmed najpomembnejpih prelomnic v Evropski uniji je zagotovo uvedba skupne evropske valute evro, ki se je uresniËila 1. januarja 2002. Sprejele so jo Ëlanice Evropske monetarne unije, v katero sodi dvanajst dræav Evropske unije, brez Danske, ©vedske in Velike Britanije. ni bila kandidatka. Med dræavami, ki so prve zaprosile za Ëlanstvo, je bila Slovenija, ki je zaËela pogajanja leta 1998 skupaj s pe petimi dræavami (Ciprom, »epko, Estonijo, Madæarsko, Poljsko), leto pozneje pa so se jim pridruæile pe preostale kandidatke. Ko so zaprosile za Ëlanstvo, so obenem prevzele tudi obvezo, da bodo sledile ekonomskim in politiËnim zahtevam Evropske unije in izpolnile pogoje za prikljuËitev. To pomeni, da so morale prilagoditi svojo zakonodajo evropski, sveæenj teh podroËjih pa je kar zajeten, saj zajema 31 poglavij. Poleg tega pa so morale v izpolniti pe pogoje, povezane z ekonomskim poloæajem - gre za tako imenovane kopenhagenske kriterije, ki terjajo med drugim tudi izpolnitev pogojev za Ëlanstvo v Evropski monetarni uniji. Gre predvsem za kriterije, povezane z niæanjem oziroma omejevanjem javnega dolga, inflacije in proraËunskega primanjkljaja. Na podro- Ëjih, kjer dræave vendarle niso uspele izpolniti vseh pogojev, so zaprosile za prehodno obdobje. VkljuËevanje Slovenije Slovenija je za sklenitev Evropskega sporazuma o pridruæitvi zaprosila leta 1992, formalno pa se je ta propnja uresniËila pele 1. februarja 1999, ko je zaËel veljati tri leta prej podpisani pridruæitveni sporazum med Republiko Slovenijo na eni strani in dræavami Ëlanicami na drugi. »lanstvo v EU je v tem dokumentu opredeljeno tudi kot konËni cilj. Sicer pa se je Slovenija zaËela potegovati za vstop, pe preden je sporazum zaËel veljati, in prejela prve pohvale æe junija 1997, ko je Evropska komisija v omenjeni Agendi 2000 podala ugodno mnenje o dræavi. Septembra istega leta je slovenska vlada sprejela strategijo o vkljuËevanju v Unijo, decembra pa je Evropski svet na zasedanju v Luksemburgu na podlagi pozitivnega mnenja komisije tudi uradno priægal zeleno luË za zaËetek pristopnih pogajanj s Slovenijo ter s »epko, Estonijo, Madæarsko, Poljsko in Ciprom. Tej tako imenovani luksemburpki skupini se je, kot smo æe zapisali, leta 1999 pridruæila pe helsinpka skupina. Pogajanja so se tako dejansko zaËela leta 1998 - v zaËetku aprila je vlada imenovala Oæjo pogajalsko skupino, ki jo je sestavljalo deset strokovnjakov z dr. Janezom PotoËnikom na Ëelu. Pogajanja so potekala po omenjenih 31 sklopih, zato je vlada doloËila tudi odgovorne za vsakega izmed njih, predvsem iz vrst strokovnjakov za posamezna podroËja. Naloge pogajalcev so bile pregledi usklajenosti nacionalne zakonodaje z evropsko in priprava pogajalskih izhodipË dræave za vsako poglavje, najveË pozornosti pa so namenili tistim, o katerih so predvidevali, da so bolj zapletena in da bodo zanje potrebovali veË Ëasa oziroma tako imenovana prehodna obdobja ali odmike od pravnega reda. Eden izmed takih primerov je, denimo, zagotavljanje 90-dnevnih zalog nafte. Slovenija si je na Nove Ëlanice Država Glavno mesto Površina v kvadratnih kibmetrih ©tevilo prebivalcev v milijonih Ciper Nikozija 9.251 0,7 »epka Praga 78.865 10,4 Estonija Tallinn 45.100 1,4 Latvija Riga 64.500 2,4 Litva Vilno 65.200 3,7 Madæarska Budimpepta 93.031 10,3 Malta Valletta 316 0,4 Poljska Varpava 312.683 38,7 Slovenija Ljubljana 20.251 2 Slovapka Bratislava 49.035 5,4 35 36 tem podrocju zagotovila prehodno obdobje -do konca leta 2002 je tako dobila cas za oblikovanje 60-dnevnih zalog nafte in naftnih derivatov, v celoti pa bo dogovor izpolnila šele po vstopu v Unijo, in sicer prihodnje leto. Formalna pogajanja za posamezna pogajalska izhodišca so potekala na posebnih pogajalskih konferencah, na katerih je CORE-PER (odbor stalnih predstavnikov pri Svetu EU) tudi uradno potrdil sprejetje izhodišc. Oktobra 20002 je Evropski svet ocenil, da je za vstop pripravljenih deset držav in da se bodo lahko Uniji pridružile leta 2004. Decembra 2002 so pridružene clanice na zasedanju omenjene institucije še zadnjic sedle za pogajalsko mizo in z zadnjimi financnimi dogovori koncale pogajanja. Svet je takrat tudi dolocil datum širitve - 1. maj 2004. Zadnji, ki so morali potrditi pridružitev, so bili državljani, ki so na referendumu 23. marca lani v veliki vecini glasovali za, slab mesec pozneje (16. aprila) pa so prihodnje clanice v Atenah podpisale pristopne pogodbe. Evropske volitve - 13. junij Evropska unija se bo v prihodnjih dneh povecala s 15 na 25 clanic in povecala prebivalstvo s 380 na 455 milijonov. Leta 2007 naj bi se ji pridružili Bolgarija in Romunija, na vstop caka še Turcija, pa tudi druge države iz nekdanje Jugoslavije napovedujejo prikljucitev. Širitev torej ni koncana, zato lahko pricakujemo, da se bo morala Unija srecati še s številnimi reformami in spremembami. Prvo preizkušnjo bo doživela že v naslednjih mesecih, ko bo morala izvesti nacrtovane institucionalne spremembe ter izpeljati prve volitve v Evropski parlament. V njem je trenutno sedem politicnih skupin in nekaj neopredeljenih poslancev, deluje v vseh uradnih jezikih EU, zdaj v enajstih, po širitvi pa v dvajsetih. Prav tako ima za zdaj še 626 poslancev, ki se jim je po podpisu pogodb o prikljucitvi pridružilo 162 opazovalcev iz pristopnic, 13. junija pa bodo, kot receno, te sodelovale na volitvah. Po njih bo imel Evropski parlament 732 poslancev, od tega jih bo 162 iz novink, in sicer 54 iz Poljske, po 24 iz Madžarske in Ceške, 14 iz Slovaške, 14 iz Litve, devet iz Latvije, sedem iz Slovenije, po šest 6 iz Estonije in Cipra ter pet iz Malte. Simona Bandur Povzeto po publikacijah Slovenija in Evropska unija -o pogajanjih in njihovih posledicah (Urad vlade RS za informiranje) in The European Union: Still enlarging (Evropska komisija) SKUPNI ENERGETSKI TRG PRED NOVIMI IZZIVI V zadnjih treh desetletjih se je okvir evropskih politik na podroËju oskrbe bistveno spremenil - tako so mu tudi narekovali politiËni, okoljski in gospodarski razvoj ter ne nazadnje razvoj energetskega trga samega. Kako je Evropska unija temu sledila, kakpne cilje si postavlja v prihodnosti in kakpne teæave priËakuje, je zapisala Evropska komisija v poroËilu z naslovom ©iritev in energetska politika Evropske unije. V prvem delu predstavlja omenjeno poroËilo energetsko politiko Evropske unije na splopno. Kot opredeljuje, je njen cilj zagotoviti blaginjo vseh svojih dræavljanov in pravilno delovanje gospodarstva ter neprekinjeno razpoloæljivost energetskih virov po cenah, sprejemljivih za vse porabnike (zasebne in gospodarske) ob hkratnem upoptevanju okoljskih vidikov in potreb po doseganju trajnostnega razvoja. Na podlagi tega opozarja poroËilo na ptiri bistvena podroËja, na katerih bo imela energetska politike Unije v prihodnosti teæave: varnost oskrbe, konkurenËnost energetskih trgov, varstvo okolja in piritev. Varnost oskrbe Okoljske politike, ki so se v zadnjih trideset letih bistveno spremenile, se skupaj s spremem- Foto Dušan Jež bami, kot so piritev, varstvo podnebja in liberalizacija trgov, sreËujejo pe z vrsto drugih tveganj. Mednje zagotovo sodijo fiziËna, gospodarska in okoljska tveganja. Poraba energije v Uniji namreË hitro narapËa, proizvodnja pa vseh potreb ne more pokriti, zato je treba manko nadomestiti z uvozom energetskih virov, ki temu primerno prav tako narapËa. Brez dejavne skupne energetske politike Evropska unija v prihodnosti torej ne bo mogla uresniËiti dolgoroËnih gospodarskih stratepkih ciljev in bo Ëedalje bolj odvisna od uvoza, opozarja omenjeno poroËilo. Kot je zapisano v zeleni knjigi z naslovom K evropski strategiji za varnost oskrbe z energijo, ki jo je pripravila Evropska komisija, bodo v primeru, da Unija ne bo sprejela nikakrpnih ukrepov na tem podroËju, v naslednjih dveh ali treh desetletjih kar 70 odstotkov potreb po energiji v povezavi pokrivali uvoæeni proizvodi. Zdaj znapa ta deleæ petdeset odstotkov. Tolikpna odvisnost bo vsekakor vplivala tudi na druga gospodarska podroËja, omilila pa je ne bo niti piritev Unije. Naj navedemo posledice: uvoz energetskih virov je po podatkih izpred petih let stal Unijo 240 milijard evrov, kar pomeni, da se je do danes ta ptevilka æe bistveno poveËala in se bo pe v prihodnosti. Prevaæanje nafte in zemeljskega plina obenem ogroæa okolje - kar 90 odstotkov prve in Ëetrtino drugega se pripelje po morju, hkrati pa takpen naËin ne zagotavlja popolne varnosti oskrbe, saj je povezava nenehno odvisna od tujih dobaviteljev iz Srednjega vzhoda in Rusije. Da bi za-jamËila dobavo, bo morala Evropska unija torej skleniti nove oblike partnerstva z dræavami proizvajalkami (Rusijo, Alæirijo, dræavami Kaspijskega morja in dræavami Organizacije dræav izvoznic nafte - OPEC) ter tranzitnimi dræavami, denimo, Ukrajino. A pri sklepanju novih pogodb in iskanju novih dobaviteljev vendarle ne sme zanemariti obstojeËih povezav - posodobiti mora namreË obstojeËa omreæja oskrbe z energijo, spodbujati uvajanje obnovljivih virov ter energetske uËinkovitosti, obenem pa najti najboljpi odgovor na obËutljivo vprapanje o vlogi jedrske energije v razpirjeni Uniji. V vsakem primeru bo morala EU dajati prednost manj onesneæevalnim virom energije, zato pa bo treba moËneje povezati trga z elektriËno energijo in plinom, pe opozarja poroËilo. Okvir za tovrstno zagotavljanje varnosti oskrbe je opredeljen v prej omenjeni evropski strategiji. Oblikovanje notranjega trga z elektriËno energijo Med drugim tudi za to, da bi olajpala pot da zanesljivejpe oskrbe z elektriËno energijo, se je Evropska unija odloËila povezati trg ter oblikovati notranji trg, predvsem za plin in elektriËno energijo. Po veË letih razprav in naËrtovanja se je liberalizacija trga z elektriËno energijo zaËela leta 1996, trga s plinom pa dve leti pozneje. Do zdaj sta dve tretjini Ëlanic æe odprli meje na podroËju trgovanja z elektriËno energiji, na podroËju trgovanja z zemeljskim plinom pa je liberaliziranega 80 odstotkov trga. Kot je znano, mora biti odpiranje obeh v celoti konËano do leta 2007. Da bi se proces res nadaljeval in da dræave ne bi mogle v nedogled ohranjati loËenih trgov, se regulativni organi s tega podroËja redno sestajajo in odloËajo o vprapanjih, povezanih s Ëe-zmejno trgovino - najpomembnejpa med njimi so tarife in obravnavanje nezadostne sposob- 0,10 Gibanja povprecnih cen elektricne energije za industrijo v državah clanicah EU 0,09 0,08 0,07 0,06 0,05 0,04 0,03 0,02 0,01 0,00 Povp tt B DK D EL E F IRL I L NL A P FIN S UK EU 1995 2000 centimi € na kWh (brez DVD in energetskih davkov) 7 38 Evropska unija, ki je sicer æe doloËila okvire, kako slediti politiËnim, okoljskim in gospodarskim spremembam ter razvoju energetskega sektorja, se bo torej v prihodnosti sreËevala s ptevilnimi teæavami, predvsem na podroËjih varnosti oskrbe, konkurenËnosti energetskih trgov, varstva okolja in piritve povezave. Zlasti naslednja tri leta, ko morajo dræave Ëlanice po-vesem liberalizirati trga z elektriËno energijo in plinom, bodo kljuËnega pomena, med drugim tudi za to, ker se bo v naslednjih dneh Uniji pridruæila deseterica novih dræav, ki pri izvajanju energetskih direktiv vendarle zaostajajo za sedanjimi Ëlanicami. nosti za medsebojno povezovanje. Okvire za to in za delovanje storitvenih dejavnosti na trgu je postavila nova zakonodaja, ki vkljuËuje med drugim obveznosti zagotavljanja vsesplopne dostopnost storitev oskrbe z elektriËno energijo in zavarovanja ranljivih porabnikov. Glavni cilji odpiranja skupnih trgov so poleg zagotavljanja varne oskrbe v prvi vrsti zniæevanje stropkov in poveËevanje energetske uËinkovitosti. Da bi dosegla zadnji cilj, mora Unija spodbujati predvsem uporabo novih tehnologij, obenem pa obravnavati oblikovanje trga v tesni povezavi s programom vseevropskih energetskih omreæij (TEN-E). Sicer pa je Evropska komisija prav z æeljo poveËati energetsko uËinkovitost decembra 2001 predlagala sveæenj ukrepov na podroËju tovrstne infrastrukture, katerih cilj je optimirati uporabo obstojeËih objektov ter spodbujanje gradnje novih. Po temeljiti analizi obstojeËega stanja na tem podroËju je Komisija tudi predlagala naËrt, ki obsega trinajst konkretnih ukrepov, uspeh njihovega izvajanja pa bo odvisen predvsem od politiËnih prizadevanj in finanËnega sodelovanja vseh vpletenih - gospodarstva in javne uprave tako na ravni posameznih dræav kot tudi na evropski ravni. Programa Phare in Meda sta, denimo, æe financirala veË raziskav s podroËja medsebojnih povezav med vzhodom in zahodom in med regijami v dræavah pristopnicah. Varstvo okolja NarapËajoËi poraba in proizvodnja energije prinapata negativne posledice za naravo, zato je postalo varstvo okolja ena od prednostnih nalog Evropske unije. Med njimi najbolj izstopa boj proti uËinkom tople grede - ogromna koliËina emisij ogljikovega dioksida, ki jih ustvarja Ëlovek, namreË prihaja iz energetskega sektorja in prometa. Vsak naj bi po grobi oceni proizvedel tretjino emisij omenjenega plina v ozraËju. Kajpak ne gre pri tem zanemariti pe drugih emisij. Tudi na tem podroËju je evropska zakonodaja uvedla ptevilnejpe in stroæje omejitve dejavnostim, ki onesnaæujejo okolje, predvsem na podroËjih kakovosti goriv, pri postopkih recikliranja odpadkov in doloËanju zgornjih nacionalnih mejnih vrednosti za pline, ki povzroËajo zakislevanje. Poleg navedenega je EU z namenom prispevati k varovanju okolja sprejela zakon, katerega cilj je spodbujati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov - namen direktive 2001/77/ES, ki govori o tem, je doloËiti okvir za poveËanje deleæa zelene energije s 14 na 22 odstotkov bruto porabe elektriËne energije do leta 2010. To doloËilo ustreza tudi obveznostim, ki jih je Unija sprejela po Kjotskem protokolu o zmanjpevanju toplogrednih plinov iz leta 1997. Eden izmed bistvenih elementov za dosego ciljev tega dokumenta je pe direktiva 2002/91/ES, ki govori o skupni energetski uËinkovitosti zgradb. Zagotavlja namreË zakonodajni okvir za omejevanje porabe energije v sektorju, ki predstavlja 40 odstotkov porabe energije v Uniji. »e jo bo Uniji le uspelo izvesti, bo s tem prihranila pribliæno 22 odstotkov sicer porabljene energije. Priprava na širitev Nazadnje omenja poroËilo pe problematiko piritve Evropske unije. Pristop vzhodnoevropskih Ëlanic bo namreË ustvaril nove izzive za energetsko politiko v povezavi, kljuËni med njimi pa bo vkljuËitev dræav v notranji trg z energijo. Tudi te dræave bi namreË morale biti deleæne vseh prednosti, obenem pa morajo slediti obveznostim, zakonodaji, predvsem pa skupnim ciljem glede oskrbe z energijo. Zapisali smo æe, da odvisnost petnajsterice od uvoza energetskih virov narapËa, takpen trend pa se bo nadaljeval tudi po piritvi, Ëetudi so pristopnice v precej boljpem poloæaju, saj dosega njihov deleæ odvisnosti od uvoza le 30 odstotkov, torej 20 odstotkov manj kot v Uniji. V naslednjih letih se bodo namreË tudi v dræavah pristopnicah potrebe po energiji bistveno poveËale, obenem pa bodo morale opustiti uporabo trdih goriv zaradi naravovarstvenih zahtev. Omenjene dræave namreË pe vedno na veliko uporabljajo ta goriva, zato se bodo morale najprej lotiti prestrukturiranja premogovniptva, kar pa bo (podobno, kot je bil v EU) zagotovo dolg in teæaven proces. V tem Ëasu bodo morale dræave Ëlanice te vire nadomestiti z drugimi, do okolja prijaznejpimi, kar je prav tako zahtevna naloga. Podobno se bodo morale pristopnice in kandidatke sooËiti tudi z vprapanjem jedrske energije. V pogajanjih o vstopu je bilo dogovorjeno, da bodo teæile k zapiranju jedrskih elektrarn, ki jih ni mogoËe posodobiti s sprejemljivimi stropki, poleg tega pa morajo sprejeti ptevilne ukrepe, ki bodo v razpirjeni Uniji zagotovili visoko stopnjo jedrske varnosti. Simona Bandur Povzeto po poroËilu ©iritev in energetska politika Evropske unije /jk GATE ISKANJA NOVE ZAPOSLITVE V karieri domala vsakega posameznika pride do obdobja, ko ugotovi, da mu zdajpnja zaposlitev ne pomeni veË izziva, temveË se je spremenila v rutino, ki je prej nadloga kot del osebnostne rasti in napredovanja. Glede na to, da na delovnem mestu preæivi velik del svojega æivljenja, sluæba ne sme biti tolikpna obremenitev, da bi vplivala na sicerpnje psiho-fiziËno poËutje posameznika. Ko pade kaplja Ëez rob, je obiËajno res Ëas, da se loti sprememb, novih izzivov, torej iskanja nove zaposlitve. A velikokrat se zgodi, da marsikdo odneha, pe preden se je sploh lotil iskanja, saj ne ve, kje in kako najti novo delovno mesto. Zlasti v obdobju po vstopu v Evropsko unijo se bo na trgu delovne sila vsaj na nekaterih podrocjih razprlo vec možnosti za zaposlitev tudi na tujem. Jasno je, da se te spremembe ne bodo zgodile cez noc, saj tega sedanje clanice novinkam niti dopustile ne bodo, kot smo lahko nedavno ugotovili, ko so zacele omejevati dostop do svojega trga delovne sile. A kljub temu je prost pretok oseb ena izmed štirih temeljnih svobošcin skupnega notranjega trga, zato se bo treba prilagajati novim težnjam na podrocju zaposlovanja, predvsem pa vse vecji konkurencnosti za nekatera delovna mesta. Iskanje novih zaposlitev bo torej, kot smo že velikokrat zapisali, nekaj povsem obicajnega, v skladu s tem pa bo postalo iskanje pravšnje službe in prepricevanje delodajalca bržkone prava umetnost. Na nekaterih podrocjih pravzaprav to že je, zlasti pri poklicih ali znanjih, ki so nova in odraz sodobnega casa ter predvsem povezana s kreativnostjo posameznika (denimo oglaševanje). Kaj vse bo treba obvladati, da bi prepricali prihodnjega delodajalca, se bo bržkone treba sproti uciti, za zdaj pa se lotimo le nekaterih klasicnih priporocil, ki se zacenjajo že s tem, kako sploh poiskati novo službo. Iskanje zaposlitve Ko se ljudje odlocijo za spremembo delovnega mesta, obicajno že vedo, kam se bodo namenih. Le redko se namrec zgodi, da bi kdo dal odpoved in se šele nato lotil iskanja, razen ce so postale delovne razmere res nevzdržne ah ce je dobil odpoved. Prav tako se vecina za zamenjavo odloci šele, ko dobi privlacno ponudbo, zato ji je iskanje pravzaprav tudi prihranjeno. A vendarle - kako najti zaposlitev? Kajpak mora vsak najprej temeljito premisliti, kaj bi rad pocel, kakšne so njegove dosedanje izkušnje in kje jih lahko udejanja. Na podlagi tega naredi seznam delovnih mest, ki se jih sam spomni, obenem pa prosi za pomoc strokov- njaka s tega podrocja, denimo, iz zavoda za zaposlovanje ah katere izmed zaposlitvenih agencij, pa tudi v casopisju se najde vcasih kakšen zanimiv oglas. Velikokrat se odprejo nove možnosti ah zamisli na kakšnem seminarju, delavnici ah podobni dejavnosti, saj lahko najdemo podrocje, ki nas posebno veseli, a se v njem še nismo preskusih. Na podlagi narejenega seznama se torej zacne iskanje, a ne na vrat na nos, temvec premišljeno, s pripravljenim življenjepisom, z izdelanimi željami in pricakovanji, predvsem pa s približno izdelanim nastopom na pogovoru za zaposlitev. Pisanje æivljenjepisa Pisanje življenjepisa je pravzaprav ena izmed preprostejših nalog, saj vsebuje kratek oris življenja in dosežkov na študijskem in delovnem podrocju. A vendarle se pred pisanjem marsikdo znajde v zagati, kako nanizati svoje dosežke, da ne bodo zvodeneli in hkrati, da ne bodo zveneli prevec napihnjeno. Najbolje je že pred pisanjem besedila narediti seznam dosežkov in prelomnic, potem pa jih oblikovati v besedilo, ki bo naredilo vtis na delodajalca. Pri tem govorimo o obicajnem življenjepisu, ne o tistem, ki zahteva od iskalca zaposlitve posebno kreativnost. Ljudje, ki se želijo zaposliti na oglaševalski agenciji, kjer je kreativnost ena izmed glavnih iskanih lastnosti, ne bodo napisali obicajnega curriculum vitae (CV), temvec bodo pokazali svojo iznajdljivost. Toda kljub temu obstajajo temeljna pravila o tem, kako naj bo sestavljen življenjepis. Praviloma ima štiri glavne sklope - osebne podatke, izobrazbo, delovne izkušnje in druge kvalifikacije. Osebni podatki so vedno na zacetku in vsebujejo ime, priimek, datum in kraj rojstva, državljanstvo ter zakonski stan. Pod to rubriko lahko navedete tudi naslov, telefon in naslov elektronske pošte. Pri izobrazbi se po navadi navajajo šole od gimnazije naprej, in sicer v obratnem kronološkem vrstnem redu. Enak princip velja za delovne izkušnje, le da to pot navedete podjetje in delovno mesto, ki ste ga opravljali. Zadnji del življenjepisa je namenjen drugim znanjem in vrlinam, denimo, znanju tujih jezikov, racunalniških programov, dovoljenj za upravljanje razlicnih strojev, navajanju licenc, pohval in priznanj, clanstva v kakšnih organizacijah ah društvih in podobno. Naštevanje teh prednosti je seveda odvisno od delovnega mesta, za katerega se prijavljate in mora biti cim bolj skladno z zahtevami delodajalca. Slednjega bodo na koncu zanimala še vaša pricakovanja in želje, ki obicajno tudi sklenejo besedilo, ki naj ne bo daljše od ene strani. Življenjepis je sicer kljucno besedilo, a vendarle samo priloga prošnji. Zaradi tega je treba slednji prav tako nameniti veliko pozornosti - biti mora privlacna in obenem veliko povedati. Prošnje, ki se zacenjajo s: Spodaj podpisani ... so preteklost in ne bodo na 39 40 Tudi tokrat smo nanizali le nekaj nasvetov, kako se lotiti iskanja zaposlitve in naËrte tudi izpeljati. Vendar je treba poudariti, da so to le obiËajna priporoËila, ki pa niso dovolj pri vsakemu delodajalcu. Tako propnjo in æivljenjepis kot tudi sam naËin pogovora je treba prilagoditi delodajalcu, njegovim zahtevam in podobi, ki jo predstavlja v javnosti. delodajalca naredile nobenega vtisa. Zato je najbolje zaceti kar z imenom in podatki ter razložiti namen, zakaj se na doloceno osebo oglašate s prošnjo. Jezik mora biti formalen, a kljub temu bogat in kolikor se le da izviren. V drugem odstavku je treba na kratko navesti glavne dosežke in delovne izkušnje ter prednosti, ki ste jih dotlej pridobili, tretji odstavek pa to zaokroži s pojasnilom, zakaj si zaposlitve želite. Sledi še vljudnostna prošnja za povabilo na srecanje oziroma pogovor o zaposlitvi ter pozdrav in podpis. A s tem vendarle še ni vse opravljeno - besedilo mora biti lepo in privlacno oblikovano ter natisnjeno na kakovosten papir. Priprave na pogovor Ce gre vse po nacrtih in sreci, sledi povabilo za pogovor o zaposlitvi. Nanj se je treba dobro pripraviti, saj je prvi vtis zelo pomemben, v veliko pomoc pri tem pa bo dobro poznavanje podjetja samega. Ce je podjetje veliko in znano, je nekoliko lažje dobiti kakšne informacije o tem, na kaj je delodajalec posebej pozoren, kakšne lastnosti najbolj ceni pri zaposlenih in ne nazadnje, kako sploh potekajo takšni pogovori pri njem. A cetudi teh namigov nimate, se lahko zacnete na pogovor pripravljati tako, da naredite najprej sezname kvalifikacij, izkušenj in vešcin, ki jih delodajalec zahteva. Na podlagi tega v prednostnem vrstnem redu izoblikujete tudi lastne kvalifikacije, izkušnje in vešcine. Prav tako pomembne so osebnostne lastnosti zaposlenega za doloceno delovno mesto - vprašati se je treba, kakšno osebo podjetje išce in katere izmed teh lastnosti imate tudi sami. Pri tem kajpak ne smete pretiravati in potvarjati resnice, temvec poudarite osebnostne prednosti, ki bi koristile delodajalcu. Tudi sami pri sebi morate biti prepricani, da si res želite te zaposlitve, in vedeti, kako približno bi jo opravljali. S tem bo samozavest vecja, pa tudi pogovor bolj prepricljiv. To so le rutinske teme pogovora, zagotovo bo delodajalca zanimalo še kaj drugega, zato pred pogovorom dobro premislite, kakšna vprašanja bi vam lahko postavil. Med najbolj pogostimi v tej skupini so o vapih prednostih in slabostih, o tem, kaj menite, da lahko ponudite podjetju, kje se vidite Ëez pet let, ali se ptejete za dobrega sodelavca oziroma Ëlana ekipe, kako preæivljate prosti Ëas ... Odgovori morajo biti Ëim bolj inovativni, vendar iskreni, saj se lahko resnica prej ali slej tudi pokaæe, pe posebej pozorni pa morate biti na morebitna vprapanja o pomanjkljivostih - Ëe, denimo, ne izpolnjujete vseh pogojev, imate premalo izkupenj in podobno. V tem primeru morate natanËno vedeti, kako boste delodajalcu zagotovili, da to ne bo vplivalo na vape delo oziroma da se boste hitro nauËili, Ëesar pe ne znate. Najverjetneje bo dal delodajalec tudi vam moænost, da mu postavite kakpno vprapanje. »e se res ne spomnite nobenega, paË odgovorite, da vas je sicer nekaj zanimalo, vendar ste odgovor æe dobili med pogovorom, druga-Ëe pa so med najbolj pogostimi vprapanji tista o moænostih napredovanja in nagrajevanja ali o kakpnih nejasnosti iz oglasa za zaposlitev. V tem delu pogovora je pomembno poznavanje podjetja samega, zato bo najverjetneje na delodajalca naredilo dober vtis poznavanje preteklega dela podjetja in vprapa-nje o tem, kako bi to lahko vplivalo na vape prihodnje delo. Simona Bandur Povzeto po priroËniku How to succeed, Students’ Guide (HarperCollins Publishers) in www.zaposlitev.net ijlliMfill GOSPODARSKO OKREVANJE Dl LAHKO RILO HITREJŠE Evropska komisija je ugotovila, da se evropsko gospodarstvo v letopnjem letu poËasi krepi, Ëeprav se pe pojavljajo nekateri mepani signali, ki vËasih pokaæejo drugaËno sliko. Krepitev naj bi se nadaljevala vse leto, tako zaradi ugodnih razmer doma kot tudi drugod po svetu, je zapisala Komisija v poroËilu konec marca. Da gre na bolje, med drugim kaæe zaupanje potropnikov, ki je Ëedalje veËje, prav tako je konec dolgotrajnega upadanja investicij. A kljub temu Pedro Solbes, evropski komisar za ekonomske in denarne zadeve, meni, da bi se lahko gospodarstvo precej bolje razvijalo, krivdo za slabpe rezultate pa pripisuje ekonomskim strokovnjakom, ki imajo roke nad oblikovanjem politike. Po njegovem bi namreË lahko z izvajanjem strukturnih reform poveËali zaposlenost in pripomogli k rasti uËinkovitosti, s tem pa bi tudi dvignili zaupanje tako poslovnega sektorja kot tudi zasebnikov. Omeniti kaæe, da rast zlasti evroobmoËja pe vedno precej zaostaja za rastjo gospodarstva v Zdruæenih dræavah Amerike in na Japonskem. STAkot so javna naroËila in dræavne pomoËi, na nujnost dobro delujoËega in neodvisnega sodstva, posebej pa je poudaril pe teæave, povezane s korupcijo, in pozval dræave k odpravljanju razslojenosti na trgu dela, k veËjim vlaganjem v izobraæevanje, razvoju evropske infrastrukture, zagotavljanju socialne varnosti ter spodbudil h krepitvi skupne odgovornosti za oblikovanje prihodnosti Evropske unije. Poleg tega je parlament obravnaval tudi poroËila kandidatk - Romunije, Bolgarije in TurËije. Ocenil je, da ni nujno, da se bosta prvi dve Uniji pridruæili æe leta 2007. Bolgarija sicer dobro napreduje, ne pa tudi Romunija. STA Nadaljevanje s strani 32. 2007. V Evropski skupnosti je za-Ëetek trgovanja z emisijami zaËe-tek prihodnjega leta. Sedanja cena za tono ogljikovega dioksida je okrog 13 evrov. Z novimi tehnologijami do manjpih emisij Po besedah Aleksandra Mervarja, direktorja TE-TO Ljubljana, program za prvo trgovalno obdobje ne predvideva brezplaËnih kvot za nove investicije zunaj sedanjih emitentov ogljikovega dioksida. To pa pomeni glede na majhnost kvot in velikih potreb po energiji, da bodo morale vse nove naloæbe vkalkulirati emisije in izkoripËati nove tehnologije za boljpe izkoristke. Zaradi majhnosti nape deæele in dragocenosti obstojeËih energetskih lokacij, Mervar vidi repitev za niæje emisije ogljikovega dioksida na obsto-jeËih lokacijah z zamenjavo ob-stojeËe premogovne tehnologije s plinsko. Seveda pa je treba vrednotiti celotno ekonomijo reæima obratovanja objekta in ne samo cene emisijskih kuponov. ˜Za TE-TOL pomeni predlog razdelitve kuponov dejstvo, da so bile emisije razdeljene znotraj energetskega sektorja na podlagi emisij iz leta 1999 do leta 2002, ko ni bilo upoptevano, ali smo v obdobju od leta 1986 pa do tega obdobja æe zmanjpali emisije. Poleg tega se nap objekt ni upopteval kot kogeneracijski objekt, in so se upoptevale ugodnosti zaradi veËjih izkoristkov,« je ocenil Mervar in dodal, da bo treba v drugem trgovalnem obdobju po letu 2008 upoptevati princip energetske uËinkovitosti objektov, kakpen celoten izkoristek je najboljpi, saj bodo tako ob visoki proizvodnji energije emisije nizke. Sicer pravi direktor TE-TOL, da so vse TE v obdobju investicijskih odloËitev, da je predlog dokaj realen za prvo trgo-valno obdobje, ne pa tudi za naprej. V TE-TOL bodo s podeljeno koliËino kuponov proizvedli naËrtovane koliËine toplote, to je 1200 GW in 380 GWh elektrike na leto, in z emisijami ogljikovega dioksida ne bodo imeli dodatnih stropkov. ˜Ob ugodni ceni elektrike in dejstvu, da njeno proizvodnjo prilagajamo predvsem proizvodnji to- Foto Minka Skubic plote, ne izkoripËamo vseh instaliranih zmogljivosti kot bi jih lahko. Lahko bi proizvedli dodatnih 250 GWh ob tem, da bi morali veË narediti pri zmanjpevanju segrevanja Ljubljance. Za to proizvodnjo pa bi morali dokupiti emisijske kupone. Zanimanje za nakup nape elektriËne energije pa obstaja, predvsem preko kratko-roËnih pogodb. Delno bi ta problem repili s kurjenjem biomase na tretjem kotlu, s Ëimer bi zniæa-li emisije za 30 do 35.000 ton, in pa prigradnjo plinske turbine na drugem bloku. S slednjo naloæbo bi ob 300 GWh veËji letni proizvodnji eletriËne energije, proizvedene v soproizvodnji, za okrog 50.000 ton zniæali emisije ogljikovega dioksida,« je optimi-stiËno povzel sogovornik. Minka Skubic 41 OBNOVA HE MEDVODE PRINA©A VRSTO PREDNOSTI Letopnji poglavitni projekti podjetja Savske elektrarne Ljubljana (uspepno deluje v okviru HSE) so bili sprejeti v skladu z razvojnim programom druæbe. Po besedah direktorja Draga Polaka so æe lani spomladi izdelali razvojni program, ki je bil obravnavan in potrjen na nadzornem svetu, nato pa so ga sprejeli tudi na skuppËini SEL konec avgusta 2003. V tem razvojnem programu so si poleg zanesljive, varne in kakovostne proizvodnje elektriËne energije zadali vrsto pomembnih prednostnih nalog, med katerimi je na prvem mestu obnova HE Medvode. Kolikpna je investicijska vrednost tega projekta? Kaj obsega in kako poteka njegovo uresniËevanje? Kot je povedal direktor SEL Drago Polak, zna-pa investicijska vrednost tega projekta veË kakor tri milijarde tolarjev. Projekt obsega zamenjavo turbin s poveËanim izkoristkom in moËjo, kar je prilagojeno æe poveËani moËi obnovljenih generatorjev in novih blok transformatorjev. S tem bodo pridobili veËjo razpolo-æljivo moË in proizvodnjo. S po-veËano pretoËnostjo HE Medvode bodo dosegli tudi optimalnejpe obratovanje verige HE MavËiËe -HE Medvode. Z vgradnjo zapornic na turbinskih iztokih bodo poenostavili zaustavitev agregatov v Ëasu revizijskih in remontnih del. Z zamenjavo dotrajane lastne rabe in sekundarne opreme agregatov pa bodo omogoËili optimalnejpe in zanesljivejpe obratovanje ter daljinsko vodenje iz centra vodenja SEL. Del omenjenih obnovitvenih del so uresniËili æe lani, drugi del naj bi letos, ostala dela pa naj bi po ter-minskem planu uresniËili do konca leta 2005. Od tehniËne do ekolopke sanacije Bolj podrobno je uresniËevanje tega pomembnega projekta predstavil Mirko Javerpek, vodja projekta obnove in vodja proizvodne enote Medvode. Kot je pojasnil, prvi vgrajeni agregat v HE Medvode obratuje æe od leta 1951, drugi pa od leta 1952. Vsak od obeh agregatov je v tem Ëasu obratoval veË kakor 250.000 ur in proizvedel veË kakor 3.670 GWh elektriËne energije. Delne posodobitve je elektrarna doæivela v letih 1986 in 1987 z lokalno avtomatizacijo agregatov ter v letih 1994 in 1995 z obnovo rotorjev in vgradnjo novih statorjev obeh generatorjev. Na podlagi kompleksnih meritev karakteristik obeh agregatov ter Mirko Javer-pek, vodja projekta obnove HE Medvode in vodja proizvodne enote Medvode. Foto arhiv SEL Dvig rotorja v HE Medvode. Foto arhiv SEL spremljanja stanja obeh turbin, ki obratujeta æe veË kakor 50 let, so leta 2002 zaËeli uresniËevati projekt obnove HE Medvode. Kaj prinapa ta posodobitev? Z vgradnjo novih turbin se bo ob sodobno hidravliËno oblikovanem petlopatiËnem gonilniku (s poveËanim premerom s 3060 mm na 3250 mm), novih vodilnih lopaticah, novem konusu sesalne cevi, gonilnikovem obroËu in spodnjem vodilnikovem obroËu po-veËal pretok skozi turbine s 140 na 150 kubiËnih metrov na sekundo. NajveËja moË posamezne turbine se bo poveËala z 10,2 MW na 13,2 MW, izkoristek v celotnem obratovalnem podroËju za povpreËno 4 odstotke ter povpre-Ëna letna proizvodnja HE z 80,6 GWh na 87,5 GWh (poveËanje za 8,5 odstotka). Vbetonirani deli turbine, razen konusa sesalne cevi, ki se bo zaradi kavitacijske izpostavljenosti turbine pri najve-Ëjem pretoku in zaradi poveËanja pretoka skozi turbino zamenjal, ostanejo nespremenjeni. Z zamenjavo druge opreme turbine v skladu s sodobnimi konstrukcijskimi repitvami bodo poleg pove-Ëanja energetskih parametrov turbine poenostavili vzdræevanje turbine in izvedli njeno ekolopko sanacijo z zmanjpevanjem uporabe olja in masti, saj ima podjetje poleg certifikata sistema kakovosti ISO 9001 tudi certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001. Dosedanji potek del Mirko Javerpek je pe povedal, da je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo 21. oktobra 2002 izdalo gradbeno dovoljenje za obnovo HE Medvode. Projektivna dela so zaupali ljubljanski projektantski hipi IBE, d. d. Æe novembra 2002 je bil izdan razpis za dobavo nove hidromehan-ske opreme za zapiranje turbinskih iztokov. Omenjena dela so potekala po terminskem naËrtu, oprema je bila dokonËno montirana in testirana septembra 2003. Opravljen je bil tudi notranji tehniËni pregled. Najobseænejpi del obnove je seve- da zamenjava obeh turbin s po-moæno opremo. Dela so v polnem teku, tako v tovarni kot tudi na gradbipËu, saj so 23. februarja letos zaustavili agregat 2, ki je za prenovo prvi na vrsti. Do konca leta 2005 pa je predvidena tudi obnova agregata 1. Oprema lastne porabe je zdruæe-na v paketu za zamenjavo enosmerne in izmeniËne lastne porabe ter diesel agregata, ki so se ga lotili pe pred popolno zaustavitvijo prvega agregata. Lastna vzdr-æevalna ekipa je montirala novo nabavljena suha transformatorja lastne porabe z navitji iz aluminijske folije, zalita v aralditno maso. Dela so konËali januarja 2004, notranji tehniËni pregled pa je bil opravljen 12. februarja. Miro Jakomin Vodja projekta obnove HE Medvode je Mirko Javerpek, univ. dipl. inæ. el., vodja strojnega nadzora je Branko Flak, univ. dipl. inæ. st., gradbeni nadzor opravlja Rudi Brinpek, univ. dipl. inæ. gr., elektro nadzor pa Roman Modic, univ. dipl. inæ. el. Ta projekt obsega pest naslednjih veËjih, med sabo prepletenih sklopov: zamenjava igel za zapiranje turbinskih iztokov agregata 1 in 2 z dviænimi zapornicami (dela so konËana), zamenjava turbine in pripadajoËe elektro strojne opreme (dela so v teku), zamenjava enosmerne in izmeniËne lastne porabe ter dizel agregata (dela so konËana), gradbena dela (v teku), montaæna dela (v teku) ter sistem vodenja HE (konËna faza del). 43 ETINTRIDESET LET ZLATOLI©KE ELEKTRARNE Napa najveËja hidroelektrarna ZlatoliËje je aprila praznovala 35-letnico obratovanja. V tem obdobju je v omreæje prispevala kar 20 milijard 99 milijonov kilovatnih ur oziroma toliko, kot znapa dveletna proizvodnja vseh slovenskih elektrarn. Za nujno prenovo, ki se bo predvidoma zaËela konec leta 2006, bo po prvih ocenah potrebnih pribliæno 12 milijard tolarjev. jezu je vgrajen tudi 1 MW agregat, ki izrablja del predpisanega biolopkega minimuma, in sicer je ta pozimi 10 m3/s, poleti pa 20 m3/s. Dovodni kanal, ki je globoko vkopan v teren, pa se pred Ptujem izteka v strugo reke Drave oziroma akumulacijo zadnje v verigi Dravskih elektrarn HE Formin. Sama strojnica stoji v ZlatoliËju in ima dva vertikalna agregata z nazivno moËjo 148 HE ZlatoliËje izkoripËa potencial Drave med Mariborom in Ptujem, gradili pa so jo v letih 1964 do 1969. Kot nam je povedal vodja sluæbe za obratovanje HE Andrej Tumpej, so bile za to obmoËje ptudijsko obdelane naj-razliËnejpe repitve z veË elektrarnami (2 do 4) in za elektrarno v Hajdopah so tedaj æe zaËeli z izkopi. Pozneje pa je bil projekt spremenjen in lotili so se gradnje elektrarne kanalskega tipa z investicijskim naslovom Hidroelektrarna Srednja Drava 1. Gradnja je za tiste Ëase pomenila novost in glede na to, da so gradnjo zaËeli najprej z izkopi za strojnico sredi zlatolipkih polj, je med nakljuËni-mi opazovalci porajala ptevilna vprapanja, ki pa so izginila, ko so elektrarni dodali pe dobrih 17 kilometrov dolg dovodni in 6-kilo-metrski odvodni kanal. Kanal je trapezne oblike in veËinoma v nasipu, Ëeprav je delno tudi vkopan, saj so pri gradnji skupali Ëim bolj izrabiti naravno konfiguracijo tal in obstojeËe terase. Dovodni kanal je na dnu in notranjih breæi-nah obloæen z neprepustno betonsko oblogo, na zaËetku kanala pa je prelivni zid v strugo Drave, ki prepreËuje nevarno povipanje vodne gladine. Jezovna zgradba za HE ZlatoliËje se nahaja v Melju pri Mariboru in ima pest pretoË-nih polj, pirokih 17 metrov, prepustnost jezu pa je 4200 m3/s. Na Foto Brane JanjiÊ Andrej Tumpej in Bojan KoraËin: flPosodobitev HE ZlatoliËje je nujna.« Foto arhiv DEM Zaradi visoke podtalnice so material v odvodnem kanalu izkopavali s plavajoËim MVA, ob strojnici pa sta namepËe-na blokovna transformatorja. HE ZlatoliËje je v omreæje povezana z dvojnim 110 kV daljnovodom v stikalipËe v Cirkovcah, povpreËna letna proizvodnja elektrarne pa je 574 milijonov kilovatnih ur ali povedano drugaËe, v letu 2003 je proizvodnja HE ZlatoliËje pomenila 22 odstotkov celotne proizvodnje Dravskih elektrarn in 5,3 odstotka vse proizvedene elektriË-ne energije v Sloveniji. Gradnja elektrarne je po besedah Andreja Tumpeja potekala brez veËjih zapletov in hujpih delovnih nesreË, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa je bila podalj-pana za eno leto. DrugaËe pa je bila gradnja HE ZlatoliËje gradnja ptevilnih rekordov. Tako je bilo med njo skupaj premaknjenih 13,250.000 m3 zemlje, vgrajenih 285.000 m3 betona in 4.135 ton æe-leza. Preko dovodnega in odvodnega kanala je bilo treba zgraditi devet mostov, zaradi zniæanja podtalnice pa na novo poloæiti deset kilometrov glavnega vodovoda in obnoviti 950 vodnjakov. Kot nadomestilo za poplavljena stanovanja zaradi dviga vodne gladine Drave na obmoËju bazena in gradnje kanala je bilo treba zgraditi tudi 190 stanovanj. Da je plo za velik delovni uspeh domaËih izvajalcev in industrije, potrjuje tudi dejstvo, da se je slovesnosti ob odprtju 27. aprila 1969 udeleæil sam predsednik tedanje Jugoslavije Josip Broz Tito. Vgrajena oprema v HE ZlatoliËje je bila veËinoma izdelek domaËih proizvajalcev -turbinska oprema Litostroj, generator Rade KonËar, hidromehan-ska oprema Metalna - in je bila tudi prva elektrarna, ki je bila v celoti avtomatizirana ter v osnovi æe pripravljena za daljinsko vodenje, ki pa pozneje ni bilo uresniËeno. Kot zanimivost naj pe omenimo, da so se v stikalnici HE ZlatoliËje, kot tedaj najsodobnejpe v dræavi, usposabljali tudi stikalni-Ëarji za HE –erdap na Donavi. Nujna Ëimprejpnja posodobitev Glede na Ëastitljivo ptevilo obratovalnih let in vlogo, ki jo ima HE ZlatoliËje ne samo v verigi Dravskih elektrarn, temveË v celotnem slovenskem elektroenergetskem sistemu, ne preseneËa, da v Dravskih elektrarnah æe nekaj Ëasa intenzivno razmipljajo o njeni prenovi. Kot pravi vodja obratovanja HE ZlatoliËje Bojan KoraËin, so okvare opreme, ki je precej dotrajana in na koncu svoje æivljenjske dobe, v zadnjem Ëasu vse pogostejpe in vzdræevalcem povzroËajo nemalo teæav. Idejni projekt za prenovo je æe izdelan in poteka æe tudi njegova revizija, pripravljajo pa tudi razpisno dokumentacijo, tako da naj bi pli razpisi za izdelavo turbin in generatorjev v objavo konec tega oziroma v zaËetku prihodnjega leta, konkret- na dela pa zaËeli predvidoma leta 2006. Po ocenah naj bi za prenovo posameznega agregata porabili devet mesecev, Ëeprav bodo sku-pali ta Ëas zaradi obratovalnega pomena HE ZlatoliËje Ëim bolj skrajpati. Med razlogi za prenovo so poleg dotrajanosti opreme pe uskladitev s pretoËno zmogljivostjo celotne verige in vkljuËitev elektrarne v sistem daljinskega vodenja. Celotna inptalirana moË objekta po prenovi bo znapala 156 MW, kar pomeni, da bodo na ra-Ëun prenove pridobili dodatnih 24 MW moËi. Da gre za zelo zahteven projekt, ne samo v tehniË-nem, temveË tudi finanËnem pomenu, pa govori podatek, da naj bi za vsa potrebna prenovitvena dela namenili kar 50 milijonov ev-rov oziroma okrog 12 milijard tolarjev. Brane JanjiÊ Precejpnjo motnjo v obratovanju HE Zlato-liËje pomenijo naplavine, ki se jih na leto v povpreËju nabere veË kakor 3000 m3. Zaradi tega so morali ob elektrarni zgraditi tudi posebno odlagalipËe, pri Ëemer lesene naplavine predelajo v humus, druge odpadke, ki jih s sabo prinese reka, pa odpeljejo na odlagali-pËe. Zaposleni na elektrarni tako posredno skrbijo tudi za varovanje okolja in prispevajo pomemben deleæ k ohranjanju narave. 45 NERGETIKI PODPRLI PRIZADEVANJA ELEKTRA PRIMORSKA Podjetje Elektro Primorska je v sodelovanju z Zdruæenjem za energetiko pri GZS v zaËetku aprila v Ljubljani pripravilo okroglo mizo z naslovom Vetrna energija v Sloveniji. Na njej so predstavniki razliËnih energetskih podjetij in ustanov predstavili stalipËa do obnovljivih virov energije in pe posebej izrazili poglede o moænostih uresniËevanja projekta za gradnjo vetrnih elektrarn na Primorskem. Udeleæenci so na tem delovnem sreËanju podprli prizadevanja javnega podjetja Elektro Primorska za Ëim prejpnji zaËetek gradnje vetrnih elektrarn. Na okrogli mizi so predstavili veË aktualnih tem, kot so obnovljivi viri energije, vkljuËe-vanje vetrnih elektrarn v EES, prispevek vetrnih elektrarn k zmanjpevanju emisij toplogre-dnih plinov, nekatera okoljevar-stvena vprapanja pri umepËanju vetrnih elektrarn v prostor, izko-ripËanje vetrnega potenciala na Primorskem s stalipËa investitorja, umepËanje energetskih objektov v prostor itd. Razpravo je kot moderator uËinkovito povezoval Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike. Kot je povedal Niko Martinec, sekretar Zdruæenja za energetiko pri GZS, poleg izrabe vodne energije podpirajo tudi uvajanje vseh razpoloæljivih obnovljivih virov v proizvodnji elektriËne energije. Tako dajejo podjetju Elektro Primorska vso podporo v prizadevanjih za uresniËitev njihovih naËrtov o gradnji vetrnih elektrarn. Med cilji energetske oskrbe je Martinec omenil zagotavljanje raznolikih, uËinkovi-tih in prilagodljivih energetskih virov, zagotavljanje energetske oskrbe v kriznih razmerah, uveljavljanje ekolopko sprejemljive oskrbe in rabe energije, veËanje rabe ekolopko prijaznih virov, iz- boljpanje uËinkovitosti energetske rabe in doseganje realne cene energije. Omenil je tudi, da je treba omogoËiti razvoj slovenskim energetskim druæbam, spodbujati raziskave, razvoj in uvajanje izboljpanih energetskih tehnologij, oblikovati jasen okvir za naloæbe v energetske dejavnosti ter izboljpati medsebojno obvepËenost. Poleg tega je Martinec predstavil tudi rast rabe elektriËne energije, ki je bila v zadnjih letih veËja od predvidevanj. Kot je dejal, je iz bilance elektriËne energije v Sloveniji v letu 2004 razvidno, da bo raba elektriËne energije v Sloveniji presegla obseg v domaËih elektrarnah proizvedene energije. Zato moramo v Sloveniji Ëim prej zaËeti nov investicijski ciklus v proizvodne in prenosne zmogljivosti. Pri tem moramo upopte-vati, da je v energetskem sektorju potreben zelo dolg, veË let tra-jajoË postopek od sprejema investicijskih odloËitev za zgraditev novih energetskih objektov do njihove uresniËitve. Vetrna energija je pomemben del OVE Kot æe reËeno, so udeleæenci okrogle mize podprli prizadevanja javnega podjetja Elektro Pri- morska za Ëimprejpnji zaËetek gradnje vetrnih elektrarn. V zvezi s tem so sprejeli veË sklepnih ugotovitev, med katerimi omenimo le nekatere pomembnejpe. Kot so med drugim poudarili, sta uËinkovitejpa raba in veËja uporaba obnovljivih virov energije glavna instrumenta trajnostnega energetskega razvoja. Pri tem zagovorniki obnovljivih virov uËin-kovite rabe energije ne pojmujejo kot alternativo, temveË kot nujni pogoj trajnostnega razvoja. Oba instrumenta sta prednostna v okviru Kjotskega protokola in Foto Miro Jakomin Niko Martinec, sekretar Zdruæenja za energetiko pri GZS, je s predstavniki podjetja Elektra Primorska dejavno sodeloval pri pripravi okrogle mize o vetrni energiji. energetske strategije EU. Zato je Slovenija temu namenila velik pomen v resoluciji o NEP. VkljuËitev vetrnih elektrarn (Vo-lovja reber, Selivec, VrempËica) je v EES Slovenije tehniËno mo-goËe izvesti. Ne glede na manjpo predvidljivost proizvodnje lahko vetrne elektrarne prispevajo k iz-boljpanju zanesljivosti dobave elektriËne energije odjemalcem. Proizvodnja vetrnih elektrarn tudi ugodno vpliva na zmanjpa-nje izgub prenosa energije po EES, ker krije porabo energetsko deficitarnega obmoËja Primorske. Za vkljuËevanje vetrnih elektrarn (Volovja reber, VrempËica, Selivec) skupne instalirane moËi 200 megavatov v EES bi morali zagotoviti dodatno regulacijsko moË v obratujoËih agregatih. Zagotovitev dodatne rezerve v agregatih v obratovanju prenese proizvodnjo iz cenejpih agregatov v draæje in s tem dvigne ceno proizvedene kilovatne ure v sistemu iz termoelektrarn. VkljuËitev vetrnih elektrarn posredno zahteva tudi poveËanje tarifnih postavk za uporabo elektroenergetskega omreæja, ker se iz teh sredstev krijejo stropki za prednostno dispeËiranje kvalificiranim proizvajalcem elektriËne energije. Pri obravnavi te problematike je treba pe posebej upoptevati zahteve, po katerih mora Slovenija v skladu s Kjotskim protokolom v obdobju od leta 2008 do 2012 zmanjpati emisije toplogrednih plinov za osem odstotkov glede na bazno leto 1986. »e bi zgradili 200 megavatov vetrnih elektrarn in z njimi nadomestili proizvodnjo 400 gigavatnih ur obratovanja slovenskih termoelektrarn, bi dosegli zmanjpanje CO2 emisij za pribliæno 340.000 ton. Vetrne elektrarne z moËjo 200 megavatov bi torej prispevale nekaj Ëez 20 odstotkov od zahtevanega celotnega zniæanja 1,6 milijona ton. Po dosedanjih analizah so investicije v vetrne elektrarne na Primorskem, na lokacijah z boljpim vetrom, z ekonomskega stalipËa upraviËene. Glede na dejstvo, da so zagotovljene cene proizvodnje elektriËne energije iz OVE v sosednjih primerljivih dræavah tudi do 20 odstotkov vipje, velja, da so v Sloveniji ekonomsko upraviËe- na naloæba na lokacijah, kjer je povpreËna hitrost vetra okrog sedem metrov na sekundo. Vetrnice sprejema veËina anketirancev Kot je pokazala raziskava javnega mnenja na pirpem slovenskem obmoËju in posebej na obmoËju Ilirske Bistrice (FDV), Slovenci tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni podpirajo gradnjo vetrnih elektrarn v Sloveniji. Pomenljiva je ugotovitev, da je presenetljivo velik deleæ anketirancev pripravljen sprejeti tako imenovane vetrnice v bliæino svojih bivalipË. Med tistimi, ki podpirajo gradnjo vetrnih elektrarn, jih je veËina kot glavni razlog navedla Ëist in poceni vir pridobivanja energije. Skratka, na tem delovnem sreËa-nju je bil ponovno poudarjen pozitivni prispevek obnovljivih virov energije k trajnostnemu energetskemu razvoju. Med na-vzoËimi ni bilo zaslediti naËelnih zadrækov glede gradnje vetrnih elektrarn, poudarili pa so potrebo po iskanju takih repitev, ki bodo enako upoptevale energetske koristi kot tudi omejitve, ki jih postavlja specifiËno okolje. Podporo za gradnjo vetrnih elektrarn so podali tudi navzoËi predstavniki lokalnih skupnosti. Pri tem so izrazili priËakovanje, da bodo investitorji pri naËrtova-nju gradnje upoptevali njihove posebne zahteve in omejitve, ter da bodo lokalne skupnosti preko delovnih mest in rente imele ustrezno korist. Kot æe reËeno, so na tej okrogli mizi sprejeli pe veË drugih sklepov, ki utemeljujejo in upraviËujejo potrebo po gradnji vetrnih elektrarn na Primorskem. Po dolgem obdobju burnih razprav je zdaj na potezi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo oziroma vlada, ki naj bi se æe v kratkem izjasnila o tem vprapanju. Miro Jakomin V Zdruæenju za energetiko pri GZS menijo, da bo treba pri uresniËevanju pomembnih ciljev energetske oskrbe vzpostaviti dialog dobaviteljev in porabnikov elektriËne energije tudi ob sodelovanju vlade. Usmerjanje razvoja velikih sistemov energetske oskrbe mora voditi dræava s svojo energetsko politiko. Usmeritve, kot so zanesljivost dobave, zmanjpevanje energetske odvisnosti, v doloËeni meri pa tudi poveËanje izrabe obnovljivih virov, pomenijo dodaten poseg v naravno okolje, tak je tudi primer vetrne energije. Samo visoke zahteve po za-pËiti okolja pa ne bodo dovolj, temveË bomo morali iskati strokovne in argumentirane kompromise med kakovostno energetsko oskrbo in varovanjem okolja tako, da bomo kar najbolj zapËitili prostor in okolje ter hkrati zagotovili ustrezno oskrbo z energijo. 47 ELENA ELEKTRIKA DOBIVA »EDALJE VE»JO VELJAVO Konec marca je v pvicarski Lausanni potekala æe tretja konferenca Green Power Marketing, ki je namenjena pirokemu spektru interesnih skupin s podroËja energetike, pe posebej pa tistim, ki se ukvarjajo z zeleno elektriko (elektriËno energijo iz obnovljivih virov energije). 48 Prva konferenca je bila junija 2001 organizirana v pvicarskem monde-nem zimskem letovipËu St. Moritz, kraju, ki s svojo politiko do okolja ter naravnimi potenciali OVE sodi med pionirje zelene elektrike. Konferenca je imela takojpen svetovni uspeh, z veË kakor dvesto udeleæenci z vsega sveta, od Japonske do ZDA, seveda s prevladujoËo evropsko udeleæbo. Zamisel za konferenco se je porodila v glavah strokovnjakov z Inptituta za ekonomijo in okolje Univerze v St. Gallenu, spodbujenih s hitrim razvojem trga z zeleno elektriko, kot tudi pospepe-no gradnjo objektov OVE ter s tem povezanim pojavom vedno novih tehnologij. Rezultat ocene trgov je prinesel spoznanje, da je za uspepen razvoj le-teh potrebno sodelovanje udeleæencev trga v smislu izmenjave izkupenj ter novi instrumenti, po moænosti enotni, ki bodo odpravili ali vsaj zmanjpali negotovost in zmedenost kupcev zelene elektrike, ki je posledica razliËnih sistemov spodbujanja OVE (feed-in tarife, sistem kvot ...) in mnoæice certifi-katnih sisitemov ter nalepk z nejasnimi standardi. Sam sem se konference udeleæil æe tretjiË, zato lahko presodim, da je bila letopnja tako organizacijsko kot vsebinsko najboljpa. Sploh po drugi, ki je bila glede na udeleæbo bolj ˜pvicarsko dræavno prvenstvo«, so letos organizatorji poskrbeli, da so bile predstavljene vse teme: mednarodni politi-Ëni trendi, mednarodni trendi trgov zelene elektrike, trgovanje z zeleno elektriko, produkti in cenovna politika ter ne nazadnje potrebe kupcev. Tako piroka in aktualna tematika je na konferenco spet privabila udeleæence s celotnega sveta in s tem potrdila, da je zelena elektrika na svojem vzponu. Konference sta se poleg mene udeleæila tudi predstavnika Agencije za energijo RS in predstavnik HSE, kar potrjuje, da zelena elektrika s svojimi produkti postaja træno in politiËno zanimiva tudi v Sloveniji. Bistvena dilema - ali zelena elektrika res mora biti draæja od ˜si-ve«, se je na letopnji konferenci dokonËno razrepila. Vprapanje, ki je bilo pe pred nekaj leti bogokletno, je izgubilo svojo mistiËno ostrino. Razlogi za to niso tako mistiËni. Nizozemci, Avstrijci, Britanci, Ëe naptejemo le nekaj najbolj razvitih trgov, so cene zelene elektrike izenaËili z ˜navad-no«. Seveda za potrditev tega pregled spletnih strani tujih ponudnikov zelene elektrike ni dovolj. Tam zasledimo le cene za tarifne odjemalce in vsak ponudnik prikazuje svoj tarifni sistem. Poslovnim (kot oni reËejo upraviËe-nim) odjemalcem pa ponujajo individualno obravnavo, tako da njihovih cen ne moremo videti. S poznanstvi, ki sem jih v teh letih pridobil, pa lahko potrdim, da so cene oblikovane popolnoma tr-æno. Poglejmo v ozadje zgodbe. Zelena elektrika se kot poseben produkt prodaja zaradi osvepËanja porabnikov, predvsem pa zaradi ustvarjanja dodatnih sredstev, s katerimi se gradijo novi objekti za rabo OVE, ki na ta naËin na-domepËajo rabo fosilnih goriv Foto Dušan Jež oziroma energentov, ki povzroËa-jo emisije toplogrednih plinov (TGP). Da bi do takih dodatnih sredstev pripli in ker so tehnologije rabe OVE draæje od klasiËnih naËinov pridobivanja elektriËne energije, je treba denar pridobiti z zeleno elektriko, ki je draæja od navadne. A koliko draæja? Pet, deset, trideset odstotkov? Ob tem vprapanju so trgovci v Evropi v preteklih letih zaËeli naroËati tr-æne raziskave. Te pe danes poka-æejo, da je 38 odstotkov evropskih kupcev naËeloma pripravljenih za zeleno elektriko plaËati veË, zelo blizu tej ptevilki je odstotek tistih, ki so pripravljeni plaËati do pet odstotkov veË, nekoliko veËji pa je odstotek tistih, ki za zeleno ne bi dodatno segli v denarnico. A trgovce so rezultati zavedli, zato je bila zelena elektrika pe do pred kratkim res mo- Ëno draæja od navadne. Konkurenca se je razvijala in s tem tudi boj za posamezne kupce. Ker je elektrika posebno blago, pri katerem je cena daleË najpomem-bnejpi atribut, so trgovci upali, da si bodo kupce prevzemali s Ëe-dalje niæjo in niæjo ceno. Zanimivo, to se ni zgodilo! In to kljub temu, da so s ceno pristali na spodnji meji! Kje torej leæi problem, so se zaËeli sprapevati in posebno pozornost usmerili v marketing in raziskave certifikatnih sistemov. Pri vprapanju, ali naj bo zelena elektrika naËeloma draæja ali ne, si je treba zastaviti vsaj naslednja tri vprapanja: Gre za tarifnega ali upraviËenega odjemalca? Kakpne so koliËine prodajane zelene elektrike? Na kakpni razvojni stopnji je trg z zeleno elektriko? Tisti, ki zagovarjajo draæjo zele- no elektriko, navajajo le segment tarifnega odjema. Seveda, tam æe zaradi majhnih odjemnih koliËin zelena ne more biti cenejpa. Poleg tega, Ëe æeli ta trgovec (legitimno in marketinpko pravilno) dobiËek vlagati v nove objekte OVE, hkrati pa so njegove prodajne koliËine majhne, mora ceno pop-teno zasoliti, saj bo le tako izpolnil obljubo, ki jo je dal kupcu -da bo iz dodatka na ceno zgradil nove elektrarne na OVE. Paradoksalno, kajne? A veËinoma ne gre drugaËe. Naloga trgovcev je, da kupcem ustrezno predstavijo ˜zelenost« zelene elektrike, torej dodatne atribute, ki jih taka energija ima in na prvi pogled niso vidni, prinapajo pa ptevilne dolgoroËne pozitivne uËinke. No, trgi se v Evropi medtem razvijajo. Nizozemski je tako ali tako fenomen zase, z veË kot tretjino gospodinjstev, ki so se odloËila za zeleno elektriko (2,4 milijona!), je prisiljen zeleno celo uva-æati! Njihova podjetja so dolæna zagotoviti tri odstotke porabe zelene elektrike, kar morajo dokazati s certifikati. Drugje je træni prodor veËinoma pe vedno okrog enega odstotka, kar kaæe na to, da potrebujemo drugaËne ali vsaj modificirane instrumente, ki bi pospepili rast OVE. Pomembna ugotovitev na letopnji konferenci Green Power Marketing je, da do visokega trænega deleæa zelene elektrike vodi kombinacija podpor, seveda z ustreznim marketingom, in ne le en ali drugi sistem. Zelena elektrika ni veË lokalna modna muha, paË pa je s podporo EU moËno pridobila na veljavi. EU (Evropska komisija) tudi finanËno podpira mnoge investicijske, promocijske in raziskovalne projekte, med katerimi je bila v zadnjem Ëasu izdelana metodologija za oceno eksternih stropkov, ki v pirpi druæbi nastajajo zaradi rabe fosilnih goriv in niso vkljuËeni v ceno energije. Bistveno se tudi zavzema za harmo-nizacijo sistemov podpor, predvsem naËinov certificiranja (certifying), podeljevanja nalepk (labeling) in poenotenja standardov, kjer vedno znova naleti na oviro, da ima najboljpe rezultate na rast OVE prav sistem feed-in tarife. V zadnjih desetih letih so se razvili razliËni sistemi spodbujanja 49 50 rabe OVE in razliËni produkti zelene elektrike. V Veliki Britaniji ima na primer vsak produkt zelene elektrike kar ptiri temeljne sestavine: - elektriËna energija - certifikat za davËne olajpave (LEC) - zeleni certifikat za obvezen nakup (ROC) - potrdilo o izvodu (REGO) Mimogrede, to, kar bo za strokovnjake elektroenergetskega sistema pe posebno zanimivo, je, da je zaradi nemogoËe urne izravnave med konËnim odjemalcem in proizvajalcem (OVE) splo-pno dogovorjeno, da je izravnalno obdobje 12 mesecev. O enotnem evropskem standardu za zeleno elektriko se je prviË govorilo ravno na prvi GPM konferenci v St. Moritzu. Dr. Vigotti iz Rima je predstavil zamisel, ki se je takrat zdela pe nekoliko utopi-Ëna, da bi v Evropi imeli eno samo institucijo, ki bi podeljevala zelene certifikate. Tako se je rodila organizacija RECS, katere Ëlan je od lani tudi slovenski HSE, kot izdajatelj certifikatov pa je tudi æe potrjena Agencija za energijo RS. Pri RECS lahko opazimo stabilen razvoj, ki sicer pe ni uspel odpraviti drugih certifikatov (npr. ptirih nempkih), a æe globoko prodira v dræavne sisteme spodbud. Sistem certificira-nja RECS pa ni tako tog, kot je bilo sprva mipljeno, saj danes omogoËa, da so ti certifikati træni ali prostovoljni, odvisno od politike posamezne dræave. Z razvojem RECS je torej kazalo, da bodo nalepke (te le potrjujejo ˜zele-nost« produkta, ne pa tudi npr. izvora) spraskane z vhodnih vrat kupcev zelene elektrike, vendar ne - ravno nasprotno! Po vzoru RECS so zainteresirani ustanovili Evropsko mreæo za zeleno elektriko (Eugene). Eugene tako razvija mednarodne standarde za zeleno elektriko, in to v procesu sodelovanja z okoljskimi in potropnipkimi NVO, ˜nalep-karji«, energetskimi strokovnjaki ter proizvajalci elektriËne energije. Kot æe uveljavljena inptitucija akreditira dræavne organe za podeljevanje nalepk in harmonizira sisteme nalepk na evropski ravni. Eugene je kakovostni standard, ki kupcem zagotavlja, da so produkti zelene elektrike dejansko dodatek k obveznim trænim mehanizmom (kvote, feed-in tarife ...). Ob tem je treba poudariti, da zeleni certifikati niso nalepke, a se lahko uporabijo kot orodje za sledenje in preverjanje sistemov zelene elektrike. Letos smo bili prviË priËa veËji konfrontaciji dveh sistemov, kar je seveda ob razvoju trgov obi-Ëajno. V prihodnje bomo videli, ali bo imela ta konfrontacija pozitivne posledice, v smislu sodelovanja RECS in Eugene, ali pa se lahko zgodijo celo negativni zasuki in oddaljevanje obeh organizacij. To bi bilo seveda za zeleno elektriko neugodno. Tudi Slovenija je letos nekoliko plapno stopila na pot zelene elektrike. Konferenca GPM je odli-Ëna priloænost za zbiranje razli-Ënih informacij in komentarjev ter izsledkov znanstvenih raziskav na enem mestu, kar je dru-gaËe praktiËno nemogoËe. »e lahko zberep denar za enormno kotizacijo (1560 evrov), je udeleæba na konferenci skoraj nujna, vsaj za vse tiste, ki se ukvarjajo z novimi produkti na trgu z elektri-Ëno energijo. Æal se tudi letos konference ni udeleæil noben predstavnik MOPE, ki se mu tako v procesu odloËanja lahko zgodi, da se znajde v neprijetni situaciji, kateri od interesnih skupin zaupati in ji s tem podeliti skoraj izkljuËno pravico do ˜strokovnega« mnenja. Verjetno od tu izhaja ugotovitev dr. R. Wuestenhagna, idejnega oËeta konference, da ljudje z moËjo po-litiËnega odloËanja ne spregledajo, da bi s pomoËjo povprapeva-nja kupcev lahko dosegli visoko zastavljene cilje pri razvoju OVE. Za konec lahko napipemo le pomembno ugotovitev, ki se je izoblikovala v vseh letih razvoja zelene elektrike. Za razvoj trga zelene elektrike je pomembno zagotoviti pet gonilnih sil: PolitiËne spodbude Inteligentno træenje Nakupe s strani dræavnih organov Certificiranje zelene elektrike Liberalizacijo trga Z organizatorji konference sem se precej pogovarjal tudi o sami organizaciji in ob koncu so celo izrazili zamisel, da bi eno od na- slednjih konferenc organizirali v Sloveniji. To bi bila seveda izjemna priloænost in velika Ëast, a pred tem nas Ëaka pe velika naloga - da odkljukamo vseh pet zgoraj naptetih toËk. Marko GospodjinaËki PESIMISTICNI GLEDE VSTOPA V EVROPSKO ONIJO Poljaki od skorajšnjega vstopa v Evropsko unijo ne pricakujejo veliko. Javno-mnenjska raziskava tamkajšnjega inštituta OBOP je namrec pokazala, da kar 40 odstotkov državljanov meni, da je bila odlocitev za prikljucitev sicer dobra, vendar pa je vsak tretji med njimi preprican, da se bodo po vstopu življenjske razmere v državi poslabšale. Tako le vsak peti Poljak verjame, da se bo njegovo življenje po prvem maju spremenilo na bolje, vec kakor tretjina državljanov pa ocenjuje, da pridružitve niti ne bodo obcutili. Toda to so le kratkorocna pricakovanja, pri dolgorocnih pa je že zaznati nekaj vec optimizma: 58 odstotka vprašanih je mnenja, da se bodo razmere v prihodnjem desetletju le izboljšale, da bo slabše, pa jih je prepricanih le desetina. Zanimiv je tudi podatek, da kar 43 vprašanih meni, da država na vstop ni dobro pripravljena. STA PETROCHINA LANI MO»NO POVE»ALA DOBI»EK Petrochina, najveËji kitajski proizvajalec nafte in zemeljskega plina, je lani zasluæila 8,41 milijarde dolarjev, kar je za 48 odstotkov veË kakor leto prej. Prihodki druæbe so se v tem obdobju z 29,52 milijarde dolarjev poveËali na 36,69 milijarde. KoliËina naËrpane nafte se je namreË poveËala za sedem odstotkov na 775 milijonov sodov, proizvodnja zemeljskega plina za 14,3 odstotka na 20,7 milijona kubiËnih metrov, PetroChina pa je prodala za skoraj osem odstotkov veË plina, kurilnega olja in bencina. S takpnimi doseæki je ustvarila drugi najveËji dobiËek v Hong-kongu. Kot je pojasnil predsednik druæ-be, sta glavna razloga za skokovito po-veËanje zasluæka gospodarska rast Kitajske in rast cen nafte. PovpreËna prodajna cena surove nafte se je namreË lani poveËala z 22,5 na 27,2 dolarja za sod. STA REŠITVE USTVARJAJO VREDNOST Transportna omrežja Klasicna podatkovna omrežja za ponudnike storitev Klasicna omrežja za infrastrukturna podjetja NGN omrežja za ponudnike storitev NGN omrežja za infrastrukturna podjetja Sistem vodenja omrežij Pasivna infrastruktura zgradb Napredna omrežja LAN Centralni intranet Razpršeni intranet Sistem telefonije IP za mala podjetja Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja Sistem storitev popolne podpore / Za vec informacij obišcite www.smart-com.si Smart Com d.o.o., Informacijski in komunikacijski sistemi Brneiceva 45, 1001 Ljubljana-Crnuce, T: 01/5611 606, F: 01/5611 571, E-mail: markcting@smart-eom.si O ZAPOSLENE ZARADI HSD BOLELA GLAVA? Pri veËini zahtev, ki jih je postavil Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije v okviru stavkovnih zahtev industrijskih sindikatov pod okriljem ZSSS, so poglavitne dileme æe skoraj repene. Za zdaj pe niso razËipËena odprta vprapanja o po-loæaju energetskih druæb (dilema: ali sodijo v gospodarstvo ali v javni sektor) ter o zagotovitvi enakopravnega sodelovanja SDE Slovenije kot partnerja pri nastajanju novih integracijskih procesov in hËerinskih druæb. Da sindikatu ni omogoËeno enakopravno sodelovanje in je prikrajpan za bistvene informacije, se pe zlasti kaæe v postopku sprejemanja novega energetskega zakona v parlamentu in pri ustanavljanju Holdinga slovenske distribucije (HSD). 52 Sindikat je v ospredje naj-novejpih dejavnosti postavil zahtevo, da se gospodarske druæbe, ki so v ve-Ëinski lasti dræave, ne opredeljujejo kot javni sektor, ter da se z zakoni in uredbami ne omejujejo pri izplaËilih raznih osebnih prejemkov zaposlenih. Kot je povedal predsednik SDE Slovenije Franc Dolar, so se glede tega problema pred kratkim dogovorili z ministrom Janezom KopaËem, da do naslednjega delovnega sreËa-nja pripravijo podrobnejpa izho-dipËa za pogovor. V zvezi z zahtevo po zagotovitvi enakopravnega sodelovanja SDE kot partnerja pri nastajanju novih integracijskih procesov in hËerinskih druæb, pa je Dolar poudaril naslednje: ˜Zaskrbljen sem nad dejstvom, da odgovorni akterji kljub svoji naËelni pozitivni privolitvi sindikatu za zdaj pe niso omogoËili enakopravnega sodelovanja v postopku ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije. Kot kaæe, se nekateri niso Nekateri se oËitno niso niË nauËili iz ustanovitve Holdinga Slovenske elektrarne, meni Franc Dolar, predsednik SDE Slovenije in Ëlan Komisije za socialni dialog na po-droËju energetike pri Evropskem parlamentu. Vseeno pa priËaku-je in upa, da bo na koncu vendarle prevladal razum. niË nauËili iz ustanovitve Holdin-ga Slovenske elektrarne. ©e vedno namreË trmasto vztrajajo na svojih pozicijah, kar se lahko negativno odrazi na raËun socialne varnosti zaposlenih v distribucijskih podjetjih. Vendar pa SDE Slovenije ne bo dovolil, da bi v praksi uveljavili take poteze, ki bi v jedru pkodovale poloæaju in pravicam zaposlenih. Ponovno opozarjam, da je treba sindikatu takoj omogoËiti enakopravno sodelovanje v postopku ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije. »e pa ne bo priËakovanih rezultatov, bomo sproæili nadaljnje aktivnosti za zapËito temeljnih pravic in interesov zaposlenih.« Zahteva po zagotovitvi enakopravnega sodelovanja SDE Slovenije kot partnerja pri nastaja- Foto Miro Jakomin nju novih integracijskih procesov se je pokazala kot aktualna tudi pri sprejemanju novega energetskega zakona v parlamentu. »e-prav se je doslej o tej tematiki zvrstilo æe precej okroglih miz in drugih strokovnih posvetovanj, na katerih so lahko sindikalisti sodelovali, je treba vedeti, da so se teh sreËanj udeleæili tako kot ta ali oni dræavljan. OdveË je podrobneje utemeljevati, da bi odgovorni akterji morali Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije omogoËiti aktivnejpo vlogo v razpravah o tako pomembni tematiki, ki je v vitalnem interesu vseh zaposlenih v energetskem sistemu. Skratka, v predsedstvu SDE Slovenije ponovno opozarjajo, da hoËejo zagotoviti udeleæbo predstavnikov sindikata povsod tam, kjer je govor o zadevah, ki so tako ali drugaËe povezane z ekonomskim in socialnim poloæajem delavcev energetike. Dejstvo je, da je na nekaterih kljuËnih segmentih energetike opaziti zastoj v socialnem dialogu (priprava energetskega zakona, ustanavljanje Holdinga slovenske distribucije), ker SDE Slovenije ne razpolaga s potrebnimi informacijami, razen tistih, ki so bile sindikalistom predstavljene zgolj po naËelni plati. Tem vprapanjem bodo sindikalisti namenili veliko pozornost tudi na letni seji konference SDE Slovenije, ki bo predvidoma potekala v prvi polovici maja v Ljubljani. Na njej bodo preverili sindikalno delovanje v letu 2003 (kot æe zdaj ugotavljajo, je bilo njihovo delo zelo uspe-pno), hkrati pa bodo predstavili tudi dejavnosti v letu 2004. Ob æe omenjenih teæavah pa je spodbudno, da se je SDE Slovenije s socialnimi partnerji sporazumel o prehodu zaposlenih iz druæbe Holding Slovenske elektrarne v novo ustanovljeno druæ-bo HSE Invest, ki so jo pred kratkim z dokapitalizacijo ustanovili druæbeniki HSE, Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana in Sopke elektrarne Nova Gorica. Po besedah Dolarja je vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne zavzelo pozitivno dræo in povleklo poteze v duhu socialnega partnerstva. V skladu z doseæenim dogovorom (formalni podpis pe sledi) bodo omenjeni prehod opravili na hu- man naËin, pridobljene pravice pa se zaposlenim ne bodo zmanj-pale. »e bi se morda novo podjetje znaplo v ekonomskih ali finan-Ënih teæavah, socialna varnost delavcev ne bo ogroæena, saj jim je pe vedno odprta pot v HSE kot matiËno podjetje. Ob tem je Dolar pe povedal, da imajo za izvedbo stavkovnih aktivnosti na voljo izredno moralno, pa tudi popolno finanËno podporo (stoodstotno nadomestilo za plaËe delavcev v primeru stavke) od uglednih mednarodnih sindikalnih central, kot so PSI, EPSU in EMCEF. Omenil je tudi, da je bil pred kratkim ponovno potrjen kot Ëlan Komisije za socialni dialog na podroËju energetike pri Evropskem parlamentu, in sicer za dvoletno obdobje. Poleg tega s sodelavci izvaja tudi koordinacijo sindikalnih aktivnosti za oæivitev socialnega dialoga na obmoËju nekdanje Jugoslavije in v drugih dræavah jugovzhodnega dela Evrope. Miro Jakomin Industrijski sindikati, med katerimi je tudi SDE Slovenije, so doslej pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije uresniËili æe veË odmevnih stavkovnih akcij oziroma protestov, s katerimi æelijo pospepiti obnovo socialnega dialoga na panoæni ravni in doseËi izboljpanje plaË zaposlenih v njihovih dejavnostih. »e delodajalci ne bodo ugodili njihovim zahtevam, bo 26. maja 2004 po napovedi omenjenih sindikatov priplo do generalne stavke. Pred kratkim je SDE Slovenije ponovno podprl zahteve kolegov iz industrijskih sindikatov in jim tudi v prihodnje zagotavlja vso podporo. 53 SOUPRAVLJANJE KOT ZAVEZNIK UPRAVI IN SINDIKATU Svet delavcev podjetja Elektro Maribor v zadnjih letih uspepno vodi predsednica Veronika Fermevc Ban, ki je dejavna tudi v pirpem elektrogospodarskem okviru. Æe novembra lani je sklicala prvi skupni sestanek vseh predsednikov in predsednic svetov delavcev distribucijskih podjetij. Dogovorili so se, da bodo tudi v prihodnje veËkrat pripravili tovrstna sreËanja in si izmenjali koristna spoznanja in izkupnje, ki zasluæijo pozornost tudi na straneh Napega stika. Tako smo zadnjiË pisali o zaËetku uvajanja soupravljanja v primorski distribuciji, tokrat pa nas zanima, do kam so na tem podroËju prispeli v javnem podjetju Elektro Maribor. Svet delavcev podjetja Elek-tro Maribor trenutno pteje trinajst Ëlanov, in sicer sedem iz distribucijskih enot, tri iz storitvenih enot in tri iz skupnih sluæb. Prvi mandat sveta delavcev je potekal v obdobju od marca 1998 do 2002. V drugem mandatu je postala predsednica sveta delavcev Veronika Fermevc Ban, ki ima 32 let delovne dobe in je v podjetju Elektro Maribor zaposlena od leta 1976. V novejpem Ëasu je precej dejavna tudi kot Ëlanica odbora za enake moænosti pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Pred kratkim smo jo obiskali v distribucijski enoti Elektro Slovenska Bistrica, kjer je zaposlena kot vodja finanËne-ga oddelka, in se z njo pogovorili o dosedanjih izkupnjah, aktualnih nalogah in nadaljnjih prizadevanjih na podroËju soupravljanja delavcev. Ker je komunikativna in razgledana osebnost, je z veseljem spregovorila o soupravljanju, ki vsebuje ptevilne moænosti ustvarjalnega sodelovanja med zaposlenimi, upravo, sindikati ... Vrsto let ste bili aktivni na sindikalnem podroËju. Kaj vas je pravzaprav pritegnilo k delu v svetu delavcev? »Vedno sem bila sindikalistka z dušo in telesom. Zanimanje pa mi je vzbudil Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju iz leta 1993, ki je omogocil nove razmere in nacine dela. Gre za sodelovanje pri upravljanju gospodarskih družb, s cimer se odpirajo tudi možnosti za ustvarjanje boljših delovnih razmer za zaposlene, možnosti vplivanja zaposlenih na vsebino in organizacijo dela, bolj prijazen odnos do delovnega okolja, pa tudi boljše možnosti za doseganje uspešnejšega poslovanja družbe. Poleg tega je omenjeni zakon omogocil tudi možnost dogovorov med svetom delavcev in delodajalcem tudi za podrocja, ki niso omenjena v zakonu. Vse to me je navdušilo za delo v svetu delavcev, ceprav ugotavljam, da je takrat delodajalec želel samo zadostiti zahtevam zakona, ni pa mu bilo toliko do resnicnega delovanja sveta delavcev.« Kako ste v svetu delavcev reševali zacetne težave? »Od sprejetja zakona do ustanovitve sveta delavcev smo porabili kar pet let in smo se v prvem mandatu veËidel ˜zaletavali« s pobudami in ponujali predloge na razliËnih podroËjih, za kar pa uprava ni pokazala razumevanja. Nasprotno, imeli smo obËu-tek, da ipËejo pota in naËine, kako nam ne ustreËi za vsako ceno, namesto da bi poiskali vsaj minimalne skupne repitve teæav v korist zaposlenih in druæbe kot celote. ©e vedno sem prepriËana, da lahko vsak posameznik v druæbi, ki pozna svoje podroËje dela, najbolje vidi pomanjkljivosti, in lahko predlaga najboljpe repitve. »e vemo za poslovno vizijo in Ëe zaposleni poslovno vizijo sprejmejo za svojo, so jo sposobni tudi uresniËevati.« V vsakem gospodarskem naËrtu podjetja ali druæbe zasledimo stavek, da bodo v druæbi sprejemali ustrezne ukrepe za iz-boljpanje sistema in tako vplivali na veËje zadovoljstvo napih odjemalcev, zaposlenih in ugled podjetja in podobno. Kako pa je s to zadevo v praksi? ˜Bolj ali manj je vedno opazen doloËen razkorak med naËelnimi opredelitvami in dejanskim delom. Vemo, da je lahko le zadovoljen delavec, ki Ëuti in diha s podjetjem, kljuË do uspeha druæbe v tem neizprosnem trænem sistemu. Doslej so se vsi vedli tako, kot da je tako razmipljanje ilu-zorno in da je vse odvisno le od lastnika. Odnos se poËasi spreminja tudi pri nas in obËutiti je prizadevanja nove uprave v tej smeri. Trenutno so zaposleni bolj v fazi opazovanja, ali gre za resni-Ëno prizadevanje v smeri boljpe-ga sodelovanja, ali gre za pote-gavpËino. Ljudje so desetletja izgubljali zaupanje in zdaj si je to zaupanje treba povrniti in ga okrepiti. Dejavnosti, ki prav zdaj potekajo, nas o tem prepriËujejo, saj se izboljpuje notranje komu- niciranje z zaposlenimi, kar bo pri ljudeh gotovo spodbudilo obcutek za dejavno sodelovanje in odlocanje pri poslovnem procesu, ne pa zgolj z zahtevami, kontrolo, kaznovanjem ...« Kakšne so možnosti, da bi v vasem podjetju delavsko soupravljanje dvignili se na višjo raven? »Od vodstva je odvisno, koliko bodo dovolili razvoj sodelovanja delavcev pri upravljanju tako na individualni ravni kot na kolektivni ravni. Pripravljenost vodstva, da se vsaj delno omilijo posledice preteklih let - na podrocjih reševanja problematike premalo izplacanih plac, placne politike, opisov in sistemizacije delovnih mest, sistema nagrajevanja itd. - in resnicne namere, da se izpogaja in sprejme podjetniška kolektivna pogodba, dajejo dobra izhodišca za mocnejše sodelovanje zaposlenih pri upravljanju družbe.« V cem vidite bistveni pomen soupravljanja delavcev? »Cilj vseh nas, tako zaposlenih kot vodstva podjetja, naj bi bil v utrjevanju pripadnosti in prizadevanju za dosego cim boljših rezultatov družbe. Pri vsem tem pa imajo zelo veliko vlogo posamezniki »vodje« za prenašanje obcutka dejanske moci soupravljanja na zaposlenega. Bolj ko bo odprt dialog med nadrejenimi in podrejenimi, višja bo stopnja zaupanja, višja bo produktivnost zaposlenih in bolj se bodo obvladovali stroški.« S cim se ukvarja vaš svet delavcev? Za kaj se zavzemate kot predsednica? »Naš svet delavcev je v tem mandatu februarja imel že 10. sejo in v tem casu je bilo sprejetih 63 sklepov, to je predlogov in pobud, ki se nanašajo na podrocje izobraževanja, varnost in zdravje pri delu, notranjo organiziranost družbe in sistemizacijo, politiko plac (ta je v Elektru Maribor izredno pereca), pocitniških zmogljivosti, norm za odcitavanje števcev, nadurnega dela, službenih potovanj, uresnicevanje zakona o delovnih razmerjih itd. Pri tem se zavzemam za ucinkovito obvešcanje na vseh podrocjih in do vseh delovnih okolij. Apeliram na vse Ëlane sveta delavcev, da vsaj enkrat na leto skliËejo zbore delavcev in da imajo zaposleni preko njih vedno moænost dajanja pobud in predlogov. Omenila pa bi pe, da imamo v nadzornem svetu dva Ëlana kot predstavnika zaposlenih, ki opravljata kakovostno delo. »e-prav predstavljata samo tretjino Ëlanov v nadzornem svetu, sem prepriËana, da znata zagovarjati interese zaposlenih.« Vsekakor gre za vrsto pomembnih nalog sveta delavcev, ki lahko v marsiËem vplivajo na spodbudnejpi ekonomski in socialni poloæaj delavcev. Katera naloga je v tem trenutku za vas najpomembnejpa? ˜Sodelovanje napih delavcev pri oblikovanju delovnih mest in pri sestavljanju sistematizacije je za nas trenutno najbolj pomembna naloga. Zavedamo se, da sistemizacija delovnih mest doloËa kadrovske zahteve glede na organizacijo podjetja in vlogo osebnostnih vrednot zaposlenih. To je podlaga za vrednotenje zahtevnosti dela in za naËin motiviranja zaposlenih, zato æelimo pri tem tvorno sodelovati. Prvo skupno posvetovanje sveta delavcev, sindikata, uprave in izbranega izvajalca smo opravili v zaËetku aprila. Dogovorili smo se za skupne cilje in se hkrati sporazumeli, da bomo sodelovali pri doloËitvi meril za ocenjevanje delovne uspe-pnosti delavcev in pri doloËitvi kriterijev za napredovanje delavcev. To so namreË podroËja, za katera svet delavcev na podlagi zakona daje soglasja.« Kaj v prihodnje pe nameravate uresniËiti na podroËju soupravljanja? ˜Poleg æe omenjenih nalog je v programu predvideno, da bo nap svet delavcev obravnaval poslovni rezultat za leto 2003, gospodarski naËrt za leto 2004 in zelo aktualno posvetovanje o sistemizaciji delovnih mest, katerega projekt je trenutno v izdelavi. Glede na raznolikost in strokovno zahtevnost problematike, ki jo obravnava svet delavcev, sem prepriËana, da bi morali izkoristiti moænost, ki jo daje Zakon o soupravljanju delavcev, in sicer, da imamo lahko v napi druæbi dva Ëlana sveta delavcev, ki bi se poklicno ukvarjala s to problematiko. PrepriËana sem, da bi bila potem kakovost dela bistveno boljpa. Poudarila pa bi pe to, da na vseh podroËjih delovanja tesno sodelujemo s sindikatom Elektra Maribor. PrepriËana sem, da bomo le skupaj uspepno skrbeli za dosledno izvajanje zakonov, pogodb in dogovorov.« Miro Jakomin Veronika Fermevc Ban, nica sveta delavcev podjetja Elek-tro Maribor. Foto Miro Jakomin Veronika Fermevc Ban, predsednica sveta delavcev podjetja Elektro Maribor, je v pogovoru pe posebej poudarila, da je naloga sveta delavcev varovati pravice, ki jih imajo delavci na podlagi delovne zakonodaje. Prav na tem podroËju so skupna stiËipËa delovanja sveta delavcev in sindikata. Pri tem je teæko potegniti jasno loËnico, kaj naj obravnava prvi in kaj drugi. Bistveno je, da vse obËutljive zadeve repujejo z dialogom, posvetovanji, usklajevanji in dogovori. Zato je na sestankih sveta delavcev vedno navzoË tudi predstavnik sindikata. In obratno: na sindikalnih sejah je vedno zagotovljena udeleæba predstavnika sveta delavcev. Na ta naËin imajo delavci zagotovljeno dejansko moænost, da s svojimi predlogi prispevajo k izbolj-panju delovnih razmer. Le tako je priËakovati boljpo uËinkovitost poslovanja, boljpe nagrajevanje, boljpe zadovoljstvo zaposlenih itd. Skratka, soupravljanje delavcev vsebuje odliËne moænosti vsestranskega sodelovanja, ki jih je treba v praksi nenehno odkrivati in uveljavljati. To pa seveda zahteva tudi vipjo stopnjo zrelosti in poguma. 55 SOTECH SE POGUMNO OZIRA V EVROPO Družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov Esotech iz Velenja je minulo leto koncala pozitivno in si dobre poslovne rezultate obeta tudi letos. S povezovanjem s sorodnimi podjetji naj bi si odprli pot na zahtevnejše trge, pri cemer ostaja naša najšibkejša tocka prodaja. Velenjski Esotech si je v minulem desetletju v energetskih krogih ustvaril sloves kakovostnega in zanesljivega poslovnega partnerja, zato ne preseneËa, da tudi svojo prihodnjo poslovno strategijo gradi predvsem na energetskih projektih, ki naj bi dolgoroË-no zagotavljali vsaj polovico vseh prihodkov. Ta deleæ je po besedah predsednice uprave Zofije Mazej KukoviË danes celo veËji, saj na energetskem podroË-ju ustvarijo pribliæno 60 odstotkov vseh prihodkov, 30 do 35 odstotkov prispevajo ekolopki projekti, preostanek pa pridobijo v okviru uvajanja sodobnih informacijskih tehnologij.Vsa tri po-droËja naj bi razvijali tudi v prihodnje, pri Ëemer upajo, da so tista najteæja leta, ko so se morali sooËiti z investicijsko krizo v elektrogospodarstvu, za njimi. Leto 2003 so sklenili s tremi milijardami sto milijonov tolarjev prihodka, podoben obseg poslovanja z nekaj odstotno rastjo pa priËakujejo tudi letos. Pri tem je treba poudariti, dodaja Zofija Mazej KukoviË, da smo napa prizadevanja v zadnjih letih usmerili bolj v poveËevanje deleæa dodane vrednosti in ne toliko v samo pirjenje obsega del, saj je mogoËe na ta naËin dosegati ne samo veË-jo kakovost storitev in zadovoljstvo naroËnikov, temveË tudi boljpe ekonomske rezultate. Premajhen deleæ dodane vrednosti se po njenem mnenju ob bliæajoËem vstopu v Evropsko unijo tudi drugaËe kaæe kot najveËja pomanjkljivost slovenskega gospodarstva, ki ima sicer na voljo precej kakovostnih izdelkov in akumuliranega tudi veliko znanja, a zelo slabo prodajno mreæo. Tuje druæbe znajo v prodajnem procesu iz mupice narediti slona, pri nas pa ne uspemo niti obratno. Tudi zato je bil Esotech lani med pobudniki za ustanovitev slovenskega ekolopkega grozda, ki ta hip povezuje petnajst razliËnih slovenskih podjetij in inptitutov, in s pomoËjo katerega naj bi sku-pali zdruæiti moËi pri obvladovanju kompleksnejpih ekolopkih in energetskih projektov ter prodreti tudi na tuje trge. V Sloveniji veËina podjetij, in med njimi je tudi Esotech, sodi med majhna in srednje velika podjetja, ki za investicije nimajo na voljo ogromnega finanËnega kapitala. ˜Vse, kar pravzaprav imamo«, poudarja Zofija Mazej KukoviË, ˜so ljudje, njihova volja do dela, pridobljeno znanje in izkupnje. Zato sem prepriËana v resniËnost izroËila napih babic - Pomagaj si najprej sam in tudi drugi ti bodo pomagali.« Vsekakor pa skupamo Foto Brane JanjiÊ v Esotechu na bližajoci se vstop v družino evropskih držav gledati kar se da pozitivno in takšno vzdušje skušamo vzpostaviti tudi med zaposlenimi. Tako na razširitev in odprtje trga gledamo predvsem kot na nove priložnosti in ne toliko kot na prihod konkurencnih podjetij, ceprav se bomo tudi z njim zagotovo srecali. V ospredju dela na hidroelektrarnah Med poglavitnimi energetskimi projekti Esotecha so letos v ospredju dela na prenovi Dravskih elektrarn in pri gradnji spodnje-savske verige, precej pa si obetajo tudi od napovedane gradnje crpalnih elektrarn. Prav tako imajo že sklenjenih nekaj pogodb za manjša vzdrževalna dela in Zofija Mazej KukoviË: Slovenski ekolopki grozd smo ustanovili predvsem z namenom napim kupcem ponuditi konkurenËne tehnologije, ki vsebujejo komponente domaËega znanja. dograditev podsistemov na termoelektrarni ©optanj, pripravljajo projekt vgraditve razæveple-valne naprave v termoelektrarni Trbovlje, nekaj del pa naj bi opravili tudi v termoelektrarni Brestanica in ljubljanski termo-elektrarni-toplarni. Drugi leto-pnji veËji naroËniki so po besedah Zofije Mazej KukoviË pe Cinkarna Celje, kjer pripravljajo najve-Ëji pogon za pripravo tehnolopke vode v Sloveniji ter vrsta ekolo-pko energetskih projektov v jese-nipkem Acroniju, kjer sodelujejo tudi s Siemensom. Drugih manj-pih naroËnikov je okrog ptiristo, v tujini pa ta hip sodelujejo pri prenovitvenih delih v TE Tuzla in v talilnici svinca v Titovem Ve-lesu. S podroËja uvajanja sodobnih tehnologij so nedavno z Ministrstvom za polstvo, znanost in tehnologijo podpisali pogodbo o opremi nekaj deset srednjih in vi-pjih pol z videokonferenËnimi sistemi. To podroËje svojega delovanja nameravajo krepiti pe naprej, saj so sodobne informacijske tehnologije sestavni del vseh danapnjih poslovnih dejavnosti. Veliko pa si obetajo tudi iz æe omenjenega povezovanja s sorodnimi podjetji pri izvajanju energetsko ekolopkih projektov, saj gre za podroËji, ki sta moËno povezani in tudi v pirpem prostoru stopata v ospredje naloæbenih dejavnosti. DrugaËe pa jim naËrtov tudi v prihodnje ne manjka, saj æelijo po zagotovilih Zofije Mazej Ku-koviË ohraniti sloves inovativne-ga podjetja, pripravljenega kar se da zadovoljiti potrebe svojih naroËnikov. Zagotovilo temu naj bi bili solidna kadrovska struktura s 170 zaposlenimi, dograjevanje sistema kakovosti ter razvejana in kakovostna mreæa dobaviteljev storitev. Brane JanjiÊ SUEZ ZELI V CELOTI PREVZETI ELECTRABEL Francosko elektroenergetsko podjetje Suez namerava v celoti prevzeti belgijski Elec-trabel, je v zaËetku meseca objavil belgijski dnevnik De Standard. Suez sicer æe ima v lasti nekaj veË kakor polovico Electrabela, ki je tudi njegova najbolj dobiËkonosna enota, æe nekaj Ëasa pa napoveduje popolni prevzem, kar naj bi se uresniËilo v drugi polovici letopnjega leta. Prav zaradi tega so delnice belgijskega podjetja v prvih dneh aprila poskoËile na najvipjo raven in dosegle 275 evrov. Suez se o moænosti nakupa deleæa podjetja, ocenjenega na kar tri milijarde evrov, pogovarja æe veË kakor leto, vendar mora pred izvedbo poplaËati pe nekatere dolge na drugih podroËjih delovanja. Reuters SLOVENIJA DOMA»A PORABA ZELO DVIGNILA BDP Realna rast bruto domaËega proizvoda (BDP) se je v zadnjem Ëetrtletju minulega leta nekoliko okrepila in na medletni ravni dosegla 2,5 odstotka. Podobno kot v prvih treh Ëetrtletjih je rast ob razmeroma visokem negativnem prispevku menjave s tujino mogoËe pripisati predvsem poveËanju domaËe porabe, so v tokratni ptevilki Ekonomskega ogledala zapisali analitiki Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). V skladu z oæivljanjem gospodarske rasti se je proti koncu leta sicer okrepil izvoz v dræave Evropske unije, prodaja v dræave CEFTA in v Rusijo pa je ohranila prejpnjo vrednost, toda kljub temu je v tem obdobju pe naprej narapËal uvoz - njegova rast je na medletni ravni znapala sedem odstotkov. Gospodarska rast je tako lani znapala 2,5 odstotka (leta 2002 2,9 odstotka), kar je nekoliko manj, kot je jeseni napovedal UMAR. A vendarle je tokrat izra-Ëunano rast pe pospepila veËja domaËa po-tropnja, ki je dosegla kar triodstotno rast (v letu 2002 1,2 odstotka) in celo presegla UMAR-jeve jesenske napovedi. STA NIZOZEMSKA NUONOV DOBI»EK POSKO»IL DobiËek iz poslovanja podjetja Nuon, nizozemskega oskrbovalca z elektriËno energijo, je lani zrasel za kar 53 odstotkov in dosegel 536 milijonov evrov, medtem ko je leto prej znapal 350 milijonov. Prihodek se je v tem obdobju poveËal za 17 odstotkov, in sicer s 4,4 milijarde evrov v letu 2002 na 5,1 milijarde lani, Ëisti dobiËek pa je dosegel 236 milijonov evrov (leta 2002 152) in je torej po-skoËil za kar 55 odstotkov. Do tolikpnega po-vipanja je med drugim privedlo bolj smotrno razpolaganje z denarjem oziroma zmanjpa-nje stropkov za osem odstotkov, je pojasnil Ludo von Halderen, direktor podjetja, v katerem je zaposlenih kar deset tisoË ljudi, bistveno pa je k boljpim rezultatom prispevala prodaja, med drugim tudi v tujino. 57 026399 ODEL TRÆNEGA CIKLA POT PRODAJALCA V prvem delu Ëlanku o modelu trænega cikla CO2e smo predstavili problematiko emisij toplogrednih plinov ter kako naj bi se podjetja, ki jih to zadeva, lotila upravljanja na tem podroËju. 58 Predstavljeni so bili prvi trije koraki modela CO2e, ki so zajemali: poznavanje in razumevanje problematike, ugotavljanje emisij ter doloËevanje strategije upravljanja toplogrednih plinov. Obdelana je bila tako imenovana pot kupca, v nadaljevanju pa bo predstavljen preostali del modela - pot prodajalca. Kdo bo moral delovati s kuponi V Sloveniji je bil 2. aprila 2004 sprejet osnutek slovenskega dr-æavnega naËrta za razdelitev pravic do emisij toplogrednih plinov za obdobje 2005-2007, ki ima za podlago direktivo evropske unije 2003/87/EC. Ta naËrt je bil v javni obravnavi do 16. aprila 2004, konËni naËrt pa mora biti sprejet in poslan Evropski uniji do 1. maja 2004. Dræave Ëlanice Evropske unije (brez novih Ëlanic) so bile obvezane to storiti æe do 31. marca 2004. V naËrtu je med drugim tudi doloËeno, katero podjetje bo obvezano k trgovanju z emisijskimi kuponi in kakpne ko-liËine kuponov jim bodo podeljene. Sprejetje tega osnutka je razjasnilo ptevilna odprta vprapanja, med drugim tudi, kdo bo imel pravice in obveznosti iz tega naslova. KoliËine emisij se sicer do sprejema konËne verzije pe lahko spremenijo, vendar so okvirne vrednosti znane. Tako je bila æe doloËena celotna koliËina emisijskih kuponov (za prvo fazo od 2005-2007 bo 79 podjetjem brez-plaËno razdeljenih 24.803.964 kuponov1), naËin delitve kuponov, katero leto je podlaga za podelitev pravic (povpreËje emisij v letih 1999 do 2002), kako bodo opredeljeni novi objekti, ter pte-vilne druge podrobnosti. Po tem programu bodo morale termoelektrarne zmanjpati emisije do konca 2007 za 10,6 odstotka, in-1Emisijski kupon je ekvivalent za 1 tono emisij CO2. dustrijska podjetja pa za 4,2 odstotka. Industrijskim podjetjem bodo kvote razdeljene na tri enake deleæe glede na leta, termoelektrarne pa imajo zaradi dolæi-ne trajanja investicij najveË kuponov na voljo v prvem delu. Celoten osnutek naËrta je na voljo na spletnih straneh Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Pomemben del naËrta je vrednotenje novih investicij. »e bodo investicijske odloËitve nekega podjetja imele za posledico poveËa-nje emisij, bo takpno podjetje moralo kupiti dodatne emisijske kupone, kar utegne bistveno po-draæiti nove investicije. To pa lahko povzroËi pe dodatno prelaganje investicij v nove energetske objekte v prihodnost, kar je z vidika zanesljive oskrbe z energijo nezaæeleno. V nadaljevanju si bomo ogledali pot prodajalca emisijskih kuponov v modelu trænega cikla CO2e, kot je prikazan na sliki 1. V okviru stratepkega upravljanja z emisijami TGP lahko podjetje torej izbere tudi pot prodajalca; to pomeni, da namesto, da bi emisijske kupone kupovalo, jih prodaja in s tem ustvarja prihodke. V bistvu gre za to, da ima podjetje - one-snaæevalec tudi moænosti zniæeva-nja emisij (z investicijami v Ëistil- Razumevanje problematike Dolocevanje in napoved emisij Definiranje strategije upravljanja s C02 POT KUPCA Razvoj projekta zmanjševanja emisij 1 Pregled in monitoring zmanjšanja emisij Registriranje zmanjševanja emisij Pomoc: Financno svetovanje Pomoc: Zavarovalno svetovanje Pomoc: Pravno svetovanje POT PRODAJALCA VSTOP NA TRG Slika 1: Model trænega cikla CO2 Vir: www.co2e.com ne naprave, eksternimi investicijami, zamenjavo okolju neprijazne tehnologije, zmanjpanjem proizvodnje in podobno), zaradi Ëesar lahko emisijske kupone, ki jih ne potrebuje, proda na trgu. Da pa bi podjetje to lahko storilo, je treba izvesti ptevilne ukrepe v pomenu razvoja projekta, moni-toringa in preverjanja meritev ter registriranja zmanjpevanja emisij. Ob tem pa je hkrati treba zagotoviti kakovostno svetovanje na podroËju finanËnih uËinkov, obvladovanja in zavarovanja tveganj ter ne nazadnje tudi pravno svetovanje pri veËjih poslovnih potezah. Korak - razvoj projekta zmanjševanja emisij Pot prodajalca prevideva razvoj kvalitetnega projekta zmanjpevanja emisij toplogrednih plinov. Ker gre za zahtevne projekte, je treba zagotoviti ustrezno strokovno znanje ter upoptevati vse predpise. »e projekt ne bo ustrezal vsem zahtevam, zmanjpanje emisij ne bo priznano in s tem ne bo povsem upraviËil svojega namena. Projekt mora tako izpolnjevati naslednje temeljne pogoje: - dokazan prispevek projekta k varovanju okolja na podroËju emisij TGP, - priznan mora biti s strani dræave in upoptevati naËela trajno-stnega razvoja, - razviti mora ustrezen monitoring, - dobiti pozitivno mnenje neodvisne revizije. Tako je treba razviti temelje projekta, opredeliti in kvantificirati moænosti sekvestracije CO2, zagotoviti tehniËni inæeniring oziroma pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo. 1. Temelji projekta Za oblikovanje temeljev je treba upoptevati elemente, kot so rezultati projekta (to so po navadi podlage za vrednotenje projektov), meje projekta (treba se opredeliti in upoptevati vse emisije toplo-grednih plinov, katere se da kontrolirati), izbira virov (podatke v zvezi s projektom je treba zbrati in ovrednotiti celovito in razumljivo iz veËjega ptevila virov). Prav tako je potrebna ocena temeljnega stanja podjetja ob za-Ëetku projekta (ocenimo stanje podjetja, kar nam pozneje sluæi kot referenca), napoved prihodnjih emisij (to je po navadi neposredno povezano s prihodnjo proizvodnjo, pomnoæeno z emisijskimi dejavniki), ocena neto zmanjpanja emisij (napoved neto zmanjpanja emisij dobimo s primerjavo skupnih emisij v projektu v primerjavi s skupnimi emisijami, ki bi nastopile brez uveljavitve projekta, pri Ëemer neto zmanjpanje lahko opredelimo na letni podlagi ali na enoto produkta). 2. Ovrednotenje sekvestracije CO2 Obstajajo razliËne moænosti se-kvestracije CO2, na primer s pogozdovanjem ali spremembami na podroËju kmetovanja. Sam proces in ovrednotenje teh uËin-kov z vidika zmanjpevanja emisij zahteva sodelovanje za to usposobljenih oseb ter zadostitev vsem kriterijem in glavnim pogojem, kot navedeno zgoraj. 3. TehniËni inæeniring Za nekatere tipe projektov zmanj-pevanja emisij je tehniËni inæeni-ring kljuËnega pomena. To so projekti v obnovljive vire energije, druge napredne tehnologije (gorivne celice), alternativna goriva ter drugi ukrepi zmanjpeva-nja emisij (iskanje ˜pupËanja« emisij, nadomepËanje toplogred-nih plinov v industrijskih procesih ...) Pri tem mora tehniËni in-æeniring opisati vse faze, ki so znaËilne za tehniËne projekte (od avtorizacije projekta do zagona projekta). 4. Projektna dokumentacija Pred zaËetkom vsakega kompleksnega projekta je treba imeti pripravljeno dobro in popolno projektno dokumentacijo. Ta je potrebna za nacionalne in mednarodne institucije, ki bodo sprem- ljale proces. Boljpa ko bo dokumentacija, veËja je verjetnost, da bo projektu priznano zmanjpanje emisij. Pri tem je treba sodelovati z dræavnimi organi, odgovornimi za to podroËje, da bi projekt kar najbolj ustrezal priporoËilom in predpisom. Korak - regled in monitoring zmanjšanja emisij Podjetje bo moralo samo ali s pomoËjo strokovnjakov preveriti zmanjpanja emisij, saj bo to kljuË-no tudi za trgovanje s kuponi. Kot preverjanje je zahtevana sistematiËna obdelava informacij, kar naj bi opravila neodvisna, tretja stran. Vsebuje kritiËen pregled podatkov in njihovo obdelavo. Preverjanje - verifikacija bo kljuËnega pomena za pretvorbo aktivnosti (zmanjpanja emisij) v træno blago, s katerim se bo lahko trgovalo. Verifikacija ni nadomestilo za monitoring, ki mora biti urejen na redni podlagi. Verifikacija naj bi bila urejena na podlagi mednarodno splopno sprejetih smernic in standardov (npr. od IPCC), le tako bodo podatki lahko primerljivi in zanesljivi. Taka enotna in neodvisna verifikacija bo podlaga za nadaljnje trgovanje z emisijskimi kuponi. Korak- registriranje zmanjševanja emisij Ustrezno registriranje je pomembno za ustvarjanje zanesljive baze podatkov o zmanjpevanju emisij in le z ustrezno in kakovostno registracijo bo mogoËe tudi uspepno træenje emisijskih kuponov. Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi v Evropi bo zelo obseæen, zato bo treba poiskati tudi ustrezno informacijsko repitev na tem podroËju. Za uspepno trgovanje z emisijskimi kuponi v prihodnosti je treba imeti centralni register na dræavni ravni. Verjetno pa se bodo pojavili tudi komercialni registri, ki bodo poskrbeli za predhodno trgovanje. Glavni namen registrov je: - prikazati uËinkovitost zmanjpanja emisij, - prikazati javnosti uspehe podjetij na tem podroËju, - izboljpati moænosti trgovanja. Vsak register bo verjetno imel razliËne naËine, kako pretvoriti ak- 59 Slika 2: Cene ponudbe in povprape-vanja za emisijske kupone Vir: Point Carbon, Carbon Market Europe, april 2004 60 tivnosti v projektih v registrirano zmanjpanje emisij. Na voljo bodo razliËne metode - od preprostega poroËanja proizvajalcev do obseæ-nih zunanjih verifikacij. Ko bodo podatki zbrani, se bodo shranili v elektronski bazi za poznejpo uporabo. Za zdaj so vzpostavljeni samo registri, po navadi v dr-æavah, od koder izvirajo emisije. MogoËe pa je, da bodo sedanji prostovoljni registri prerasli v nacionalne registre. FinanËno, pravno in zavarovalno svetovanje Poleg vodenja projekta je pogosto smotrno zagotoviti specialis-tiËno svetovanje na podroËjih, kot so finanËno in pravno svetovanje ter svetovanje v zvezi s potrebnimi zavarovanji. Z vsakim korakom trænega cikla so povezana doloËena finanËna vprapanja. Strategije morajo vkljuËevati fi-nanËne uËinke klimatskih sprememb, prodajalci pa bodo morali imeti tudi pripravljen finanËni projekt, da bodo lahko izkoristili vse potencialne koristi projekta. Z zavarovalnim svetovanjem vzpostavimo dodatno varnost za investicije v zmanjpevanje emisij in træenje emisijskih kuponov. Optimizacija tveganj pri projektih in trgovanju naj bi prepreËila zakasnitve in nepotrebno izpostavljanje tveganjem. S tem naj bi bil omogoËen tudi dostop do al- ternativnih virov financiranja in poveËanja konkurenËnosti. Prodajalci bodo med drugim potrebovali pravno pomoË pri projektu zmanjpevanja emisij, kupci pa pravno veljavnost projekta zmanjpevanja emisij, katerega emisijske kupone kupujejo. Trgovanje Tako prodajalce, kot tudi kupce Ëaka vstop na trg emisijskih kuponov. Naj pe enkrat poudarimo, da se bodo cene na trgu prosto oblikovale. Slika 2 nam kaæe cene za tono CO2 za obdobje od septembra 2003 do aprila 2004. Iz slike je razvidno, da so cene spomladi 2004 padle v primerjavi s septembrom 2003, in sicer z 12 na 8 evrov/tono CO2. Po nekaterih dolgoroËnih projekcijah cen naj bi se cena CO2 izoblikovala nekje med 10 in 15 evri/tono CO2. Trzni instrumenti Trgovanje z emisijami se bo verjetno razvilo iz preprostega gotovinskega trga v terminski trg in naprej v bolj kompleksne finanËne inptrumente, kot so opcijske in terminske pogodbe. Vsi ti inptrumenti bodo na voljo za minimizi-ranje oziroma zmanjpevanje tveganj. Na trgu z emisijskimi kuponi se bodo v prihodnosti predvidoma obraËale velike vsote, velik vpliv pa bo trgovanje imelo tudi na druge povezane dobrine. Po raziskavi PricewaterhouseCooper veliki proizvajalci elektriËne energije napovedujejo, da naj bi se cene elektriËne energije na debelo zaradi vzpostavitve trgovanja z emisijami v EU, dvignile za okrog 20 odstotkov. Ocene obsega trgovanja so sicer zelo razliËne in napovedujejo letni obseg od 14 pa do 100 milijard dolarjev na leto. Emisije TGP - hkrati poslovna priloænost in tveganje Obveznosti iz naslova emisij TGP torej hkrati pomenijo poslovno priloænost in tveganje. Obstaja namreË vrsta neznank. Tako je upraviËenost investicij v zmanj-pevanje emisij precej odvisna tudi od cene emisijskih kuponov, ki pa se bo oblikovala na trgu in torej ni vnaprej doloËena. Ravno cene in pa sprejetje ter dejanska implementacija Kyotskega protokola v Evropi in po svetu (Rusija, ZDA, Kitajska ...) pomenijo pomemben dejavnik tveganja na tem podroËju. Vendar pravoËas-no ukrepanje lahko pomeni prednost pred konkurenco na tem novo nastajajoËem trgu. Z zgodnjimi in pravoËasnimi ukrepi bo namreË mogoËe optimirati stro-pke oziroma koristi na tem segmentu varovanja okolja. mag. Klemen Podjed Ji^.l'l^llli'|i]:>:fililMli'l'l:^li;