Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 29. NOV. 1962 Leto XIV. — Štev. 45 Cena 20 din
IZ VSEBINE:
□	PRAZNIK REPUBLIKE
□	OBČANI IN KOLEKTIVI V RAZPRAVAH O NOVI USTAVI
□	ŠOLSTVO V STATUTIH OBČIN
□	SPOMINI NA IVANA GORANA-KOVAČICA
□	LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI MLAD
□	PO ŠIROKI, BELI CESTI
□	TURISTIČNA SLIKANICA
□	DESET LET DELOVANJA MUZEJA NOB V LJUTOMERU
□	KRAJEVNA KONFERENCA SZDL
□	PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV
□	ČESTITKE K DNEVU REPUBLIKE
PRAZNIK
REPUBLIKE
LETOS, KO PRAZNUJEMO DEVETNAJSTO OBLETNICO ZGODOVINSKEGA ZBOROVANJA AVNOJ V JAJCU SE ISTOČASNO NAHAJAMO V OBDOBJU, KO OBRAVNAVAMO IN SPREJEMAMO IZREDNO VAŽNE DOKUMENTE ZA NAS NADALJNJI RAZVOJ.
V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, NA TERENU, NA VASI,
V	ZAVODU, SKRATKA, POVSOD TAM, KJER DELOVNI ČLOVEK USTVARJA IN ŽIVI, SE ODVIJAJO BOGATE IN PLODNE RAZPRAVE O NAČRTU ZVEZNE IN REPUBLIŠKE USTAVE. OBRAVNAVA KAŽE, KAKO GLOBOKO SO V ZAVEST NAŠEGA ČLOVEKA PRODRLI REZULTATI ŽE IZGRAJENIH NOVIH DRUŽBENIH ODNOSOV. V MESECU DECEMBRU BO PRED OBČANI V OBRAVNAVI STATUT OBČINE IN KMALU ZA TEM STATUTI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, KI BODO ŠIRŠE KONKRETIZIRALI PRINCIPE USTAVE NA PRILIKE IN POGOJE TERENA. DESETLETNA PRAKSA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN UPRAVLJANJA V DRUŽBENIH SLUŽBAH, SVETIH IN ODBORIH TER ZBORIH VOLIVCEV BO NAJBOLJ SOLIDNA BAZA ZA OBRAVNAVO IN IZPOPOLNJEVANJE TEH SAMOUPRAVNIH ZAKONSKIH PREDPISOV.
POVEZAVA MED GOSPODARSKIMI ORGANIZACIJAMI, DRUŽBENIMI SLUŽBAMI, ORGANI SKUPŠČINE TER VSEM! OBČANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA PODROČJU OBČINE IN OKRAJA BO VEDNO POPOLNEJŠA TER SE BODO USPEHI, DOSEŽENI NA ENEM POLJU ŠE MOČNEJE ODRAŽALI NA DRUGIH PODROČJIH IN NA ŽIVLJENJU TER NAPREDKU VSEH OBČANOV. ZATO MORAMO VSI SKRBNO ZASLEDOVATI, KAKO SE BODO IZPOLNJEVALE IN IZVRŠEVALE VSE NALOGE, KAJTI OD TEGA JE ODVISEN POLOŽAJ IN STANDARD OBČANOV. V LETOŠNJEM LETU SMO DOSEGLI DOBRE REZULTATE PRI SKRBI ZA POVEČANJE HEKTARSKIH DONOSOV TER SO POVRŠINE ZAJETE V JESENSKI SETVI V SODELOVANJU MED ZADRUGO IN KMETOM JAMSTVO ZA ŠE BOLJŠE USPEHE V BODOČE. ZA NAS JE TO ŠE POSEBEJ VAŽNO, KER JE Z OZIROM NA VISOK PROCENT PREBIVALSTVA, KI SE BAVI V OBČINAH S KMETIJSTVOM, RAVNO OD RAZVOJA KMETIJSKE PROIZVODNJE IN DRUŽBENIH ODNOSOV NA VASI ODVISEN
V	MNOGOČEM CELOTNI GOSPODARSKI NAPREDEK. KMETIJSKE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE SO TUDI LETOS POTRDILE V PRAKSI, DA JE V KMETIJSTVU ŠE VELIKO NEODKRITIH REZERV IN SEDAJ, KO SMO NA TEM PODROČJU DOSEGLI ŽE V ZAČETKU ZELO LEPE IN BOGATE REZULTATE, MORAMO TO PRENESTI NA DOSTI VEČJE OBDELOVALNE POVRŠINE.
SPLOŠEN NAPREDEK MURSKOSOBOŠKEGA OKRAJA JE DOŽIVEL VELIK RAZMAH. DOSEŽENI REZULTATI PA OD NAS TERJAJO ŠE NADALJNJI TRUD IN ZAVEDATI SE MORAMO, DA NI MOGOČE OSTATI NA DOSEŽENI RAVNi RAZVOJA IN SE ZADOVOLJITI Z DOSEŽENIM, AMPAK DA JE NAŠA OSNOVNA NALOGA VLAGATI NADALJNJE NAPORE ZA UREDITEV NAČETIH VPRAŠANJ TER ZA RAZVIJANJE DOSEŽENE STOPNJE.
DELOVNI LJUDJE V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH, DRUŽBENIH SLUŽBAH IN SKRATKA NA VSEH DELOVNIH MESTIH SE MORAJO ŠE BOLJ POGLOBITI V NOTRANJO DELITEV OSEBNEGA DOHODKA TER ŠE MOČNEJE POUDARITI NAGRAJEVANJE TISTIH, KATERIH PRODUKTIVNOST DELA JE NAJVEČJA. V NAJKRAJŠEM ČASU SE MORA VSEPOVSOD IZPOLNITI OSNOVNO DOLOČILO USTAVE, KI PRAVI, DA ČLOVEK V DRUŽBI VELJA TOLIKO, KOLIKOR ON DRUŽBI DAJE, SKRATKA, TOLIKO, KOLIKO ZNAŠA NJEGOVO DELO. VSI NAŠI NAPORI PRI URESNIČITVI STATUTOV, NOTRANJIH SAMOUPRAVNIH PREDPISOV IN PRAVILNIKOV NAJ BODO USMERJENI NA URESNIČITEV TEGA PRINCIPA.
Z ŽELJO, DA BI DRUGO LETO OB PRAZNOVANJU 20. OBLETNICE LAHKO UGOTOVILI, DA SMO ZOPET NAPRAVILI USPEŠEN KORAK NAPREJ, ŽELIM VSEM PREBIVALCEM MURSKOSOBOŠKEGA OKRAJA OB PRAZNOVANJU 29. NOVEMBRA NOVIH VELIKIH DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA.
Ing. Miran Mejak, predsednik OLO Murska Sobota
ZGODOVINSKE PRIDOBITVE 29. NOVEMBRA POSTAJAJO VSE BOLJ LAST NAJŠIRŠIH MNOŽIC DELOVNIH LJUDI FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. VKLJUČEVANJE V USTAVNO RAZPRAVO NAM OMOGOČA, DA TE PRIDOBITVE SPOZNAMO, DOJAMEMO IN TUDI OSVOJIMO KOT TEMELJNE PRIDOBITVE SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN SLEHERNEGA ČLANA TE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI.
OB DNEVU REPUBLIKE ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA ČIMVEČ USPEHOV IN NOVIH DELOVNIH ZMAG PRI NADALJNJI SOCIALISTIČNI GRADITVI
SREČNO ZADOVOLJNO PRAZNOVANJE!
OKRAJNI ODBOR SZDL
OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI KOMITE LMS
MURSKA SOBOTA
ŠOLSTVO V OBČINSKIH STATUTIH
Na več razgovorih o predosnutku ustave so občani in tudi prosvetni delavci postavili naslednje vprašanje:
»Dosedanja ustava, tako zvezna ( 38. člen ) kakor republiška (37. člen), je določala, da je POUK brezplačen. V predosnutku nove ustave (44. člen) ap je sedaj rečeno, da se obvezno osnovno IZOBRAŽEVANJE financira iz družbenih sredstev. V osnutku občinskih statutov pa da so zasledili še drugačno formulacijo: da občina ZAGOTAVLJA BREZPLAČNO OSNOVNO ŠOLANJE. Kakšna je razlika med pojmi: POUK JE BREZPLAČEN, OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE SE FINANCIRA IZ DRUŽBENIH SREDSTEV in BREZPLAČNO OSNOVNO ŠOLANJE?«
Kot 'Vidimo, so občani začeli razpravljati istočasno, ko razpravljajo o osnutku obeh ustav, tudi o osnutkih občinskih statutov, kar je prav in prav to mi je dalo vzpodbudo, da bi opozoril v zvezi z osnutki statutov še na nekaj problemov, ki se tičejo šolstva, z namenom, da o njih izrečejo še drugi svoje mnenje; še več, da bi izrekli mišlenje tudi o drugih vprašanjih; skratka, da bi se začela živahnejša razprava občinskih statutih. Občinske komisije za sestavo statutov bodo verjetno hvaležne za vsako sugestijo in pameten predlog, čeprav osnutki statutov še niso dani v javno razpravo.
Tovariši, ki so gornje vprašanje postavili v različnih oblikah, so predvsem hoteli izvedeti, če pomeni formulacija: »občina zagotavlja brezplačno osnovno šolanje«, da bodlo učenci v osnovnih šolah odslej dobivali zastonj vse šolske potrebščine: zvezke, knjige, svinčnike, različno orodje itd ?
Menim, da taka formulacija ni napačna, ker kaže perspektivo. Vsekakor jo pa ne smemo razumeti dobesedno. Kdaj bodo naše občine sposobne nuditi učencu res vse, kar potrebuje v šoli, brezplačno, je pogojeno s porastom narodnega dohodka. Ob tem je pa zanimivo, kako osnutki statutov posameznih občin obravnavajo financiranje šol.
Skopo vsi statuti se pri tem opirajo na zakon o financiranju šol. Formulacije o financiranju šol so zelo splošne. Določajo na splošno, kako se formirajo sredstva družbenih skladov za šolstvo in kako upravni odbori delijo sredstva posameznim šolam.
Res je sicer, da upravni odbori skladov delijo srestva šolam na osnovi odloka o kategorizaciji šol. Kategorizacija pa naj bi bila določena na podlagi objektivnih meril in da občina ta sredstva zasigura skladom z letnim finančnim planom. In prav o načinu, kako se sredstva skladom zasigurajo, je v osnutkih statutov premalo povedano. Občinska skupščina (ljudski odbor) je v smislu zakona o financiranju šol dolžna sprejeti tudi odlok o formiranju sredstev sklada za šolstvo (22. člen). V tem od loku pa naj bi bil določen tud procent vseh dohodkov občine ki se stekajo v sklad. Procent se naj ne bi menjal vsako leto, odnosno naj bi se menjal takrat, ko bi se razmere v šolstvu bistveno spremenile (število šol, število učencev, število oddelkov itd.). Ta način bi skladom — s tem tudi šolam — zasigural porast sredstev sorazmerno s porastom dohodkov občine, odnosno s porastom narodnega dohodka občine. To bi bilo tudi pravično seveda, če je bila kategorizacija v redu izvršena. V tem
primeru bi skladi res lahko poslovali kot skladi. Upravnim odborom skladov bi bilo omogočeno tudi dolgoročno in smotrno planiranje.
V nasprotnem primeru, če bodo občine določale vsako leto drugačen procent (do sedaj
so ga že dvakrat), nismo dosegli namena zakona. Ostali bomo pravzaprav naprej pri proračunsko administrativnem določanju sredstev šolam, le razdelitev bo namesto upravnega organa izvršil pač upravni odbor sklada.
Omenjeni način formiranja sredstev skladov bi odgovarjal tudi določbam o ustanavljanju osnovnih šol v osnutkih statutov. Večina osnutkov namreč določa, da se osnovne šole ustanavljajo v skladu s perspektivnim planom razvoja šol Perspektivni plan razvoja šol pa mora biti v skladu z gospodarskim razvojem. Od tega razvoja pa naj bi bila torej, odvisna tudi sredstva za osnovno dejavnost šol.
Ustanavljanje šol vežejo statuti tudi na krajevne potrebe V osnutku statuta občine M Sobota je krajevna potreba podana, če je v šolskem okolišu 600 otrok. Sestavljalce osnutka je pri tem očitno vodila težnja po ustanavljanju višje organiziranih — polno razvitih — osnovnih šol, kar je naš cilj, vendar je vprašane, če ob sedanjih pogojih ta številka le ni previsoko postavljena saj bi to pomenilo ob povprečnem številu 30 otrok v oddelku 20 oddelkov. Takih šol pa, razen v M. Soboti, v tej občini tudi sedaj ni.
(Nadaljevanje na 10. strani)
OBČANI      i  n    KOLEKTIVI
Prve izkušnje referenduma
V sedanjih pravilih lendavskega podjetja Proizvodnja nafte je v poglavju »Pravice in pristojnosti osrednjega delavskega sveta« zapisano: ... »da sodeluje pri samem odločanju z referendumom, ki ga razpiše za reševanje posameznih važnejših vprašanj iz pristojnosti DS. Izid glasovanja na referendumu obvezuje DS«.
To pa ni ostalo zgolj zapisano v pravilih, kajti v Proizvodnji nafte so že imeli prvi referendum, ki ga predvideva tudi osnutek nove ustave kot pomembno obliko upravljanja. Prve izkušnje pa so tudi obetajoče.
Najprej to: referendum zahteva predhodno mnogo temeljitega in odgovornega dela saj so morali z vsebino po-
membnega vprašanja o katerem je kolektiv odločal na referendumu z »da« ali »ne«, dodobra seznaniti ves kolektiv. Pred referendumom so imeli
več dobro pripravljenih sindikalnih množičnih sestankov, ki so segali tja do poslednjega delovišča. Šlo je namreč za zavestne odločitve!
Temu notranjemu razpoloženju so dali svečano obeležje. Prostori, v katerih so sodelavci spuščali izpolnjene lističe v pripravljene skrinjice, so bili okrašena kot že običajno na volitvah. Tudi to je pri udeležencih referenduma utrjevalo občutek, da gre za nekaj velikega, pomembnega za vse podjetje in kolektiv. Sicer pa tudi to ni bilo naključje: prvi referendum pri lendavski Proizvodnji nafte so izvedli v skladu, s predpisi o državnem referendumu!
Osrednji delavski svet je hotel izvedeti za mnenje kolektiva o formiranju ekonomskih enot in oblikah delavskega upravljanja v ekonomskih enotah. Tako je ves delovni kolektiv z referendumom sprejel ekonomske enote kot svoje celice proizvodnje in upravljanja; ne kot obliko vodenja, marveč kot obliko neposrednega upravljanja. Referendum je tudi pokazal, da so se v nekaterih ekonom, e-notah odločili za posredno, v drugih spet za neposredno upravljanje: za svete ekonomskih enot in zbore delavcev. Pri odločanju so odigrali pomembno vlogo tudi proizvodni organizacijski pogoji v posameznih ekonomskih enotah ali deloviščih; tako so se na pr. vrtalci, ki so raztreseni po številnih deloviščih po Jugoslaviji in celo v tujini, odločili za posredno upravljanje s svetom ekonomske enote, za neposredno upravljanje pa so se izrekli tam. kjer so bile možnosti za tako upravljanje
tudi povsem zagotovljene.
Prvi referendum v lendavski Proizvodnji nafte pomeni torej pomemben prispevek k reorganizaciji podjetja in relaciji gospodarjenje in poslovanje — delavsko upravljanje. Proizvajalci so tokrat vzeli organizicijo upravljanja v svoje roke: pravico, ki jim tudi pripada, so si takorekoč vzeli sami.
TINE OŠLAJ, sekr. podjetja o referendumu:
Menim, da problemi, ki nastopajo v delavskem upravljanju, niso tako enostavni, da bi jih lahko vedno reševali z referendumom, zato se bomo morali tudi v prihodnosti posluževati drugih oblik upravljanja in neposrednega odločanja. Osebno se bolj nagibam k določilu v predosnut-
ku republiške ustave, ki govori o referendumu kot o eni izmed osnovnih oblik upravljanja. Inštitucijo referenduma bomo v našem podjetju še dokaj razširili, predvsem v ekonomske enote, kjer bo volja celotnih kolektivov morala priti še bolj do izraza v odločanju (kolektivi s posrednim upravljanjem). Prav tako bomo predvideli, o katerih bistvenih vprašanjih bo moral osrednji delavski svet razpisati obvezen referendum. Sicer pa za izvajanje referenduma v kolektivih dobra volja in občutek za demokratičnost, kadar gre za odločanje o bistvenih problemih proizvodnje in upravljanja, zato se bodo lahko te ustavne institucije koristno posluževali v vseh naših podjetjih.«
Ustavno potrdilo prakse
Tovariš Avgust Gene je občin madžarske narodnostne manjšine: prebiva v Dolgovaških goricah, sicer pa je predsednik delavskega sveta tovarne dežnikov in pletenin v Lendavi. Ob našem obisku smo ga povprašali, kaj meni o pravicah, ki jih narodnostnim manjšinam prinaša osnutek nove ustave.
Teh pravne smo praktično že deležni v vsakodnevni rpaksi, zato lahko samo pozdravimo tonamenska določila v novi ustavi, ki
so prav gotovo Lahko vzgled vzornega reševanja manjšinskega merilu.
Enakopravnost med Slovenci in vprašanja tudi v mednarodnem Madžari se v lendavski občini najbolj očituje v proizvodnji in upravljanju podjetij. Tu smo si resnično enaki, tudi ni nobenih raz lik; v organih upravljanja lahko vsak proizvajalec v svojem jeziku razpravlja, predlaga, pripominja in tudi kritizira. V našem podjetju smo se že večkrat prepričali, da so dobili polno besedo tudi madžarsko govoreči prebivalci. Duga temeljna pravica, ki je zagotovljena z novo ustavo in je v določenem smislu tudi specifična, je dvojezičnost v šolstvu in sploh medsebojnem občevanja to pravico ež uživamo v polni meni; pripomnil bi le, da bo potrebno postopno najti ustrezne kadrovske rešitve, ki bodo pripeljale k ugodnejši kakovosti pouka, da več ne bo nihanj med eno in drugo skrajnostjo. Sedaj je n. pr. še precej učiteljev madžarske narodnosti, ki slabo obvladajo slovenski jezik, pa se to pozna tudi pri pouku. So pa tudi obratni primeri. Skratka: gre za boljšo kakovost pouka, ki naj bi zlasti v jezikovnem pogledu omogočila lažje napredovanje naših otrok v srednjih in višjih šolah, kar je sedaj še precejšen problem. Dvojezičnost pa je zagotovljena tudi z drugimi ukrepi: dvojezičnim poslovanjem na vseh izpostavljenih uslužbenskih mestih na občini — ustnim in pismenim —, dvojezičnimi napisi itd., v zadnjem času pa tudi s priporočilom, da lahko madžarski starši poimenujejo svoje otroke in jih vpišejo v matično knjigo z nacionalno uveljavljenimi imeni.
Avgust. Gene — Lendava
Naš statut
V ljutomerskem podjetju Agrotehnika-servis že pripravljajo začetek statuta svoje delovne organizacije. Osrednji delavski svet je o osnutku statuta razpravljal pretekli četrtek.
Kot nam je povedal predsednik osrednjega delavskega sveta Franc Habjanič, bodo v novem statutu podjetja dali največji poudarek uveljavljanju notranje demokracije: torej neposrednemu upravljanju po proizvajalcih v ekonomskih enotah. Gre namreč za to, da bo sleherni proizvajalec resnično zainteresiran za večjo proizvodnost in delovno storilnost, da bo vedel, za kaj dela in koliko bo tudi udeležen v skupnih dosežkih podjetja. Pomembno mesto v statutu bo dobilo tudi že uveljavljeno proizvodno nedelovanje z nekaterimi večjimi podjetji v maraiborskem industrijskem bazenu.
Ljutomerski Agroservis namreč vse bolj prerašča v kovinsko industrijsko podjetje. Že prihodnje leto se bodo v pod-
jetju zelo približali milijardni vrednosti bruto proizvoda. Podjetje je doslej navezalo najtesnejše proizvodno sodelovanje s podjetjema TAM in HIMO iz Maribora; za prvo izdeluje 5-tonske in druge prikolice, za drugo pa plastificirana rešeta za hladilnike. Nekaj. prikolic je v zadnjem času tudi izvozilo.
IZ RAZPRAVE O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE V BELTINSKI OBČINI
Komunalna samouprave
V beltinski občini so v ustavni razpravi prišli do zanimivih ugotovitev v zvezi z bodočim delovanjem krajevnih skupnosti: zavzemajo se za take krajevne skupnosti, v katerih bo v največji možni meri zagotovljena tudi krajevna samouprava.
Po tej oceni, ki izhaja iz njihovih konkretnih razmer, ni potrebno, da predstavlja
krajevna skupnost zaokroženo gospodarsko celoto s sedežem, ob katerem hi morala biti obvezno še osemletka, kmetijska zadruga, večje podjetje itd. — »komuno, v komuni, ki bi bila podaljšek občine — marveč je važno, da se tudi teritorialno odločimo za take krajevne skupnosti, v katerih bomo lahko zagotovili neposredno sodelovanje občanov v krajevni samoupravi.
»V našem kraju (predsednik krajevnega odbora Črensovci Štefan Teman) že sedaj čutimo, da nas tarejo nekateri skupni problemi, ki bodo rešljivi le ob poglobljenem sodelovanju vseh prebivalcev, ne samo v odločanju, marveč tudi v prispevanju. Na prvo mesto bi postavil problem obrti, ki je v Črensovcih praktično nimamo več. Mislim predvsem na uslužnostne obrt, ki bi lahko zaživela v okviru krajevne skupnosti in prinesla potrebnim občanom
tudi zaposlitev. Tudi v trgovski poslovalnici beltinske Ravenke bo potrebno nekaj ukrenifi; sedaj se morajo potrošniki dolgo prerivati pred pultom in čakati, da so sploh lahko postreženi. Sicer pa nam volje za sodelovanje že sedaj ne manjka: s prostovoljnim delom si že sami gradimo gasilsko-vaški dom, za Dam republike bomo končno že imeli prvo prireditev v urejeni kulturni dvorani v zadružnem domu itd. Seveda pa maramo upoštevati tudi nekatere skupne potrebe. Zato bo maralo priti do večje solidarnosti in medsebojnega sodelovanja med krajevnimi skupnostmi: bolje je namreč zgraditi z izdatnejšimi sredstvi v enem kraju nekaj, kot pa s pičlimi v več kraljih malo ali' pa nič. Če pa sem odkrit: o krajevnih skupnostih se bomo morali še temeljito pogovoriti, da bomo lahko spoznali, kaj pravzaprav so.«
Samoupravljanje — z ustavo uzakonjena pravica delavcev. Na sliki: delavski svet obrat tovrne mlečnega prahu KIK Pomurka
2
POMURSKI VESTNIK 29. NOV. 1962
T E M E L J N A U S TA V N A PRAVICA IN...
Če govorimo o pravici do dela in neposrednega upravljanja kot o temeljni ustavni pravici, potem to prav gotovo velja tudi za žene. V ljutomerskem obratu MTT že uspešno uveljavljajo žene to svojo temeljno pravico, saj je od okrog 280 zaposlenih kar okrog 80 odst. žena in deklet, z otvoritvijo nove proizvodne hale pa se bo njih število še izdatno povečalo.
Ob uresničevanju te temelj ne ustavne pravice pa se porajajo tudi nekateri novi problemi, ki poprej niso bili tolikanj aktualni. Predvsem problem varstva otrok zaposlenih žena na podeželju. V obratu MTT je na pr. že sedaj zaposlenih okrog 20 žena in deklet iz okoliša Cven-Mota-Krapje, zato bo otroški vrtec na Cvenu prav kmalu zelo potreben. Podobno tudi v središčih drugih okolišev v občini. Strokovni kader za otroške varstvene ustanove bi že lažje dobili, največji problem pa bodo prostori za vrtce in stanovanja vzgojiteljic.
Kakor nam je povedala pregledovalka blaga v obratu MTT Marija Kosi, pa žena pri delu v proizvodnji ne more biti zbrana, če nima svojih otrok v pravem varstvu.
V obratu MTT že tudi urejujejo prostore za delavsko restavracijo, sanitarije in sindikalno dvorano, s čemer bo storjena proizvajalcem, zlasti še ženam, neprecenljiva usluga; v svojem podjetju se potlej ne bodo samo bolj ugodno počutile, marveč jim bo omogočeno tudi učinkovitejše
družbeno-gospodarsko izobraževanje, ki pa bo za mlade delavke, ki so prišle v proizvodnjo iz vasi in bodo morale takorekoč pri prvih črkah abecede izobraževanja, tudi pomembna pridobitev.
Delavkam v tovarni »Mura« je o ustavi predaval ing. Miran Mejak, predsednik OLO
RAZPRAVA O PREDOSNUTKIH ZVEZNE IN REPUBLIŠKE USTAVE JE DOBILA OBELEŽJE MNOŽIČNOSTI TUDI V DELOVNIH KOLEKTIVIH NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ. V KOLEKTIVU MURE, TOVARNE OBLAČIL, PERILA IN PLETENIN V MURSKI SOBOTI SO IMELI DOSLEJ ŽE VEČ RAZPRAV. V TEM PODJETJU ORGANIZIRAJO RAZPRAVE O BODOČIH USTAVNIH LISTINAH TAKO, DA JE VSEM ČLANOM KOLEKTIVA OMOGOČENO SODELOVANJE, PA ČEPRAV DELAJO V DVEH DELOVNIH IZMENAH. ŽE DOSLEJŠNJE RAZPRAVE SO POKAZALE, DA JE V KOLEKTIVU TEGA NAJVEČJEGA PODJETJA V SOBOŠKEM OKRAJU VELIKO ZANIMANJE ZA DOSTOPNO IN IZ DOMAČIH RAZMER IZVIRAJOČE TOLMAČENJE USTAVNEGA GRADIVA.
PRED DNEVI SO SE K USTAVNI RAZPRAVI ZBRALI ČLANI KOLEKTIVA V OBRATU PERILA. BILO JE SEVEDA VEČ VPRAŠANJ, KI SO TERJALA RAZLAGO POSAMEZNIH, V PREDOSNUTKU ZVEZNE USTAVE VSEBOVANIH DOLOČIL; O VPRAŠANJU LASTNINE, STATUSU OBRTNIKOV, VLOGI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V PODJETJU IN KOMUNI IPD. MED RAZPRAVO JE VSTAL TUDI DELAVEC, KI JE Z BESEDAMI PONOSA IN OSVAJAJOČE TOPLINE POVEDAL, DA POSEBNO POZDRAVLJA TISTO ODLOČITEV ZVEZNE USTAVNE KOMISIJE, KI GOVORI O TEM, DA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE, TOVARIŠA TITA NE VELJA DOLOČILO O ROTACIJI. TO JE IZRAZ ZAUPANJA TOVARIŠU TITU, KI GA Z USTAVNO KOMISIJO DELIJO VSI DELOVNI LJUDJE JUGOSLAVIJE, IZMED KATERIH JE TOVARIŠ TITO IZŠEL KOT NAJVEČJI IN NAJDOSLEDNEJŠI BOREC ZA PRAVICE DELOVNEGA ČLOVEKA. DESETLETJA BORB IN ZMAG GOVORE O VELIKI OSEBNOSTI IN NEPRECENLJIVIH ZASLUGAH TOVARIŠA TITA! BESEDE DELOVNEGA TOVARIŠA JE VES ZBRANI KOLEKTIV SPREJEL S SPONTANIM ODOBRAVANJEM.
Poudarek na upravljanju
Na katerih določilih v statutih delovnih organizacij bo moral biti poseben poudarek? — Na to vprašanje nam je v nevezanem razgovoru odgovoril Anton Novak, sodnik Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Njegov odgovor objavljamo v zelo zgoščeni obliki.
Delovne organizacije si bodo v svojih statutih lahko pač po lastni presoji določile notranjo organizacijo, delitev na obrate in ekonomske enote, organe delavskega upravljanja v smislu posrednega in neposrednega upravljanja itd. Važno pa je, da bodo vnesle v nove statute zlasti tista ustavna določila, ki govore o nedeljeni pravici delovnih kolektivov do gospodarjenja, upravljanja in notranje delitve. Takih členov v dosedanjih pravilnikih ni bilo, toda v male ustave kolektivov ji je potrebno vnesti in tako skrajno možnih meja zagotoviti proizvajalcem pravico do upravljanja. V zveni z vprašanjem upravljanja bopotrebno razmejiti tudi pristojnosti na relaciji osrednji delavski svet — ekonomske enote — direktor Statutarno določilo o referendumu je prav tako pomembno za kakovost upravljanja; z referendumom naj bi kolektivi potrdili že sam statut, to obliko upravljanja pa bi, kazalo uveljaviti tudi pri sprejemanju vseh važnejših splošnih aktov DS (pravilnik o HTZ službi, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov itd ). Zagotoviti bo potrebno javnost sej delavskega sveta in sploh na-
čelo javnosti, da bodo upravljalni vedno sprotno obveščeni o gospodarskih dosežkih in rentabilnosti gospodarjenja v podjetju. Ko bodo statuti že sprejeti, bi bilo prav, če bi jih v vsaki delovni organizaciji razmnožili in izročili vsakemu zaposlenemu, kajti statut bo za proizvajalca pravzaprav ustava v malem.
(Nadaljevanje na 10. strani)
TRIBUNA V MALEM
PRVI SNEŽEN NEDELJSKI DAN. V ROGAŠOVCIH SE JE ZBRAL NA SEJO KRAJEVNI ODBOR SZDL PRED LETNO KONFERENCO KRAJEVNE ORGANIZACIJE. VPLETLI SMO SE V TA DELOVNI RAZGOVOR IN OB NAMIGU NA NOVO USTAVO ZASTAVILI NAVZOČIM VODILNO MISEL: »KAKŠNA JE PERSPEKTIVA KMEČKE MLADINE V ROGAŠOVSKEM OKOLIŠU?«
Lojze Šela: »Šola še vedno ne more zadosti nuditi mladini. V našem okolišu imamo tudi opravka z zanemarjenim odnosom staršev do vključevanja mladih v uk in nadaljnje šolanje. V očeh starejših Je mladi občan preveč sezonski delavec, ki naj bi brez
lastne perspektive le delal in služil. So pa še težave zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Pri štipendiranju odvisnost od občine in morda še kakšnega večjega gospodarskega podjetja . . .«
Geza Kiselak: »Potrebna nam je uslužnostna obrt, potrebni so
nam kadri za njo, vendar pa mladega naraščaja ni. Uslužnostno žilo obrt. Mladi pa imajo tudi težave z nedokončano osemletno šolo. Morda bi kazalo v širšem merilu uveljaviti dopolnilne tečaje za to mladino?«
Herman Rogač: »Nimamo kovačev, ne kolarjev ...«
Karel Lang: »Strinjam se s tovarišem Gezom, da bi morala krajevna skupnost odpreti uslužnostne obrtne servise, v katerih bi našli zaposlitev zlasti mlajši ljudje. Toda trenutno imamo premalo sredstev. Treba je še upošte-
vati, da bodo morali servisi poslovati tudi rentabilno.«
Janez Šinkec: »Res, starši so često preveliki materialisti, ker vidijo zgolj trenutne koristi prt zaposlovanju mladih sezon cev. Če bi imeli pri roki več sredstev ln bi veliko primaknili tudi s prostovoljnim delom, bi prav gotovo v marsičem uspeli. Poglejte samo naše ceste, pospešiti bi morali komunalno dejavnost . . .V okolišu imamo samo eno šiviljo. Potrebovali bi torej tudi krojaško-šiviljski servis.«
(Nadaljevanje na 10. strani)
Velik pomen izobraževanju
Vodijo Izobraževalnega centra na Kmetijskem gospodarstvu Gornja Radgona Ivana Kovača smo povprašali o nekaterih značilnostih novega statuta podjetja. Na naša vprašanja nam je odgovoril takole:
— Zanima nas, kakšen je bistven pogoj za urejanje notranjih odnosov v vašem podjetju? —
Za urejanje notranjih odnosov je po mojem mnenju bistven pogoj decentralizirano samoupravljanje, v zvezi s tem čimboljša razdelitev pristojnosti med DS in EE in pravilno delovanje subjektivnih sil v podjetju. Če govorimo o decentralizaciji samoupravnih organov, pomeni, da moramo decentralizirati na posamezne EE tudi sredstva.
— Kakšna naj bi bila po novem statutu neposrednost demokracije in upravljanja proizvajalcev? —
Gre za to, da delavec-proizvajalec postane tudi upravvajalec. To pa je moč doseči samo z decentralizacijo samoupravljanja po EE.
Kako ste potrebo po novem statutu zazrli v novi ustavi?
V predosnutku nove ustave
ima delovna organizacija določen položaj kot delček temeljne družb.-politične skupnosti. Ker pri nas delavsko in družbeno samoupravljanje iz-(Nadaljevanje na 10. strani)
Delavka pri delu v obratu MTT v Ljutomeru
KADROVANJE
Naš razgovor z delavci v soboški Panoniji in Muri o temeljni ustavni pravici — pravici do dela — je pokazal, da gre pri zagotavljanju te pravice v gospodarskih organizacijah za kompleks vprašanj, ki jih bo potrebno postopno reševati znotraj podjetja in v širši družbeni skupnosti.
Bistvo problema je v tem kako državljan-proizvajalec to temeljno ustavno pravico povezuje in združuje v praksi z dolžnostmi proizvajalca in upravljalca v delovni organiza-
ciji. Ustavimo se ob problemu polproletarcev. Izkušnje kažejo, da je med njimi tudi mnogo dobrih delavcev (zlasti med starejšimi, ki so se v podjetju (Nadaljevanje na 10. strani)
Pravica do dedovanja
V osnutkih nove ustave je pojem lastnina preciziran in pogojen z našimi družbenimi normami, ki pa izključujejo vsakršno izkoriščanje, bodisi posameznika nad posameznikom ali na račun družbe. V zvezi z lastnino pa je v naših razmerah posebno aktualno vprašanje, ki zadeva pravico do dedovanja. Se vedno smo namreč priče dedovanjem, ki do pravega nesmisla kosajo in razdeljujejo med lastnike — dediče že itak majhna kmečka gospodarstva.
Taka praksa dedovanja je skrajno neperspektivna — meni Alojz Flegar, direktor KZ pri Gradu — in prinaša v skrajnem primeru le gospodarjenje iz rok v usta. V pogojih pridelovalnega sodelovanja nam je potrebna večja lokacija kmeta, ki se bo lahke neodvisno od sorodnikov in morebitnih dedičev samostojno odločal za pridelovalno sodelovanje in morebitno vključevanje v socialistično kmetijsko proizvodnjo. Dosadenji primeri drobljenja posestev z delovanjem znatno otežkočajo nakazano usmeritev. S takim
dedovanjem pa ustvarjamo tudi nove polproletarce, ki se niti v industriji posebno ne Obnesejo. Gospodarjenje na razdrobljenih in majhnih parcelicah, ki jih celo v katastrskih mapah ni moč zabeležiti, pa je tudi skrajno nevzdržno in nerentabilno.
To so razlogi, ki govore v prid ustreznim rešitvam, morda celo s posebnim ali samo prenovljenim zakonom o dedovanju. Sicer pa v graškem okolišu ugotavljajo, da je takih primerov dedovanja vedno manj.
Iz razprav o ustavi — napisal S. Klinar
Ustava — predmet razprav tudi na zborih prosvetnih delavcev
K višjim oblikam sodelovanja
V okolišu radgonske kmetijske zadruge je samo okrog 10 odst. kmetovalcev, ki bi lahko v pridelovalnem procesu še sami »vozili«, ostali pa so več ali manj že odvisni od kmetijske zadruge. Zato je, po besedah Ludvika Sveteca, predsednika zadružnega sveta in kmetovalca iz Zbigovce, pridelovalno sodelovanje z zadrugo neizbežna alternativa že za veliko večino kmetovalcev. Vloga zadruge pri uveljavljanju kooperativnih odnosov je torej ziredno pomembna.
Sedaj uveljavljajo v zadrugi štiri oblike pridelovalnega sodelovanja, toda težnje za višjimi oblikami — t. j. po delitvi dohodka med zadrugo in kmetovalcem po vloženem delu in sredstvih — so tudi v radgonskem okolišu še vedno redke, čeprav v nekaterih krajih (Hrastje-Mota, Ivanjci) že postaja aktualna družbena potreba po racionalnejši in boljši obdelavi zemlje, zlasti pri kmetovalcih, ki iz različnih vzrokov nimajo dovolj delovne sile. Zlasti ti kmetovalci se bodo morali odločiti za
višje oblike pridelovalnega sodelovanja, ki jim bo ob manjšem riziku prineslo tudi ustrezne gmotne koristi. V tem primeru namreč nosita riziko v pridelovalnem procesu oba partnerja, kar je prav gotovo ugodnost, ki jo pri bodočem uveljavljanju višjih oblik sodelovanja ne kaže spregledati. Sicer pa vodita k višjim oblikam pridelovalnega sodelovanja tudi perspektiva in bodoči razvoj kmetijstva v našem okolišu.
V Spodnji Ščavnici si bo zadruga uredila lastno ekono-
mijo; prevzeta kisla zemljišča bomo usposobili z melioracijjami, da bodo dajala kar največ kakovostnega pridelka sena in poljščin. To prizadevanje bomo uskladili s kom pletenimi, načrti Vodne skupnosti. Demonstracija izboljševanja kislih in zamočvirjenih tal v plodna kmetijska zemljišča bo tod prav gotovo ugodno vplivala tudi na okolico zasebnih kmetovalcev. Se več: odprle se bodo tudi možnosti za postopno Vključevanje zainteresiranih kmetovalcev v družbeno kmetijsko proizvodnjo.
S konference SZDL v Kuzmi
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
3
MNOGIH NI VEČ MED NAMI ... ALI KLJUB TEMU PA ŠE ŽIVIJO: KOT VEČNI OPOMIN NA TEŽKO PRETEKLOST IN SVETEL KAŽIPOT ZA VARNEJŠO
POT V BODOČNOST.
Mnogih ni več med nami... ali kljub temu pa še živijo: kot večni opomin na težko preteklost in svetel kažipot za varnejšo pot v bodočnost.
O Goranu, pomembnem pesniku revolucije, je bilo doslej že mnogo napisanega — ali je še marsikaj, kar še pomnijo posamezniki ali vse to se z usihajočo jasnostjo nenapisanih spominov vedno globlje pogreza v sivo pozabo.
Med branjem daljšega sestavka Gojka Banoviča »Od Kupe do Sutjeske« (Politika 1958) sem se nehote ustavil ob statvku: »Goranova priča o životu u Zagrebu otišla je s njim u grob u julu 1943, a i majka je umrla, u proleće 1953« (Politika, 29. aprila 1958).
(Slika Goran, septembra 1942 v Petrovcu)
In čudno, precej zanimivih in pomembnejših podatkov o Goranu usiha v Ljutomeru in v Murski Soboti. Že nekaj let sem se, sicer redkeje, srečeval s tihim, nekam vase zaprtim upokojencem Josipom Černjavičem. Posamezni kronisti sicer tu in tam omenjajo, da je Goran obiskal svojega, prijatelja ali najbrž so pozabili napisati njegov priimek in ime.
Tam na ljutomerskem Glavnem trgu, med mnogimi, kronološko neurejenimi družinskimi spomini, častno živi Ivan Goran Kovačič, kot peti, sicer brez sorodstvene zveze, član družine.
Ivan Goran Kovačič se je rodi leta. 1913 v vasi Lukovdol ob Kolpi.
(Slika -- razglednica, Lukovdol, iz leta 1935)
Kraj polh pravljic in težkega življenja prebivalcev Gorskega kotarja. O svojem rojstnem kraju je Goran zapisal:
Oholo sela breg do brega Visoke hrbtov, čvrste, jake:
I divlje zveri sako jake se javljajo iz grla sega.
Tu šume rastri za Seljake.
Im hišo dajo, pljug. posteljo, Kantredo, ,ormar i zibeljo, —
I trdo trugo za grobne mrake (Rodni kraj; Djela Ivana Gorana Kovačiča, 7. knjiga, 1948)
Onstran Kolpe pa se že razgrinja slovenska Bela Krajina in Vinica, rojstni kraj njenega velikega pesnika, Otona Župančiča, s katerim se je Goran prvič srečal v Ljubljani leta 1940.
Ivan Kovačič se je zelo rad vračal v svoj rojstni kraj, kjer je pokopan njegov oče Ivan in nanj ga vežejo izredno topli spomini. Tam so bili kraji, katerih se je zelo spominjal in tamkajšnjo govorico je strastno proučeval. Njegovo pesniško lme Goran, s katerim se je začel podpisovati po letu 1935, je tesno povezano z njegovo
rojstno pokrajino. V teh domačih krajih je tudi zelo lahko ustvarjal, kar je večkrat tudi zapisal.
(Fotokopija zadnje strani razglednice Lukovdol)
Po tem, ko je leta 1926 v karlovški gimnaziji končal tri razrede, se je njegova mati Ruža Kovačič, rojena Klejn v Budimpešti, po materi Slovenka, preselila s sinom Ivanom in Zvonkom v Zagreb. Domačijo, ki je nekoliko propadla pa je prevzel Oto.
V Zagrebu je Goran živel do odhoda v partizane, decembra 1942.
Iz teh let se trgajo spomini Černjavičeve družine. Ko se med pripovedovanjem pretrga nit, se Černjavič pogladi po
osivel h laseh im beseda spet teče iz preteklosti v sedanjost.
Ruža Kovačič se je v prvih letih življenja v Zagrebu težko prebijala. Mnogokrat so se selili — in skoraj vedno iz slabega v slabše stanovanje. Zahtev im potreb je bilo vedno več. Kasneje je uspela z izdelovanjem otroških igrač. Vse to je posebej vplivalo na razvoji mladega Gorana. Ustvarjalo je posebne, včasih mučne odnose med Kovačičevo tri-
člansko družino; posebno pa še med Goranom in njegovo materjo. In iz takih domačih razmer se je Goran vraščal v Černjavičevo družino v njihov dom od Jurišičeve ulice do Petrovca.
(Goran s Černjavičevimi na
»pohodu« na Sljeme)
Pesnik, Gregur Karlovčan, je leta 1930 predstavil Černjavičevim kot svojega naslednika — inštruktorja Milanu in Nadi, Ivana Kovačiča: plavolasega sedmošolca z zelenkastimi živimi očmi.
Kasneje, ob enem izmed težjih nesporazumov z materjo,
ko je hotela pri Černjavičevih »kasirati« njegov zaslužek, je v pismu s katerim se je sicer po nepotrebnem opravičeval, zapisal tudi tole:
(Fotokopija dela pisma: Kod vas
se nisam . . .)
Goran je bil zelo občutljiv — pravijo da je bil včasih celo »tašt« (ničemuren). Mati nikdar ni docela mogla doumeti njegovega stremljenja. Stalno jo je skrbelo, kako se bo njen sin sam, kako se bodo vsi, prebijali. staži bedo. Goran je bil rad lepo napravljen. Če je le bilo mogoče, si je negoval svoje lepe valovite lase. Dozdevalo se je, kot bi hotel vsaj za trenutek ubežati pred kruto stvarnostjo. Znal je dobro opazovati in med drugim ga je
veselilo tudi slikanje. Pri Černjavičevih je pustil nekaj akvarelov, a svojemu učencu Milanu je z rdečim in črnim tušem narisal Kosovsko devojko.
Čeprav je mnogokrat težko živel, prosjačiti ni znal in ni mogel. Sprejemal je pomoč le tam, kjer se je počuti doma: svoboden in enakovreden. Raje je razdejal kot prosil. Z otroki je bil vedno ljubezniv, nasmejan in zanje je imel poln koš pravljic. Vsaka stara hiša, razvalina, je imela zanj svojo vsebino, ki jo je sproti poživljal. Dobro ga karakterizira primer, ko je dal Nadi za kino zadnjega kovača in nato pa je prosil njeno mamo, naj mu posodi 2 dinarja, da se je lahko s tramvajem odpeljal domov.
Po maturi, leta 1932 se je Goran vpisal na filozofsko fakulteto zagrebške univerze in je leta 1936 položil izpit C.
(Goran po maturi leta 1932)
Kljub prigovarjanju je po sedmem semestru popolnoma opustil univerzitetni študij. Ali neumoren pa je bil pri proučevanju hrvašcvne. Pri tem delu se menda nikdar ni utrudi. Iskal je besede, si jih zapisoval z vsemi izpeljankami in to v različnih variantah Dolgi, ozki, popisani listki sio viseli na steni vedno »pri roki«. Včasih je s svojo zvedavostjo spravil Černjaviča do utrujenosti. Vedno in znova so ga zanimali posamezni slovenski in tudi prleški izrazi. S Černjavičem sta celo šla v knjižnico, in tam mu je Goran bral staroslovenske cerkvene tekste, kajti zanimalo ga je koliko in kako jih bo razumel njegov spremljevalec. Ker je Čerjavfič obvladal pet tujih jezikov, mu je bil dobrodošel
tudi pri učenju teh odnosno v konverzaciji. Goran je imel precej sandala za tuje jezike in naučil se je angleščine, francoščine in ruščine tako, da je
prevajal iz teh jezikov. Učil se je celo ciganščine. Za nemščino pa se ni zanimal. Goran je bil zelo občutljiv za čistost jezika in je bil tudi neizprosno oster kritik glede pravilne uporabe hrvaščine. Če je komu bral ali dal v branje svoja literarna dela, je lažje sprejemal neposredno kritiko glede vsebine ali glede jezika pa je bil suveren.
Znal je poslušati in podoživeto snov je tudi uporabljal v svojih literarnih stvaritvah Černjavič je imel iz svetovne vojne enaka odlikovanja kot Goranov oče in leta 1938 je v zvezi s tem izrekel veliko obtožbo:
»Njejé je srebro nam je vkralo se dečinstvo, srečno, malo.«
(Očima kolajna; hrvatska revija
XI., 7. 1938)
Ko je pisal »Novelo sa ratnih dopisnica« (Izabrana djela, uredil Dragutin Tadijanovič, Zagreb 1951, stran 122— 186) ni bil nikakor zadovoljen
s svojim opisom zapornega og ja na fronti, pa je v svojo
novelo sporazumno s Černjavičem direktno presadil njegov opis zapornega ognja iz njegovih še neobjavljenih spo-
minov iz prve svetovne vojne.
Goran je znal biti tudi šegav — ali težje je prenesel šale na svoj račun. Ko ga je ob neki priliki podražil Černjavič zaradi nosu, češ, da ob dežju ne sme gledati v nebo, ker mu bo drugače tekla voda v nosnice, se je kar štirinajst dni kujal. Pil je malo. znal pa je presedeti med pivci celo noč in brez pitja razbiti kak kozarec. V družbi se je razvnel in včasih je zazvenel njegov, ne preveč močan, bariton. Ko se je nekoč vračal iz goric skozi Brežice, je na ves glas pel marsejezo — seveda v francoščini. Zelo rad je imel živali in nekatere so svojsko zaživele tudi v njegovi pesmi (Bilk, konj: stran 43
Ivan Goran-Kovačič, po fotografiji septembra 1942 v Petrovcu
Ivan Goran-Kovačič v Petrovcu leta 1942
Vsebina Goranovega sporočila z zadnje strani razglednice
Ivan Mesarič kot učitelj v Dolnjem Barju
Fotokoprja dela Goranovega pisma: Kod vas nisam...
SPOMINI
NA IVANA
K  O  V  A
4
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
—44. Djela Ivana Gorana Kovačiča, 7. zvezek, Zagreb 1948).
(Goran v Petrovcu 1942 . . .
ljubkuje psa)
Goran se je razdajal in zdi se, da je za svoje osebno življenje prihranil malo časa. Ohranjenih je zelo malo njegovih ljubezenskih pesmi. Gojko Banovič trdi, da se je Goran prvič resno zaljubil in to v Seko (njej je posvečeno njegovo daljše nedokončano delo: Božji bubnjevi), v 25. letu (Politika. 30. aprila 1958). Pogostoma pa je pr. Černjavičevih v veselju in žalosti spominjal svojo Vjeročku«; ali nikdar jim je ni predstavil niti ni govoril o ureditvi svojega družinskega življenja. Morda je Seka istovetna z Vje-ročko — naj bo kakorkoli Svojo ljubezen pa je strnil v naslednje vrstice:
»Pa nas ko oblake bjele spoje U jedan, što se tiho raspline. U nebo, sunce, svijetla in
boje!«
(Proljetno ljubav)
Točnejso časovno opredelitev spomina je že zabrisal čas in ostali so le, več ali manj,
nepovezani dogodki. Goran je kmalu po prihodu k Černjavičevim postal pri njih bolj doma kot na svojem domu. Tukaj se je tudi lahko zmenil kaj bi rad jedel in najraje
je imel ocvrta jajca. V ta dom je voditi svoje prijatelje — tukaj se je z njimi sestajal. Po letu 1935, Černjavičevi so stanovali pri Svetem Duhu v Zagrebu, se je v njihovem sta novanju sestal petčlanski mladinski komite, kot ga je imenoval Goran. Med udeležene tega sestanka je bil tudi naš sedanji diplomat dr. Velebit in Černjavič se še spominja Orača. Slednja sta večkrat prihajal k njim na stanovanje Kdaj se je Goran vključil v napredno gibanje, se Černjavičevi ne spominjajo. Bilo pa je precej zgodaj. Ob neki priliki, ko je imel doma hišno
preiskava, je nekoliko razburjen prinesel šop papirjev, da mu jih je Černjavičeva skrila na podstrešju. Večkrat je prosil, naj Černjavičevi pustijo odprta okna svojega stanovanja in včasih so zjutraj našli na podu letake, ki jih niso mogli ponoči razpečati in sc h fantje zmetali skozi okno 
v hrambo. V tej hiši so bili sigurna z ozirom na položaj, ki ga je imel Černjavič v službi pri privatni trgovski firmi. Ko so pa Černjavičevi stanovali v Vrančevi ul. 25 (neka ko leta 1935 ali 1935) je Goran nekega dne pripeljal k njim na stanovanje svojega prijatelja Toneta Čufarja. Iz njunih razgovorov so razbrali, da sta si dobra, stara znanca. Mnogo sta se menila o literaturi in Goran je bil precej kritičen napram Čufarjevemu ustvarjanju. Čufar je bili tukaj na stanovanju precej časa in se je celo resno zaljubil v Slavico, kot jo je »krstil«, ter se mislil s tem dekletom poročiti.
Goran se je redkeje pogovarjal o politiki, ali odnos do vere je imel razčiščen. Zelo je pazili, kaj bero 1judje, s katerimi je živel; predvsem pa tisti, katere je učil. Pri izbiri
čtiva je bil Nadi dober svetovalec. Ljubil je svobodo. Ko je pisal o Ciganih in o svobodi, je tudi zapisal: »Stega poslušnost, pokoravanje, odredeno kretanje — to su savremeni ideali« (Poslednji slobodnjaki, Hrvatska revija XII., 10., 1939).
Kmalu po izidu njegove prve zbirke novel se je leta 1936 zaposlil kot korektor v redakciji Hrvatskega dnevnika in 1. 1940 je tam zapustil delovno mesto urednika kulturne rubrike. V tem obdobju je tudi zbolel: pljuča in ledvice. In v partizanih 'ga je dohitela smrt, ko je zaostal za svojo edinico
zaradi izčrpanosti, ki je bila pri njem zaradi slabega zdravstvenega stanja hujša kot pri ostalih. Leta 1938 je preživel šest mesecev in naslednjega leta še trli mesece v zdravilišču Brestovac na Sljemenu. Kljub bolezni je moral delati v redakciji, ker bi drugače zgubil službo in se s tem zna
šel zunaj sanatorija. Pomoči ni prosil. Ali ko je Černjavič začel prevajati iz obsežne bo-
žične številke neke angleške revije (naslova se več ne spominja) krajše sestavke in jih pošiljal Goranu, jih je ta sprejel in brez večjih korektur objajvljal pod svojim imenom v posameznih številkah Hrvatskega dnevnika. To je bila velika tovariška pomoč.
Med okupacijo je Goran redkeje zahajal k Černjavičevim, posebno pa še po 1. marcu 1942, ko so se ti umaknili na kupljeno posestvo v Petrovac pod Papukom.
(Slika: Černjavičeve domačije v
Petrovcu, hišna številka 114)
Na tem, z narodnoosvobodilnim gibanjem razgibanim terenom, so se Černjavičevi srečali z učiteljem Ivanom Mesaričem, kasnejšim komi-
sarjem Podravskega odreda (padel marca 1944), in se tudi sami že septembra 1942 aktivno vključili v NOB.
(Slika: Ivan Mesarič kot učitelj v Dolnjem Bazju)
Josip Černjavič je 1. januarja 1943 postal prvi predsednik narodnoosvobodilnega odbora Hercegovača.
Gojko Barovič je o Goranu zapisal tudi naslednje:
SV septembru odlazi u selo Petrovac kod Podravske Slatine u poseku jednom prijalju. .« (Politika, 14. maja 1958). Spomini. Černjavičevih pa ta stavek dopolnjujejo. Na tem področju je ranina dozorela že v prvi polovici meseca septembra in ko jih je obiskal so že pili, novo vino. a bil sredi trgatve.
v Zagrebu v stalni nevarno(Cernjavič in Goran v Petrovcu,
hišna številka 114, septembra, 1942, foto Ivan Mesarič)
Goran je bil spet sredi med svojimi ljudmi. Pri njih je ostal približno štirinajst dni in bilo je dovolj časa, da jim je potožil, kako je nezadovoljen
s svojim delom, ki ga mora opravljati v Zagrebu skupno z Vladimirjem Nazorjem in
Livadič — Viznerjem pri sestavi Hrvatske enciklopedije Zelo se je jedil na Pavelića, ki jih je silil na 150 let star »korijenski pravopis«. Tukaj se je Goran tudi seznanil z Ivanom Mesaričem in celo sta se dobro spoprijateljila. Tukaj je Goran tudi slišal neposredno o partizanskih akcijah in njihovem življenju. O čem vse sita razpravljala z Mesaričem, ni znano. Mesarič pa je tedaj že aktivno sodeloval v NOB. Ob tej! priliki je Goran bil tudi v skrbeh za mater, ki je bila po očetu Židinja ter je bila v Zagrebu v stalni nevarno-
sti. Domenili so se, da se bo za nekaj časa umaknila v Petrovac. Kmalu po Goranovem odhodu je res prišla in ob neki priliki, ko se je nahajala v vinogradu, je tudi doživela ognjeni krst. Vnela se je borba in streljali so čez vino-
grad. Ruža Kovačič pa se je iz strahu pripognila k zemlji — samo da kot noj skrije svojo glavo. V Petrovcu je ostala približno dva meseca.
Ko je Goran odhajal, se je poslovil in nihče ni slutil, da je to njihovo poslednje srečanje. Čez nekaj mesecev je njegova mati poslala Černjavičevim naslednje pismo:
(Fotokopija pisma z dno 9. 4.
1943)
In s tem je zaključeno vsebinsko bogato poglavje Goranovega življenja med Černjavičevo družino.
Decembra 1942 je odšel Goran skupno z Vladimirjem Nazorjem v partizane. Goran je preživel IV. ofenzivo s prvo dalmatinsko brigado in v V. ofenzivo je šel zelo oslabljen s peto črnogorsko brigado. Ko je med pohodom moral zaostati, za svojo edinico ranjeni doktor Simo Miloševič, je z njim ostal tudi, oslabeli Goran v revni vasici Vrbnica pod Zelengoro. Ko so ga nekega dne julija 1943 poklicali iz hiše Ilije Mališe na dvorišče, je prekinil s pisanjem na kolenih ob postelji bolnega Mališevega sina. Nikdar več se ni vrnil v to hišo. Odvedli so ga in nekje so ga ubila četniki majorja Draškovića.
Umrl je enako, kot španski pesnik — revolucionar Garcia Lorca leta 1936. Istega leta je Goran opisal tudi svoj grob.
»U planini mrkoj nek mi bude hum.
Nad njim urlik vuka, črnih grana šum.
Da ne dospe donjeg pokajnički glas.
Strah obračenika, molitve za spas.
Neka silne travam, uz trnovit grm,
Bezput daje donjeg, neprobijan, strm.
Nitko da ne doše. do prijatelj drag, —
I kada se vrati, nek poravna trag.«
(Moj grob, objavljena pesem 1937)
Nihče ne ve za njegov grob Nekje tiho počiva ali njegova pesem živi; njegovo pesnitev »Jama« pa poznajo po svetu in vsem zvenijo njene zadnje vrstice:
Goran po maturi 1932
»Kdo ste? Odkod? Ne vem, vendar me greje svetloba vaša. Sele zdaj živim, čeprav mi smrt morda že ure šteje.
Svobode slutim dan, osveto z njim.
V oči mi vrača luč vaš spev bodrilen,
visok ko sonce, kakor ljudstvo silen!«
(»Jama«, Državna založba Slovenije, bibliofilska izdaja)
Vas Lukovdol, po razglednici iz leta 1935
Goran s Černjavičevimi na »pohodu« na Sljeme
Černjavičeva domačija v Petrovcu — hišna številka 114
Fotokopija pisma Ruže Kovačič z dne 9. aprila 1943. leta
ORANA-
I Č A
Spomini na Ivana Gorana-Kovačiča; zbral In uredil VANEK ŠIFTAR — ( Fotokopije je naredil Ernest Novak, po originalih iz Černjavičevih )
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
5
PREDSEDNIK TITO
MLADIM GRADITELJEM
PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ TITO JE POSLAL ŠTABU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD NA AVTOMOBILSKI CESTI BRATSVA IN ENOTNOSTI PISMO NASLEDNJE VSEBINE
»DRAGI MLADINCI IN MLADINKE,
ŽAL Ml JE, KER SEM LETOS ZADRŽAN IN SE NE MOREM UDELEŽITI ZAKLJUČNE SVEČANOSTI OB VASI VELIKI DELOVNI ZMAGI, KI STE JO DOSEGLI Z IZGRADNJO POMEMBNEGA DELA AVTOMOBILSKE CESTE PRED DOLOČENIM ROKOM. ZATO NA TA NAČIN POŠILJAM SVOJE TOPLE POZDRAVE VSEM UDELEŽENCEM LETOŠNJE DELOVNE AKCIJE NA AVTOCESTI.
PREBRAL SEM VASE POROČILO IN SEM VESEL, KER JE NASA MLADINA TUDI LETOS Z USPEHOM IZVRŠILA SVOJO NALOGO. IZGRADNJA ODSEKA OD PARAČINA DO OSIPAONICE, V DOLŽINI 95 KM, PRI KATERI JE SODELOVALO 30.000 MLADINCEV IN MLADINK, JE ŠE ENO DARILO VELIKEGA EKONOMSKEGA POMENA, KI GA POKLANJAJO MLADI NASI SKUPNOSTI.
TAKO SE JE PRIBLIŽAL DAN, KO BO AVTOCESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI POPOLNOMA DOKONČANA IN KO BO HKRATI KONEC TE VELIKE PROSTOVOLJNE AKCIJE, V KATERI JE SODELOVALO NEKAJ GENERACIJ MLADIH LJUDI IZ VSEH KRAJEV NASE DRŽAVE.
IZ PODATKOV VIDIM, DA VAŠA DELOVNA OBVEZNOST NI BILA LAHKA. KOT ŽE PREJŠNJA LETA, STE MORALI TUDI TOKRAT DOPRINESTI VELIKE NAPORE, DA STE OBVLADALI MNOGE NARAVNE ZAPREKE, ZGRADILI MOSTOVE, NADVOZE, PREDORE IN DRUGE OBJEKTE IN TAKO V CELOTI IZPOLNILI SVOJO OBVEZO. SE POSEBNO SEM VESEL, KER PRI VSEM TEM NISTE ZANEMARILI MORALNO-POLITIČNE VZGOJE IN SKRBI ZA STROKOVNI DVIG MLADINE. REZULTATOM, KI STE JIH V TEM SMISLU DOSEGLI, DAJEM SE POSEBEN POMEN. SPET POUDARJAM, DA NAS CILJ NI LE, DA NAM MLADINA ZGRADI OBJEKTE, TEMVEČ, DA SE HKRATI TUDI SAMA VSESTRANSKO IZGRAJUJE.
POSEBNO MI JE DRAGO, DA SE JE SE VEČ KO VSAK SESTI MLADINEC UDEJSTVOVAL V SVETIH NASELIJ, KI SO SE SAMI BRIGALI ZA MATERIALNE POTREBE- ORGANIZIRALI DELO, SKRBELI ZA ZABAVO IN VSE ŽIVLJENJE MLADINE V NASELJU.
PREPRIČAN SEM, DA BOSTE VSI, KI STE SODELOVALI V LETOŠNJI AKCIJI, PRENESLI TA ELAN IN MORALNO-POLITIČNI KAPITAL V KRAJE, KJER ŽIVITE, IN V KOLEKTIVE, V KATERIH DELATE. TAKO JE BILO DOSLEJ, IN VERJAMEM, DA BO TAKO TUDI V PRIHODNJE.
SE POSEBEJ APELIRAM NA NASO DELAVSKO MLADINO, NAJ BO V PRVIH VRSTAH BORCEV ZA STALNi DVIG PROIZVODNJE IN PRODUKTIVNOSTI DELA, KER SE BO EDINO TAKO DVIGNIL TUDI ŽIVLJENJSKI STANDARD IN ČVRSTILA MATERIALNA OSNOVA NAŠEGA SAMOUPRAVLJANJA, V KATEREM MLADI LJUDJE ŽE SODELUJEJO IN JE POTREBNO, DA V PRIHODNJE SODELUJEJO SE AKTIVNEJE IN MNOŽIČNEJE.
PREPRIČAN SEM SE, DA SE BO NASA KMEČKA MLADINA TUDI V PRIHODNJE KAR NAJAKTIVNEJE ANGAŽIRALA ZA IZVRŠITEV VSEH UKREPOV, KATERIH CILJ STA POVEČANJE PRIDELKA IN NADALJNJI STALNI DVIG NAŠEGA KMETIJSTVA. POSEBEJ JE POMEMBNA VLOGA BRIGADIRJEV, KI SO SI PRIDOBILI, OBISKUJOČ RAZNE TEČAJE, POTREBNO STROKOVNO ZNANJE, SAJ JE PRAV TO VAZEN PREDPOGOJ ZA SOCIALISTIČNO PREOBRAZBO NASE VASI.
VISOKO CENIM NASO ŠOLSKO MLADINO, KI JE PREBILA SVOJE POČITNICE NA DELOVNIH AKCIJAH IN TAKO POKAZALA VISOKO STOPNJO ZAVESTI MLADINE V NASI SOCIALISTIČNI DRŽAVI. TO NAJ SLUŽI KOT PRIMER VSEM MLADINCEM IN MLADINKAM NA ŠOLAH IN UNIVERZAH.
ŽELIM IZKORISTITI TO PRILOŽNOST TUDI ZA TO, DA OPOZORIM NA NEKO STVAR, KI ZADEVA VSO NASO MLADINO. DANES, KO SE VRŠIJO RAZGOVORI O PREDNAČRTU USTAVE FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, SMATRAM, DA JE NUJNO, DA SE NASA MLADINA V TE RAZGOVORE
ČIM ŠIRŠE VKLJUČI. IN POTLEJ KAR NAJBOLJ POTRUDI ZA TO, DA BI USTAVNA DOLOČILA DOBRO SPOZNALA IN OSVOJILA. NOVA USTAVA V PRVI VRSTI ODPIRA NOVE PERSPEKTIVE PRAV MLADINI. HKRATI TUDI DOLOČA NJENE PRAVICE IN DOLŽNOSTI,
»DRAGI MLADINCI IN MLADINKE,
V NASLOVU VASE DOSLEJ NAJVEČJE DELOVNE AKCIJE STA BILA BRAT-
STVO IN ENOTNOST NAŠIH NARODOV KOT NASA NAJSVETLEJŠA PRIDOBITEV. TO NI SLUČAJNO, SAJ BO AVTOMOBILSKA CESTA PREDSTAVLJALA SE ENO OD VEZI, KI ČVRSTO POVEZUJEJO NARODE NAŠIH REPUBLIK, KOT JE TUDI NJENA IZGRADNJA LETA ZBLIŽEVALA MLADINO IZ VSEH NAŠIH KRAJEV. KO PA BO AVTOMOBILSKA CESTA DOKONČANA, BOSTE VI, RAZU ME SE, PRIDOBITEV UČVRŠČEVALI IN SE RAZVIJALI NA NOVIH AKCIJAH, V NOVIH DELOVNIH PODVIGIH.
OB KONCU PRISRČNO ČESTITAM UDELEŽENCEM LETOŠNJE AKCIJE, KI SO USPELI SVOJO OBVEZNOST IZVRŠITI .19 DNI PRED PREDVIDENIM ROKOM. HKRATI SE V SVOJEM IMENU IN V IMENU NAŠIH NARODOV ZAHVALJUJEM MLADINCEM IN MLADINKAM, PA TUDI INŽENIRJEM, TEHNIKOM IN VSEM KOLEKTIVOM GRADBENIH PODJETIJ ZA TA POMEMBNI DOPRINOS K IZGRADNJI DEŽELE. VSEJ NASI MLADINI ŽELIM MNOGO USPEHA PRI BODOČEM DELU«.
LEPO JE V NAŠI
DOMOVINI BITI MLAD
Biti mlad je nekaj velikega, neprecenljivega. Koliko upov, želja, svetlih pogledov na prihodnost, koliko elana za delo, koliko krvi v žilah in koliko novih in novih idej!
Na mladini gradimo svet, lepšo bodočnost, nanjo prenašamo pozitivne pridobitve naše revolucije in ji obenem zadajamo nalogo, da jih ohranja in razvija naprej. Za-
to beseda mladost ne nosi s sabo le prazno sanjarjenje o jutrišnjem dnevu, o brezskrbni rasti brez aktivnega vživljanja v življenjske probleme, pač pa tudi veliko vlogo mladih ljudi v naši družbi.
Naša mladina se svoje vloge in nalog dobro zaveda. Iz dneva postaja aktivnejši član naše družbene skupnosti, tako aktivna kot proiz-
vajalec, kot upravljalec. Vse od začetka naše revolucije jo lahko zasledimo v prvih vrstah in tu ostaja do danes, ko v miru izgrajuje svoj socializem. Po vojni jo vidimo pri izgradnji, na vrsti delovnih akcij, uveljavlja se v proizvodnji, veča število učilnic, šol, fakultet, laboratorijev, inštitutov, na vsakem koraku nastopa z novimi idejami in z vedno svežo voljo do dela. Je steber naša socialistične prihodnosti.
7000 mladih v razpravah o novi ustavi
Mladina v našem okraju se je v izredno velikem številu udeležila predavanj in javnih razprav o predosnutku nove ustave in je marsikje predstavljala domala polovico udeležencev. Po približni oceni je poslušalo predavanja okrog 7000 mladincev in mladink, od teh jih je bilo okrog 1200 na posebnih mladinskih. razpravah in javnih tribunah.
IMENOVAN JE NOVI OKR. ODBOR JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER
Prejšnji ponedeljek so konstituirali novi okrajni odbor Jugoslovanskih pionirskih iger, ki bodo prihodnje leto potekale pod naslovom: »Lete tehnike mladih«. Za predsednika so na seji izvolili inž. Mirana Mejaka, predsednika OLO Murska Sobota.
MLADI UPRAVLJALCI V DELOVNEM KOLEKTIVU
Ko smo zapeljali na dvorišče Tovarne dežnikov in pletenin, kjer je zaposlenih 62 mladih proizvajalcev, smo naleteli na velik nered. Komaj smo se znali še orientirali, saj je celo dvorišče ena sama novogradnja. Stavba pri stavbi, da res ne veš, kam bi zavil v tem labirintu razvoja tovarne »Čez eno leto, ko bomo končali si temi gradnjami, bo bolje,« so nam povedali.
Dežnikama v Lendavi je sorazmerno že zelo stara. Ob našem obisku v tem podjetju smo se pomenkovali z nekaterimi mladinkami in mladinci; lahko sl mislite, da nas je zanimalo med prvimi prav vprašanje, kako se mladi počutijo med starejšimi člani kolektiva.
LIZIKA ZVER, ki je tudi predsednik mladinske organizacije, meni o tem vprašanju naslednje:
»V podjetju nas je prav gotovo dobra polovica mladih,« je odgovorila, »vendar moram priznati, da nas in našega dela nekateri starejši dostikrat ne razumejo pravilno. Po eni strani, tako se mi zdi, nas ne Jemljejo preveč resno, po drugi pa spet tožijo, da se posveča vse preveč pozornosti mladim članom kolektiva, da se mladina vse preveč uveljavlja In vriva v ospredje. Zdi se mi, da tako gledanje ni pravilno. Zavedati bi se morali, da mladi, čeprav smo še neizkušeni, delamo dobro in to ne samo na svojem delovnem mestu, in prav to nam daje veljavo in pravico do odločanja o marsikateri važni stvari.
Prebrala sem tudi predosnutek nove ustave in menim, da bi morali tudi mladino, ki je mlajša od 18 let, popolnoma izenačiti z ostalimi člani delovnega kolektiva. Pri tem mislim na pozitivno volilno pravico, ki bi omogočila tem mladincem voditi in biti voljen v samoupravne organe gospodarske organizacije. Moje mnenje je, da
je to zelo važno vprašanje in hi ga bilo potrebno ugodno rešiti.
V nadaljevanju razgovora smo ugotovili, da mladina zelo samokritično ocenjuje pomanjkljivosti, obenem pa se zavzema tudi za njihovo odstranjevanje.
Tudi KATICA KAVAŠ, ki je vajenka in je prav sedaj pred izpiti, je bila precej kritična. »V podjetje smo prišli,« tako pravi, —da bi se nekaj naučili, vendar pa
moramo vajenci včasih opravljati stvari, ki ne spadajo v naš učni program. Tako se nam je ravno sedaj, ko smo pred izpiti, zgodilo, da določenih stvari sploh ne znamo.« Katica se v svojem prostem času precej ukvarja s kulturno-prosvetne dejavnostjo, pa nam je zaupala še to, da je prav njihova mladinska organizacija prevzela za delovanje kluba, ki ga bodo v kratkem odprli v Lendavi.
Z našega razgovora v tovarni dežnikov v Lendavi
Dobra volja-kljub težavam
V »Elradu« v Gornji Radgoni imajo zaradi stanovanj velike težave. Mnogo mladincev se mora na delo voziti precej daleč. Ker ne morejo nuditi stanovanj novim kadrom, ki bi jih v podjetju rabili, jih ne morejo dobiti. Tudi delo mladinskega aktiva zaradi tega stanovanjskega problema zelo trpi. Mladina, ki se vozi, ob dveh konča z delom in odide na svoje
domove. Tako ne more sodelovati pri delu aktiva, ki je zaradi tega, pa še mogoče iz drugih vzrokov dokaj medlo.
»Uvesti menimo koordinacijski komite, ki bi prisostvoval na sestankih upravnega odbora in delavskega sveta, potem pa ugotovitve teh organov upravljanja posredoval ostalim mladincem v podjetju«, nam je povedal Peter Ba-
bič, predsednik aktiva. Razen tega je bil mnenja, da bi v okviru podjetja organizirali več predavanj, pa tudi ekskurzije, vendar ne v dosedanji togi obliki. Na takih ekskurzijah bi spoznavali tudi poslovanje podjetij, ki bi jih obiskali, pa tudi notranjo organizacijo in upravljanje v podjetju.
6
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
Mladost je pač taka — kjerkoli je priložnost, se rada pomeri v svojih močeh — v športnem tekmovanju.
RAZGOVOR NA GORIČKEM
Nedelja na Goričkem. Sneži in ne moremo v Petrovce, kamor smo se sprva namenili. Po klancu cu nam drsi, tako da z avtom ne pridemo nikamor. Poizkušamo rešiti, kar se še da, in zavijemo v Rogašovec. Ustavimo se pred šolo. Dva sva in eden gre na sestanek krajevnega odbora SŽDL, sam pa krenem po vasi. Nedaleč vstran opazim med starejšimi
skupino mladincev, ki o nečem živahno razpravljajo. Pristopim Razložim jim, kaj bi rad in eden se odloči, da gre z mano — kajti zunaj je mrzlo. Stopiva v »oštarijo«, ob oranžadi in pelinkovcu se razvije razgovor o vsak lanjih stvareh. Počasi napeljujem vodo na svoj mlin.
»Doma se pri Juriju,« mi pripoveduje moj sobesednik. »Vprašuješ me o sezonstvu. Sam veš, da je do neke mere to še vedno značilnost za ta kraj. Skoraj polovica mladih odhaja od tod na sezonska dela drugam, nekateri pa tudi v sosednjo državo. Kaj je
temu vzrok, te zanima. Mislim, da ga je v prvi vrsti iskati v navezanosti starejših na zemlji in v želji mladine po nečem drugem, boljšem. Starši velikokrat nalašč ne pustijo svoje otroke, da bi se nekaj izučili ali pa da bi jih poslali naprej v šolo, samo da jim ne bi odšli z zemlje. Toda mladi-
na kljub temu odhaja in se spet vrača. Le kako dolgo, saj je vedno več takih, ki ostanejo tam, kamor so odšli na delo. Tudi meni bi se verjetno zgodilo kaj podobnega, če ne bi odšel na zvezno delovno akcijo in se tam izučil za traktorista. Sedaj sem za-
poslen v domači zadrugi in sem
zadovoljen.«
To mi je pravil mladinec, traktorist pri KZ Rogašovci.
Rdeča rutica in titovka — na Dan republike —
Moj poklic
UČITELJ
MAJDA RUGELJ, prvi letnik učiteljišča. Za poklic učitelja sem se odločila že zelo zgodaj, vendar ga pričenjam spoznavati šele sedaj, ko sem na učiteljišču. Sedaj sem ga še bolj vzljubila in komaj čakam, da bom končala šolo, da bom lahko sama vzgajala otroke. Zavedam se, da je uspeh odvisen le od mene same in v veliko veselje mi bo, če bom v tem tako uspela, kot sl to sedaj želim. To je moja največja želja in zato se bom trudila, da bom iz šole odnesla kar največ za moj bodoči poklic.
JOŽE JAZBEC, četrti letnik učiteljišča. Če mi je šola dala dovolj . . . To vprašanje je precej obširno. Postati učitelj, kakršnega zahteva naš razvoj, ni lahka stvar. Vsak učiteljiščnik se mora zavedati, da mu samo šola ne more dati vsega, kar bo potreboval v poklicu, kljub temu, da smo se precej naučili. To je le osnova za nadaljnjo izgradnjo in izpopolnjevanje. Pridobili smo si znanje Iz raznih področij, kot so na pr. psihologija, pedagogika in podobno. Vse to nam v grobih obrisih že kaže naše bodoče delo, a še vedno nam precej manjka, kajti golo učenje ni edino izobraževanje učiteljiščnika, pa tudi ostale mladine. Pri tem menim, da je zelo važno izvenšolsko udejstvovanje mladih ljudi. Zavedam se, da se bom moral še veliko izpopolnjevati; kaj mi še manjka in kaj bo potrebom še nadoknaditi, pa bo pokazala sama praksa.
ŠIROKI BELI CESTI..
Vrtijo se kolesa 'in ropočejo motorji. Od Ljubljane do Osipaonice sta se razlila asfalt in beton, razlila sta se pesem in delo, razlilo se je bratstvo. Od Ljubljane do Osipaonice teče cesta bratstva in enotnosti, ki jo gradi jugoslovanska mladina.
Letos poteka 20 let, odkar je dva tisoč mladincev in mladink — skojevcev prve mladinske brigade, imenovane Sanička, 90 dni izpred sovražnega orožja pospravljalo letino za partizane. Od takrat pa do danes, ko je dobila Republika v dar za svoj rojstni dan 95 kilometrov prešerne razigranosti, žuljev in znoja mladih, so brigadirji nanizali v
ogrlico brez konca neskončno lepe bisere. Velika so imena gigantov v srcih mlad h ljudi in starejših tovarišev: Brčko-Banoviči, Šamac-Sarajevo, Doboj-Banjaluka, Novi Beograd. Zenica. Nikšič. Mavrovo, Vla sina. Vinodol, Jablanica... 38 tisoč mladih ljudi je letos še enkrat, kot tolikokrat doslej opravičilo zaupanje v generacijo mladih.
Tudi pomurska mladina ob vseh naštetih zmagah ni stala ob strani. Samo letos se je nad 240 mladih delavcev, kmetov in srednješolcev iz Pomurja ramo ob rami z mladinci ostalih republik borilo za nove metre dragocenega asfaltnega traku. Tudi doma
je bilo letos organiziranih 8 delovnih akcij, na katerih je sodelovalo okoli 900 brigadirjev. Poleg tega pa je ravno mladina prva, ki skupno z o-
stalimi občani gradi številne, za nas pomembne in važne objekte ... Ob Dnevu republike brigadirski ho-ruk za mlade. pogumne graditelje!
CICIBANSKI ZDRAVO
V otroškem vrtcu na Janževem vrhu je, kakor je to običajno v otroških vrtcih, velik živžav. Cicibani rišejo, vlačijo naokrog svoje medvedke in lutke, se igrajo kuharje, sestavljajo različne tehnične igrače in seveda skoz kličejo tovarišico.
Ko smo jih obiskali so nas veselo pozdravili in so bili z nami kar domači. Prav nič jih nismo zmotili; igrali so se kar narej, brez treme. Tudi stikanje nam ni dalo nobenih pre-
glavic, sa|j so se doslej pri slikanju še zmeraj dobro izkazali. Zal na ta dan ni bilo vseh. saj zaradi deževja niso mogli priti.
Ko smo si ogledali njihove prijetne kotičke, kjer ob igri in delu preživijo svoj dan, občudovali njihove lične risbice, polne otroške fantazije in naivnosti, smo se poslovili in še ko smo se po blatnem kolovozu prebijali skozi dež. so nam s stopnišča in skozi vrata klicali »zdravo« in »adijo«.
Dejavnost Pomožne šole v Gornji Radgoni
Obilo tehničnega in likovnega dela
Najvažnejša naloga pomožnih šol je usposobiti mladino za določene poklice. Predvsem dajejo »poudarek poučevanja raznih strok tehničnega dela. V ta namen imajo predvsem v vtišjih razredih teh šol obilo tehničnega pouka.
Tudi na Pomožni šoli v Radgoni imajo v učnem programu precej ur tehničnega pouka, v sedmih razredih celo 10 ur tedensko Pri tehničnem pouku izdelujejo najrazličnejše predmete: tkaničijo z rafijo na tanko platno, izdelujejo preproge, blazine, rezljajo tudi predmete iz vezanih plošč, tako palčke, srčike, učila in še marsikaj. Njihovi izdelki so lični, največ po zaslugi njihove učiteljice, Lije Milkovičeve, ki skrbi, da uporabljajo pri izdelavi svojih predmetov čim več narodne motivike, pa
tudi zaradi njihove lastne prizadevnosti.
Pri likovnem pouku prav tako izdelujejo najrazličnejše lične predmete: reliefe na mavcu gibljive igrače, lutke, praskanice na mavcu, lepljenke s slamo itn., itn. Vsi izdelka kažejo, da se učenci na šoli mnogo naučijo in bodo s svojim znanjem v življenju lepo izhajali.
OBISK V LJUTOMERU
Zvedeli smo, da pionirji Osnovne šole Franceta Prešerna v Ljutomeru izdajajo svoje glasilo KLOPOTCI. Z željo, da vidimo delo pionirjev pa tudi, da nam povedo, kaj pripravljajo za praznovanje Dneva republike, smo jih nek deževen novembrski večer obiskali na šoli. Pravzaprav smo jih obiskali kar v tehnična delavnici, kjer imajo pravo pravcato tiskamo z litografijo vred. Pravkar so na ciklostilu tiskali že novo, svečano številko.
Tovariš Plevnik, ki vodi delovanje »tiskarne«, nam je povedal, da bo praznična številka prav zanimiva. V njo vla-
gajo učenci dosti truda. Tako so pripravili vrsto zgodb ter jih opremili z ilustracijami. Zgodbe so zanimive in kažejo, da pionirji dobro poznajo zgodovino svoje organizacije, pa tudi zgodovino revolucije naših narodov. Poleg tega so zgodbe izvirna dela njihove domišljije. Ker bi bilo preveč dela, če bi vseh 200 izvodov glasila opremili s takimi ilustracijami, bodo nekaj izvodov tiskali brez njih. Te pa bodo opremili z litografskimi odtisi, s kakršnimi opremljajo navadne številke glasila, ki so prav tako zelo pestre in zanimive.
Ho-ruk za pogumne, mlade graditelje. Tudi za one, ki so se iz brigade vrnili kot traktoristi, zidarji. Avtomobilska cesta jim je bila tudi šola.
  KONTINUIRANO PRIZADEVANJE
V osnutku nove ustave Je zagotovljena državljanom tudi pravica do šolanja in pridobivanja ustrezne izobrazbe. V ustavni razpravi je bilo tudi pri nas že zastavljeno vprašanje, ali je dovolj, da je zajamčena samo osemletna šolska obveznost, da bi morda kazalo zagotoviti v naših razmerah tudi srednješolsko izobrazbo itd.
Sedanje razmere v Muršiči Soboti pa kažejo, da bomo že prihodnje leto z dograditvijo tretje osemletne šole lahko zagotovili nemoteno osnovno šolanje otrok
in z ustreznimi kadrovskimi rešitvami dosegli tudi boljšo kakovost pouka. Precej drugače pa je na področju srednjega šolstva. Učiteljišče se še bori s kadrovskimi težavami. Gre predvsem za zagotovitev večje kakovosti in idejnosti pouka na srednjih šolah. Od zagotovitve ustreznih pogojev je tudi odvisno, ali bodo že obstoječe srednje in strokovne šole lahko tudi ustregle zahtevam verifikacije, za kar je sedaj povsem usposobljena le gimnazija.
Zato je potrebno študijsko spremljanje razvoja šolskih in kulturnih inštitucij v okrajnem središču in zagotavljanje ustreznih pogojev za njih delovanje, kar pa je v določeni meri tudi medobčinski problem. Koordinira-
na prizadevanja na tem področju naj bi bila usmerjena tudi k rodnemu zagotavljanju namenskih sredstev v skladu za kulturo in prosveto pri občinskem ljudskem odboru. Nekatere kulturne inštitucije so potrebne še večje stalne skrbi in vsestranske podpore. Študijska knjižnica naj bi resnično postala osrednja knjižnica za vse Pomurje, tudi z delovanjem na znanstvenem področju, pomembno kulturno-izobraževalno poslanstvo opravlja tudi že osamosvojena mestna knjižnica s čitalnico in pionirsko knjižnico, tu je še vprašanje razstavnega prostora ali galerije, iz katere bi lahko zelo pozitivno vplivali na kulturno in estetsko vzgojo občanov itd.
ŠE MNOGO USPEHOV!
O posebinh šolah se ne bere mnogo, mogoče dosti ljudi niti ne ve zanje. Zato smo se Ob obisku v Radgoni oglasili tudi v posebni šoli za težje dojemajočo mladino, ki ji letos poteka že sedmo leto od ustanovitve. Sola je zelo lepo opremljena, posebno še tehnična delavnica, saj dajejo prav ročnim spretnostim največji poudarek. Najprej smo se oglasili v tretjem razredu pri tovarišici Trudi Meglič, ki je, na uho povedano, tudi predsednik ObK LMS
v Radgoni, in jo povprašali, kako ji ugaja na šoli.
»Letos prvič poučujem na tej šoli. Sprva mi je bilo precej težko, saj zahteva delo z otroki, ki težje dojemajo učno snov, še posebno potrpežljivost in skrb. Tudi sam program šole je v ta namen prilagojen in daje pretežen poudarek na praktično delo. Vendar sem se delu na šoli tako hitro privadila, poklic pa tako vzljubila, da ga ne bi več zamenjala z nobenim drugim. Res je, da imamo nekaj težav z nekaterimi posamezniki, moram pa kljub temu priznati, da je s to mladino, če jo razumeš in znaš k njej pravilno pristopiti, zares lepo delati. Namen naše šole je v prvi vrsti ta. da pripravimo mladino, ki težje izhaja v rednih šolah, za poklic. Zato posvečamo vso pozornost tehničnemu pouku, saj ga imajo sedmi razredi kar deset ur tedensko. V programu šole imamo tudi dva predmeta, ki ju v ostalih šolah ni: higieno dela in državljanske pravice.«
Se smo se pogovarjali in zvedeli marsikaj zanimivega iz življenja na šoli, saj se poleg rednega pouka učenci udejstvujejo tudi v izvenšolskih dejavnostih. Pravkar se pripravljajo tudi na praznovanje Dneva republike. Ogledali smo si še delavnico in učence pri delu, se zahvalili tov. Trudi za njeno potrpežljivost in ji zaželeli pri njenem delu in študiju še mnogo uspeha.
Lepo je v naši domovini biti mlad napisala in uredila Jože Olaj in Jože Bratuš.
POMURSKI VESTNIK 29 NOV. 1962
7
TURISTIČNA
SLIKANICA
Še do nedavnega v Pomurju turizmu nismo posvečali skoraj nobene pozornosti, saj smo ga smatrali za nekako negospodarsko dejavnost. Pri nas ni morja, ne planin. Odmaknjeni smo od osrednjih turističnih predelov in le redkokdaj je kdo slučajno zašel k nam, morda celo brez kakih turističnih ambicij. Nato smo sprevideli, da je naša pokrajina polna svojevrstnih zanimivosti, ki jih morda mi, ki smo jih videli iz dneva v dan, niti opazili nismo. Kaj vse imamo: širne ravnice, gorice, gozdove, nekaj ohranjene folklore in idilike ter divjad in zdravilne vrelce. Vse to pa nudi dovolj možnosti za razvoj turizma tudi v Pomurju. Kako se je turizem pri nas že razvil in kakšne perspektive še ima, nam skuša prikazati ta turistična slikanica.
TURISTIČNA
PROPAGANDA
Propaganda igra v turizmu veliko vlogo. Nanjo je treba misliti zgodaj, že dosti pred zadetkom turistične sezone mora biti enotna za določeno območje, prav tako pa mora vsebovati vse bistvene posebnosti turizma določenega predela.
V Pomurju smo nekaj tovrstnih prospektov in razglednic že izdati, vendar še čutimo pomanjkanje. Tudi koledar prireditev je še veliko vprašanje, prav tako pa še
druge tovrstne zadeve, kot ureditev obcestnih znamenj in drugih propagandnih sredstev.
Turistični prospekti vedno niso neposredno rentabilna investicija, zato se jih marsikdo boji izdati. To pa ne bi smelo
biti ovira, da še danes nimamo načrta Murske Sobote, turističnega zemljevida Pomurja, na katerem bi bile označene vse pokrajinske, kulturne in zgodovinske znamenitosti in še česa.
       Turistična slikanica — tudi dobre ceste, prevozna sredstva, urejena neselja...
RADENSKO ZDRAVILIŠČE — POMURSKI SEJEM
Le razveseljivo je lahko dejstvo, da se pomurski turizem sčasoma osredotoči v nekaterih krajih, ki imajo za to največje pogoje. Tako nastaja pri nas prvi veliki turistični cen-
ter — Slatina Radenci.
Radensko slatino že dolgo poznajo ne le po državi, pač pa tudi v inozemstvu. Zaradi njenih zdravilnih vrednot jo zelo cenijo. To je tudi pripomoglo k temu, da domači in zunanji bolniki v velikem številu prihajajo v ta privlačni kraj ob Muri.
Poleg teh, ki prihajajo z izrecno željo po zdravljenju, pa so Radenci čedalje večje središče tudi drugih turistov. Z novimi investicijami za kopa-
liške in kavarniške prostore, urejanjem parkov in nasadov ter drugim postajajo center rekreacije in zabavnega življenja v Pomurju.
Kljub slabemu vremenu je bilo na letošnjem Pomurskem sejmu v Radgoni dokaj prometa. Sejem je sicer pokazal dokajšnje osnovne organizacijske slabosti, dinarski in devizni, efekt pa je bil ugoden
Zato lahko govorimo o pomembnosti tega sejma v našem razvijajočem se turizmu.
Na sejmu so nastopile naše gospodarske organizacije, pa tudi kulturne, športne in druge skup ne. Videli smo vrsto prireditev, ki so zahtevale mnogo vloženega truda, pa tako organizatorjem dale tudi vrsto koristnih izkušenj. Blagovni del sejma, kjer je bilo mnogo popustov, je privabljal predvsem domače kupce, zaloge blaga domače obrti pa so pokupili predvsem avstrijski turisti. Težave za te so bile predvsem v carinikih omejit-
Nekaj številk
letošnjega porasta turizma
V POMURJU
Število gostov je naraslo za 11,7 %, število inozemskih gostov za 72,8 %, Nočitve tujih gostov so narasle za 57,6 %. Maloobmejnega prometa je bilo (lani) 43.630 Avstrijcev, LETOS: 61.624.
V	turističnem biroju v Murski Soboti so zamenjali valut za 2,119.745 obračunskih dinarjev.
V	Zavodu za gojitev divjadi so zamenjali valut za 6,100.444 obračunskih dinarjev.
Zamenjava valut je porasla skupno na 657 %.
Iz lovnega turizma:
V	Zavodu za gojitev divjadi so zabeležili odstre: 659 zajcev, 4.580 fazanov. 2.643 jerebic, 33 srnjadi, 27 kljunačev, 130 rac, skupaj 8.072 komadov divjadi.
VAŽNE SO TUDI POSREDNE INVESTICIJE
Kaj si predstavljamo pod posrednimi investicijami in kakšnega pomena so? Posredne investicije so nekaj takega, kar vložimo v neko določeno stvar, pa nikoli ne bomo mogli izračunati, koliko dinarjev so nam vrednosti konkretno prinesle. Zato so toliko bolj tvegane.
Pri turizmu pa so velikega pomena. Brez dobrih, sodobnih cest, obnove najrazličnejših kultumo-zgodovinskih objektov, ureditve naselij1 in drugega si je težko predstavljati današnji turizem. Vse tovrstne investicije pa sežejo v visoke milijone ih se danes ali jutri ne bodo obrestovale. Nekoč se bodo pa prav gotovo,
seveda, če jih bomo znali izvršili v pravem času. Kot primer nam lahko služi urejanje severne magistrale, ki bo za pomurski turizem prav hitro velikega pomena.
L O V N I TURIZEM
POSTRANSKE DEJAVNOSTI
Delovni človek je čedalje bolj vprežen v vsakdanji tempo življenja, predvsem produkcije. Zato mu ostaja vse manj časa za osebno življenje, še najmanj za kulturno rekreacijo. To si privošči kvečjemu še ob ogledu kakšnega filma, branju nekaj knjig na teto, predvsem pa na letnem dopustu. ko se hoče čim bolj znebiti vsakdanjega sistema življenja. Zato ni čudo, da turisti danes po vsem svetu trumoma zahajajo v stare gradove, muzeje, galerije, na najrazličnejše umetniške festivale, kjer s poznavanjem ali pa tudi s popolno laiko spremljajo koncerte Bachovih, Šoštakovičevjh in drugih umetnij, iščejo ohranjeno idiliko in romantiko nedotaknjenih« predelov in pri tem po svoje, vsaj nekaj dni ali tednov na leto uživajo vso željeno eksotiko in mistiko nepoznanega sveta in
se s tem odmaknejo za nekaj časa sivini vsakdanjosti.
Kaj lahko v tem pogledu najdejo turisti pri nas? Dosti, le v primeru, če jim to znamo ponuditi. Imamo marsikaj: odmirajočo folkloro, romantike. Negovskega jezera, patriarhalno idiliko naše Goričke itn.
itn. Morali bi zbrati naše folklorne ansamble, pevce, jih seznaniti z našimi običaji, jim nuditi pristna domača jedila in še marsikaj. Tudi vse to. čeprav pod imenom »postranska dejavnost«, lahko bistveno vpliva na razvoj našega turizma.
Za lov in ribolov so v Pomurju ugodni pogoji. Kljub temu do nedavnega temu nismo posvečali nobene posebne pozornosti. Zadnje čase pa nas čedalje bolj preseneča naval tujih lovcev, predvsem iz Italije. Letošnji dosedanji podatki kažejo, da bomo morali čedalje bolj gledati na umetno vzrejo čim večjega števila divjadi, pa tudi okrepiti lovske družine,
Pri lovnem turizmu je važno še to, da je tesno povezan z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi, predvsem gostinstvom in je tako še bolj upravičen, da mu posvečamo čim večjo pažnjo. Dosedanji, rezultat1 kažejo veliko, specifično pomembnost te turistične dejavnosti za Pomurje.
KAKO JE S PRIVATNIM SEKTORJEM
Greš v podeželsko gostilno in prosiš kaj za jesti. Odgovoriti ti bodo, da prav danes nimajo ničesar takega. Kvečjemu lahko dobiš salamo s kruhom, če pa imajo pri hiši kokoši, še jajčka, če boš prosil k njim še kako solatko, ti bodo rekli, da nimajo nikakršne, ker se jim ne splača držati. Če boš vseeno zadovoljen, da dobiš karkoli za pol
zob, pa boš pokukal v kuhinjo, boš raje rekel, da nisi več lačen. Nato boš pil kozarček dobrega (dragega) ali slabega
(dragega) vina ter se poslovil.
Naš zasebni gostinski sektor je daleč za današnjim časom Razen slabe preskrbe ga težijo 'še najrazličnejša vprašanja higienske višine postrežbe. Tudi kvaliteta njegovih prehran-
benih storitev je nizka.
Pa tudi privatni gostinski sektor moramo pri našem turizmu dokaj upoštevati. Zato bomo morali vplivati na njegov kvalitativni razvoj. To je potrebno še tem bolj, ker predstavlja važno, večkrat edino središče družbene prehrane našega prosvetnega kadra miličnikov in drugih uslužbencev na vasi.
vah, ki bi jih kazalo ob takih
priložnosti h prilagoditi večjemu nakupu najrazličnejših vrst blaga.
ZAKLJUČEK
Turizem se v Pomurju krepko razvija. To kažejo tako številke, kot tudi naš sedanji odnos do te panoge gospodarstva. Treba bo vsekakor vložiti čim več investicij, izkoristili vse možnosti kreditiranja v te namene, zboljšati izgled naših naselij, povečati turistično propagando, prav tako pa omogočiti razvoj domačega turizma.
Delovni kolektivi naših industrijskih središč bi lahko postala novi turisti Pomurja. Seveda bi jih morali k temu pritegniti, jim omogočiti letovanje pri nas in jih na tem letovanju tudi zadovoljiti. V večih naših krajih bi bile ugodne prilike za letovanje večjega števila turistov iz industrijskih predelov. Le-ti si namreč želijo na letovanju predvsem mir in nedotaknjeno prirodo, ki jim jo lahko v Pomurju v veliki meri nudimo.
Turistično slikanico je pripravil Jože Olaj, uporabljaje pri tem podatke iz referata, ki ga je imel Bogo Verdev na seji OLO.
TURIZEM V ZRCALU
Splošni dvig gospodarstva je dal pogoje tudi za razvoj turizma. K temu je pripomogla še zavest, da je ta lahko važna postavka dohodka v gospodarstvu in tako lahko danes govorimo tudi o turizmu v Pomurju. To in še marsikaj je pokazala tudi tiskovna konferenca, ki jo je pred dnevi priredila v Radencih Gospodarska zbornica za okraj Murska Sobota.
Za razvoj turizma, neločljivo povezanega z gostinstvom, smo za razdobje od leta 1980 do 1965 nakazali važne smernice. Zdaj lahko že z dokajšnjim zadovoljstvo ugotavljamo, da razvoj res teče v pravi smeri, kljub temu, da nas je turizem že dokaj prehitel. Lahko ugotavljamo tako številčni porast turistov, dotok deviz porast lovnih dni tujih turistov kot tudi naraščanje investicij za turistične objekte in večanje kapacitet v gostinstvu.
Ob dosedanjem stanju turizma v Pomurju smo lahko prišli do ugotovitve, da se moramo nasloniti, predvsem na tri važne osnove razvijanja tega To so: Zdravilišče Slatina Radenci, lovni turizem in maloobmejni promet. Ker je razvoj turizma, kot vsake gospodarske panoge, neločljivo po-
vezan z določenimi investicijami. bo torej nujno te investicije koncentrirati tako na te tri važne postavke, kot na posamezne centre teh treh vej turizma. Tako bomo še vnaprej večali kapacitete raden-
skega zdravilišča, omogočili prirastek lovne divjadi v krajih, kjer ta najbolj uspeva maloobmejni promet pa prilagodili težnjam sodobnega turizma in mednarodnih odnosov.
Seveda nastopajo pri vsem tem različne večje ali manjše težave. Pri lovnem turizmu
moramo misliti na marsikaj: zaradi pomanjkanja divjadi to gojiti v čedalje večji meri tudi umetno, okrepiti dejavnost nekaterih lovskih družin, predvsem na Goričkem, jezikovno izobraževati ljudi, ki so v kon-
taktu s tujimi lovci, pa tudi navezati stike z italijanskimi turističnimi agencijami, ki se bavijo s tovrstno dejavnostjo.
Zdravilišče Slatina Radenci, ki je središče našega turizma, moramo še nadalje krepiti z novimi in novimi investicijami. Povečati moramo posteljni fond od dosedanjih 300 na
800, poleg tega pa finansirati še druge investicije, kar bo v celoti v veliki meri vplivalo na dotok turistov. Zanimivo je tudi, da mislijo v Radencih tudi na kreditiranje privatnikov, ki izdajajo sobe za turi-
ste. Z manjšimi krediti tem privatnikom bodo lahko precej povečali posteljni fond. Maloobmejni promet se čedalje bolj razvija. To ugotavljamo že nekaj časa Vendar bo treba tudi v turističnem prometu iz Avstrije misliti v bodoče še na nekaj stvari. Konkretno: dobro bi bilo čim prej
uvesti nekatere olajšave glede večkratnega obiska na eno vizo. Turistom iz Gradca ali dlje se namreč ne splača, da za vsak nedeljski, večkrat le nekajurni obisk na naši strani, prosijo novo vizo. Tako bi bi-
lo dobro, da bi toge predpise omilili in bi lahko potovali na eno vizo večkrat, recimo po desetkrat. To bi vsekakor povečalo dotok predvsem avstrijskih turistov.
Za zaključek konference, ki je razkrila marsikatero stvar, na katero širša turistična javnost ni mislila, bi omenili še nekaj pomembnih dejstev turizma v Pomurju. Izdelati bo treba program turističnega razvoja Pomurja. Pri tem bo treba upoštevati možnosti za razvoj turizma po treh glavnih postavkah, pa tudi po udeležbi samih komun pri tem. Vpreči bo treba vse organizacije, ki so s tem razvojem neposredno povezane, pa tudi one, ki nudijo razvoju turizma svoj posredni prispevek. Predvsem pa moramo misliti na to, da ima turizem v Pomurju velike možnosti razvoja.
8
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE V POMURJU
V znamenju množičnosti in gospodarskih uspehov
PREBIVALSTVO POMURJA SE BO TUDI LETOS ČASTNO ODDOLŽILO PRAZNIKU REPUBLIKE, KI BO POTEKAL V ZNAMENJU VSELJUDSKEGA PRAZNOVANJA, OTVORITEV NOVIH GOSPODARSKIH OBJEKTOV, MED KATERIMI IMAJO NEKATERI ŠIRŠI DRUŽBENI POMEN.
Med objekti kapitalne izgradnje, ki jih bodo spustih v poskusno obratovanje, velja posebej omeniti ljutomersko tovarno redilnih krmil, ki bo s približno tisoč vagoni letne proizvodnje nadvse važen činitelj v prizadevanjih za nadaljnjo razširitev živinoreje v Pomurju. V prazničnih dneh bodo slavili lepo delovno zmago tudi v Lendavi, kjer bodo izročili svojemu namenu kisikarno, prvi obrat bodoče sodobne tovarne metanola.
Sicer pa se v vseh komunah soboškega okraja pripravljajo na kar najbolj svečano praznovanje Dneva republike. Organizacijske priprave so predvsem domena Socialistične zveze, mladine, Zveze borcev, drugih družbenih in političnih organizacij. V soboški komuni bo osrednja proslava na večer Dneva republike v kinodvora-
ni v Murski Soboti, številne interne proslave pa bodo tudi v šolah in vseh večjih gospodarskih organizacijah.
Posebno slovesno bodo počastili praznik republike v ljutomerski komuni, kjer bo 28. novembra zvečer telovadna akademija, 29. novembra dopoldne pa veliko zborovanje na Glavnem trgu. Po zborovanju bodo udeleženci prisostvovali otvoritvi že omenjene tovarne redilnih krmil, hkrati bodo izročili svojemu namenu tudi novo poslopje okrajnega sodišča in odsek nove ceste V Soboti kot v Ljutomeru so organizatorji poskrbeli za bogat izbor kulturnih sporedov, ki bodo sestavni del vseh slavnosti.
V Gornji Radgoni bo osrednja akademija na večer pred Dnevom republike, sicer pa so za uvod v praznovanje priredili že 25. novembra množično šahovsko tekmovanje, na katerem sodelujejo zastopniki vseh sindikalnih podruž-
nic v tej komuni. Depo svečanost bodo imeli tudi v Apačah, kjer bodo 29. novembra odprli, lepo urejene prostore za družbene in društvene organizacije v zadružnem domu. Sicer pa bodo tudi v radgonski komuni organizirali proslave v vseh večjih krajevnih središčih in gospodarskih organizacijah.
V	Beltincih je mladina glavni organizator praznovanja Dneva republike. Na večer pred praznikom bo svečana akademija v Beltincih, v Črensovcih pa bodo 29. novembra dopoldne odprli kulturno dvorano v zadružnem domu. Sicer pa bodo v beltinski komuni praznovali tudi v vseh večjih krajevnih središčih, kjer imajo sedeže KO SZDL.
V	Petrovcih bo osrednja proslava na večer pred praznikom, prav tako pripravljajo
praznovanje krajevni, organizacije SZDL v vseh večjih krajih. Mladina pa je skupno s Socialistično zvezo poskrbela, da bodo na večer pred pra-
znikom zagoreli po hribih veliki kresovi.
Centralna akademija v Lendavi bo v dvorani podjetja »Proizvodnja nafte« na večer pred praznikom. V tej komuni bodo počastili Dan republike tudi s šahovskimi in strelskimi tekmovanji, organizacijo proslav po večjih vaseh pa sta tudi v lendavski občini prevzeli mladina in SZDL. V prazničnih dneh bodo v Lendavi spustili v obratovanje kisikarno, nov obrat bodoče sodobne tovarne metanola, ki bo že v bližnji prihodnosti nadvse pomemben činitelj v gospodarstvu soboškega okraja.
Na konferenci SZDL v Kuzmi
Novozgrajena stanovanjski blok v Veržeju bo delno ublažili stanovanjsko krizo v tem kraju. Potrebno bo misliti še na več novih stanovanj in že do osrednje proslave Dneva mladosti — 1963, ko bodo v Veržeju odkrili spomenik Slavku Ostercu, urediti fasado na zadružnem domu, okolje, parit, nasade, potrebne poti in cestišča, da bo kraj dobil še lepšo zunanjo podobo.
V soboškem »Agroservisu«
RAZPRAVA
o združevanju podjetij
Razpravam o predosnutku ustave se je pred nedavnim pridružil tudi delovni kolektiv podjetja »Agroservis« v Murski Soboti. Člani delovnega kolektiva so se zbrali polnoštevilno in s pozornostjo spremljali predavanje Evgena Škrabana, direktorja podjetja, ki je na poljuben način obrazložil prisotnim posamezna določila v predosnutku zvezne in republiške ustave. Razpravljali so predvsem o samoupravljanju v gospodarstvu; težnje ne smejo biti usmerjene samo k povečanju osebnih dohodkov, ampak predvsem k produktivnosti, konkretno, za podjetje, pa tudi k nabavi sodobne opreme cenejšim in kvalitetnejšim uslugam za državljane.
Precej so povedali tudi o vlogi občine v našem družbeno-ekonomskem sistemu. Tudi v zvezi s težnjo po združevanju podjetij v močne ekonomske enote, kar zadeva tudi podjetje »Agroservis«, se je razvila dokaj živahna razprava.
Vzdušje, ki je bilo v času predavanja in tudi v razpravi dokazuje, da je bilo predavanje potrebno in da si kolektiv podobnih predavanj še želi.
Konferenca krajevne organizacije SZDL v Kuzmi
VEČ POSLUHA ZA TEŽNJE OBČANOV
Konferenca krajevne organizacije SZDL v Kuzmi je bila, sodeč po udeležbi in vsebini razprav, med precej dobrimi. Nakazala in obravnavala je namreč domala vse probleme, ki so se pojavili v obdobju od zadnje konference. Zlasti živahna pa je bila razprava o kmetijskih vprašanjih.
Posebno kritično so na konferenci ocenili jesensko setveno akcijo. Kritika je bila nedvomno utemeljena, saj so na območju krajevnega odbora SZDL sklenili pogodbe za pogodbeno sodelovanje komaj za en hektar zemlje. Do težav pa je prišlo tudi pri' izvajanju predpisanih agrotehničnih ukrepov. Precej kmetovalcev iz Doliča in Gornjih Slaveč je namreč sploh zavrnilo odločbe, ki jih je na osnovi sprejetega odloka izdal občinski ljudski odbor. Več članov SZDL je postavilo vprašanje, zakaj kmetijska zadruga Grad v času jesenske setve ni imela na zalogi umetnih
gnojil in ustreznih semen; tudi odločbe, ki so jih dobili v zvezi s sprejetim odlokom o obveznih agrotehničnih ukrepih, niso bile formulirane pravilno, niso bile v skladu z vsemi določili odloka! Nakazali so tudi potrebo po namestitvi živinozdravnika in električarja na območju KZ Grad.
V okolici Kuzme se je pojavil še en problem, ki so ga uvrstila v razpravo na krajevni konferenci SZDL. Gre namreč za zaposlovanje tamkajšnjega prebivalstva v sosednji Avstriji. To, da se ljudje zaposlujejo v sosednji državi, sicer ni zgrešeno, saj je v skladu z meddržavnimi spo-
razumi, če ne bi na račun tega zaposlovanja trpela kvaliteta obdelovanja kmetijskih zemljišč. Zaradi tega bi bilo potrebno o tem vprašanju res(Nadaljevanje na 10. strani)
Poglobljeno izvajanje občinskega odloka
Možnosti za vključevanje kmetovalcev v družbeno kmetijsko proizvodnjo so zlasti v okoliših, pri nas v območju Ščavnice, kjer se bodo morale kmetijske zadruge v sodelovanju z vodno skupnostjo slej ko prej načrtno lotiti hidro ali agromelioracijskih del na zemljišči h, ki sedaj zaradi pičlih in tudi nekakovostnih pridelkov predstavljajo veliko rezervo v kmetijstvu. Na izboljšanih zemljiščih bodo lahko prizadete zadruge forsirale pridelovanje določenih kultur z določeno agrotehniko; odločiti se bodo morale pač za tako agrotehniko in kulture, ki jim bodo čimprej vrnile vložena investicijska sredstva. Večje možnosti za tesno proizvodno sodelovanje med zadrugo in kmetovalci so tudi v specializaciji kmetijske proizvodnje glede na možnosti in najugodnejše pogoje za dosega-
nje zaželjenega gospodarskega učinka; v okolici Veržeja in Križevec na pr. z rejo plemenske v Ščavniški dolini pa z rejo pitane živine.
V naši zadrugi se že lahko pohvalimo, da v znatni meri presegamo normative, ki so določeni v občinskem odloku o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov, kar pomeni, da tudi v sami praksi uspešno interpretiramo tista določila v novi ustavi, ki govore o zemlji kot družbeni dobrim. Zdaj je važno, da z notranjimi ukrepi zagotovimo še bolj poglobljeno sodelovanje s kmetovalci in napredujemo tudi v agrotehniki, kajti neizdiferenciramo izvajanje občinskega odloka bi v naših razmerah pomenilo samo velik korak nazaj.
Jože Štumpf, kmet. teh
KZ Mur. polje. Križevci
S KONFERENCE KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL BELTINCI
  ZA UČINKOVITEJŠE SODELOVANJE
PRED KRATKIM JE BILA KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL BELTINCI. V POROČILU KO SZDL IN RAZPRAVI SO POSVETILI PRECEJ POZORNOSTI VLOGI IN NALOGAM SZDL IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V USTAVI.
Menili da delo krajevne skupnosti ne bo moglo sloneti zgolj na urejanju vaških poti, mostov, ulične razsvetljave, itd., temveč bo morala reševati skupno z ostalimi organizacijami in društvi ob sodelovanju vseh občanov tudi, socialno-varstvene, šolske, kmetijske in druge zadeve, ki so izredno pomembne za življenjski standard. Vprašanja življenjskega standarda ne bodo mogla mimo kmečke žene, ki je glede na svoj položaj v -središču takih problemov, katerih ni mogoče reševati sa-
mo z ekonomsko močijo posameznih gospodarstev, marveč le s skupnimi napori (otroški vrtec, pralnice, obrat družbene prehrane, športni objekti itd).
Za tako delovanje krajevne skupnosti pa so potrebna materialna sredstva, ki so za tako dejavnost še občutno premajhna, zato bo potrebno v ta namen odriniti več sredstev iz občinskega proračuna in hkrati tudi mobilizirati finančna sredstva občanov.
V predosnutku nove ustave se predvideva kvaliteta SZDL. zato bo SZDL morala v bodoče brij gibčno uporabljati vsa sredstva obveščanja in metode dogovarjanja z občani, da bo lahko aktivno sodeloval in odločal v svojih samoupravnih organih, predvsem na zborih občanov.
Na konferenci so precej razpravljali o doseženih uspehih in o bodočih nalogah v kmetijstvu. V bodoče bo SZDL bolj učinkovito podpirala
ObLO im kmetijske organizacije pri izvajanju agrotehničnih ukrepov in vključevanju zasebnih kmetovalcev v organiziramo kmetijsko proizvodnjo.
Beltinčani pa so tokrat odločno postavili v ospredje tudi dokončno ureditev klubskih prostorov in se zavzeli za čimprejšnjo zgraditev kulturnega doma v Beltincih.
ODLOK ZAJEL 11.134 h ZEMLJE
MINULI ČETRTEK JE OBČINSKI ODBOR V LJUTMERU PODROBNEJE ANALIZIRAL IZPOLNITEV PLANA JESENSKE SETVE. KOT SO UGOTOVILI, JE DRUŽBENI SEKTOR V CELOTI IZPOLNIL SVOJE SETVENE PLANE, PRI POGODBENEM SODELOVANJU PA SO PLAN CELO NEKOLIKO PRESEGLI.
Na seji so ugotavljali, da se je letos v občini ni izredno povečala poraba umetnih gnojil, saj kažejo izračuni, da je bilo na hektar zemljišč porabljenih pri setvi povprečno 460 kilogramov umetnih gnojil. Poudarili so še, da je bila letošnja jesenska setev ena najbolje opravljenih po vojni. Tudi pri izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu v ljutomerski občini niso imeli posebnih težav. Zabeležili o namreč samo dva primera kjer lastnika nista izpolnila zahtev predpisov.
Na ločenih sejah so odborniki sprejeli odlok o rebalansu proračuna in odlok o agrotehničnem minimumu, ki sedaj zajema 11.134 hektarov ob-
delovalne zemlje. Tako je odlok zajel vso obdelovalno zemljo. ki v občini ni zamočvir(Nadaljevanje na 10. strani)
VREME
od 29. nov do 9. dec.
Se nadalje nestalno s pogostimi, večinoma snežnimi padavinami zlasti koncem novembra in med 4. in 6. decembrom.
Dr. V. M
NA RAZPRAVI JAVNE TRIBUNE V GORNJI RADGONI
Urbanistični načrt
»Kako daleč smo v Radgoni z urbanističnim načrtom?«
To vprašanje je bilo postavljeno kot eno izmed prvih na nedavni zelo uspeli javni tribuni, ki jo je organiziral KO SZDL Gornja Radgona. Po odgovoru na to vprašanje se je razvila večurna živahna razprava.
Za Radgono še ni izdelan urbanistični načrt; v začetni fazi je komaj šele zbiranje podatkov, ki so potrebni za iz-
delavo takšnega projekta Kljub pomanjkanju urbanističnega načrta pa mesto vendarle ne zaostaja v svojem razvoju. Za razne novogradnje je sestavljena komisija, ki določa lokacijo objektov. Sporazumeli so se že tudi, kako naj bi izgledali v bodoče nekateri predelili Radgone. Center mesta se iz Spodnjega Gri-sa že pomika v okolico avtobusne in železniške postaje medtem ko bo bodoča glavna prometna žila mesta Panonska ulica, ob kateri naj bi gradili stanovanjske stavbe večjega tipa. Za manjša stanovanjska poslopja je določeno območje med Vrtno in Ciril-Metodovo ulico, za družinske hišice pa teren na obeh straneh Apaške ceste, južno pobočje grajskega hriba in območje Noriškega hriba, kjer je že novo naselje Obrtne delavnice in industrija naj bi se postopoma preselila na drugo stran železniške proge — na Trate.
Pereča vprašanja so tudi druga komunalna dela, predvsem pa vodovod. Na javni tribuni je bilo omenjeno, da čakate na rezultate raziskav na najnovejših vrtinah v Segovcih. Če bo tu dovolj vode (60 do 701 na sek.), bo potreb
no takoj začeti z gradnjo vodovoda za Radgono in Radence.
Drugi problem, ki so ga načeli na javni tribuni, je bila družbena prehrana v Radgoni. Nekateri so predlagali, da naj bi v Radgoni ustanovili delavsko menzo« kjer bi. se lahko hranili po zmernih cenah. Ker pa v Radgoni za družbeno prehrano ni primernih prostorov, bi to vprašanje lahko uredili s pomočjo gostinskega podjetja, ker stanovanjska skupnost, ki je sicer v polni meri zainteresirana za družbeno prehrano, tega problema ne bo mogla rešiti sama. Za smotrno ureditev družbene prehrane v Radgoni bodo morale pokrižati več pozornosti tudi gospodarske organizacije.

POVEZOVANJE VG KAPE.
LA IN KG RADGONA
Prejšnji četrtek so se na občinskem ljudskem odboru v Gornji Radgoni sestali predstavniki Vinogradniškega gospodarstva Kapela in Kmetijskega gospodarstvu Gornja Radgona. Na skupnem sestanku so razpravljali o možnosti za tesnejše povezovanje obeh družbenih posestev.
To pa smo mi — cicibani iz vrtca na Janževem vrhu
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
9
NADALJEVANJA S PREJŠNJIH STRANI
ŠOLSTVO
  v predosnutku obč. statutov
V poglavju o ustanavljanju šol je najti tudi še izraz »niže organizirana šola.« Tega izraza pa v statutih občin v našem okraju res ne bi smeli več poznat. Razmere in tudi mentaliteta ljudi se je pa že v našem okraju toliko spremenila da bi se lahko otresli ostankov dediščine in ostankov preteklosti. V kolikor pa ponekod še obstoja potreba po posameznih — nižjih — oddelkih, je primerna formulacija, kakršno lahko zasledimo v osnutku občine Beltinci: »Z odlokom o ustanovitvi šole se določi šolski okoliš ter naselja, v katerih ima šola svoje področne oddelke.« Govorimo torej o šoli, ki ima svoje oddelke tudi izven sedeža, kjer se za to pokaže potreba. Nikakor pa ne bi smeli ustanavljati šol s kombiniranimi oddelki. Nikjer tudi ni rečeno, da področni oddelki ne bi smeli imeti organov družbenega upravljanja. Bilo bi treba najti le primemo obliko in odnos do družbenega organa na sedežu šole. Pri bodočem organu samoupravljanja, ki bo izvoljen iz vrst članov kolektiva, pa itak ni problema.
Ustanavljanje šol druge stopnje osnutki: zelo različno obravnavajo. Občina Beltinci se oslarija izključno na sporazumevanje z okrajem in drugimi občinami. Občina Radgona pravi, da te šole praviloma ustanavlja zbornica, gospodarske organizacije in zavodi. Slično je v osnutku soboške občine. V osnutku lendavske občine ni rečeno, kdo te šole ustanavlja. V ljutomerskem osnutku pa o ustanavljanju šol druge stopnje ni ničesar povedanega. Človek dobi vtis, da se občine na nek način hočejo otresti ustanoviteljskih pravic za šole druge stopnje, predvsem pa ustanavljanju strokovnih šol. Ali v bodoče res občinske skupščine ne bo-
do imele nobenega interesa, da bo v občini čim bolj sposoben strokovni kader? Saj strokovne šele ne šolajo kadra izključno za gospodarske organizacije, ki bi si ga naj tudi same šolale. Pa tudi ob tem nastaja vprašanje, če občinska skupščina res nima nobenegainteresa, kakšen kader imajo gospodarske organizacije v občini.
Prav ničesar pa ni zaslediti v statutih o izobraževanju odraslih, o pedagoški službi le v enem osnutku, o organih družbenega upravljanja in samoupravljanja le v dveh. Zdi se mi, da so to vsekakor pomanjkljivosti, ki jih bo nujno izpopolniti.
Republiški osnutek ustave daje velik poudarek dvojezičnosti, posebej tudi dvojezične mu šolstvu. V statutih naših občin tega ni zaslediti! Dvojezične šole so omenjene le v osnutku statuta občine Petrovci-Šalovci, toda tudi ta formulacija ni v skladu z načeli dvo. jezičnosti. Mnenja sem, če že naše tri občine, kjer prebiva madžarska narodnostna manjšina, nimajo v statutih posebnega poglavja o dvojezičnosti, v katerem bi obdelali vsa vprašanja s tem v zvezi, bi v statutih morala biti obdelana ta vprašanja na ustrezajoči način v poglavjih, ki govorijo o posameznih področjih dejavnosti, tako tudi v šolstvu
Dotaknil sem se le nekaterih vprašani, vsekakor jih je pa še več, ki zaslužijo pozornost in podrobnejšo obravnavo. Mnenja sem, da bi o teh vprašanjih morali povedat svoje mnenje tudi šolski kolektivi, organi družbenega upravljanja, sindikalne podružnice prosvetnih delavcev, starši — prav vsi. ki jim je pri srcu vzgoja naših otrok.
-el
TRIBUNA V MALEM
šu imamo samo eno šiviljo. Potrebovali bi torej tudi krojaško-šiviljski servis.«
Lojze Šela: »Ugodnejša perspektiva se odpira kmečki mladini tudi z večjim vrednotenjem dela in stimulativnejšim nagrajevanjem v kmetijstvu. Zdaj na pr. še zelo težko pridobimo mladega človeka za kmetijsko ali za sadjarsko šolo, čeprav smo menda prepričani, da si bo morala zadruga postopoma sama zagotoviti strokovni kader, ki bo tudi voljan delati v našem okolišu.«
Stefan Lanjšček (ko je nakazal bistvene postavke bližnje perspektive zadruge: odkup 200 ha zemljišč v zadružnem okolišu, združevanje teh zemljišč v večje parcele, ureditev treh hlevov 7 zmogljivostjo 300 glav pitane živine, ureditev plantažnih sadov-
njakov itd.): Že v bližnji prihodnosti je torej pričakovati večje možnosti za vključevanje mladih občanov v družbeno kmetijsko proizvodnjo. Zadruga bo morala obrt bi kazalo odločneje uveljaviti v okviru krajevne skupnosti Mnogo obrtnikov je namreč odlotudi več štipendirati, pri strojih, v hlevih in sadovnjakih bomo potrebovali kvalificirane delavce, katere bo potrebno poprej še usposobiti. Morda bi bilo prav, če bi se Gospodarska zbornica že sedaj zavzela za ustanovitev šolskega centra za kvalificirane delavce v kmetijstvu.
To pa je za našo mladino še vedno le delna rešitev: nekaj jih bo namreč tudi v prihodnosti še na voljo industriji, že zaradi goste naseljenosti krajev v našem okolišu.«
  Velik pomen izobraževanja
haja od občana kot delavca-proizvaialca, kakor tudi opalih občanov, je nujno potrebno, da je temeljim zakon naše države izpopolnjen z republiško ustavo, ta z občinskim statutom, nato pa še s statutom delovne organizacije, ki mora vsebovati natančnejša določila o položaju članov kolektiva, sredstev in ostalega. Kako ste v njej našli sami sebe? —
Če povežemo določila o družbeno-ekonomski ureditvi svoboščinah, pravicah in dolžnostih občana, kakor temeljih
političnega sistema, tedaj pač ni težko najti samega sebe. Kakšen poudarek bo dan v vašem statutu izobraževanju proizvajalcev? —
Temu vprašanju dajemo v našem podjetju velik poudarek in ga bomo tudi v novem statutu. Ustanovili smo izobraževalni center, ki je že začel z delom. Okrog 90 ljudi je v tem letu obiskovalo razne seminarje, predvsem traktoristi, sadjarji in drugi. V načrtu imamo: izobraziti še ostale proizvajalce na posameznih delovnih mestih.	-rj-
 Poudarek na upravljanju
V občinskem statutu bo potrebno zagotoviti predvsem dvoje: da ob določanju pravic otočanov z njegovimi določili ne bomo prišli navzkriž z načelom enakopravnosti naših narodov in državljanov, (vprašanje domicila!), ki je kot največja pridobitev NOB deklarirana in zagotovljena v zvezni ustavi, kakor tudi, da bomo družbenim potrebam u-
strezno strasirali razmerja med občinsko skupščino in organi upravljanja delovnih organizacij. Občinski statuti, bolje, že projekti teh statutov naj bi bili deležni vsaj tolikšne publicitete, kot sta, že predosnutka zvezne in republiške ustave, kajti v tem je tudi zanesljivo jamstvo, da ji bodo občani lahko dodobra proučili in tudi sprejeli kot svoje.
KADROVANJE
že lokalizirali), da pa imamo tudii take, ki zaposlitev v podjetju jemljejo kot nekaj postranskega, dodatnega in ravno tako uživajo enake pravice iz delovnih razmerij kot njihovi sodelavci. Pri takih delavcih so pogosti tudi izostanki od dela zaradi sezonskih del na posestvu, neprizadeto vključevanje v proizvodnjo in gospodarjenje podjetja itd.
Proti takim delavcem bo vsekakor potrebno zavzeti u-
strezno stališče, ki bo pogojeno tudi s širšimi družbenimi vidiku začeti bo potrebno že pri sprejemanju nove delovne sile in voditi ustrezno politiko tudi pri kadrovanju v organe delavskega upravljanja in vodstva družbenih organizacij v podjetju. Tu pa so še činitelji vzgoje in izobraževanja neposrednih proizvajalcev. učinkovitejše povezovanje te problematike z družbenimi prizadevanji, ki jih uveljavljamo v kmetijstvu in podobno.
V LJUTOMERU T E Č A J ZA PEVOVODJE
Svet za šolstvo pri ObLO bo organiziral na Glasbeni šoli v Ljutomeru tečaj za pevovodje pionirskih pevskih zborov. Te-čajniki bodo učitelji, ki na osnovnih šolah vodijo pionirske pevske zbore; nekateri že več let, nekateri pa so začeli šele letos. Tečaj bo trajal štiri mesece, tedensko bodo predavanja štiri ure. Predavali bodo strokovni glasbeni učitelji in večletni praktiki — pevovodje. Poleg osnov, ki jih mora obvladati pevovodja, bodo no tečaju predelali pesmi, ki so predvidene za občinski pionirski festival, da bodo tako pevski zbori lahko dosegli čimboljše uspehe. Vodstvo tečaja je zaupano ravnatelju glasbene šole Avgustu Loparniku.
Tečaj se bo začel ta teden, prijavljenih pa je 23 učiteljev; poleg pevovodij tudi učitelji razrednega petja.
-jb-
OB ANALIZI LETNIH KONFERENC OBČINSKIH ORGANIZACIJ ZKS V POMURJU
OD POMLADITVE
H KONKRETNIM NALOGAM
V soboto, 17. t. m. so na seji OK ZKS Murska Sobota analizirali nedavne občinske konference. Splošna ocena konferenc je ugodna, pomanjkljivosti pa, ki so se še pojavljale, bo nujno potrebno odpraviti z vztrajnim in poglobljenim političnim delom. V mesecu decembru naj bi posvetili največjo pozornost pripravam na okrajno konferenco ZKS, ki bo pedvidoma koncem januarja ali v začetku februarja 1963.
Značilnost letošnjih konferenc je med drugim v tem, da so delale v plenumih in ne v komisijah, kar je dalo ugodne rezultate v pogledu aktivnosti delegatov in informiranja o splošni družbeno-ekonomski problematiki v občini. Uspeh konferenc pa izvira predvsem iz boljših priprav kot prejšnja leta. V večini osnovnih organizacij so člani ZG skupaj z izvoljenimi delegati preštudirali gradivo konference in dajali ob tem tudi umestne pripombe in predloge.
Tudi v pogledu kadrovanja je bil po mnenju članov okrajnega komiteja storjen korak
naprej: v večino občinskih so izvolili mlajše komuniste. Razprave na konferencah so bile vsebinsko bolj bogate kot prejšnja leta in prav tako so bolj mnogostranske, nekoliko pomanjkljivo pa so obravnavali aktivnost komunistov v krajevnih organizacijah SZDL in metode dela študijskih aktivov ZK.
Nikakor pa niso zadovoljivi sprejeti sklepi. Razen soboških so vsi premalo konkretni, tako v nakazovanju posameznih nalog kot v metodah dela, iz katerih naj bi izvirala tudi enotnost akcije. V obravnavanju angažiranja starejših komuni-
stov je bila med drugim poudarjena tendenca enostranskega razumevanja načela rotacije in neupoštevanja dovolj širokega težišča samoupravljanja, od SZDL in svetov pri ljudskih odborih do vodstev društvenih organizacij, istočasno pa so posamezni diskutanti omenili neprimeren odnos posameznih kolektivov glede kadrovanja v občinska politična vodstva in zapiranja vase. češ da dober politični kader potrebujejo v prvi vrsti v podjetju. To v prvi vrsti kaže potrebo po večji prizadevnosti subjektivnih sil glede vzgoje kadrov, o čemer pa podatki v okrajnem merilu ne nudijo zadovoljive slike. Vzroki za to so še vedno v prvi vrsti v nepravilnostih, ki se pojavljajo pri kadrovanju.
Kot so sklenili na seji, naj bi bila okrajna konferenca ZK koncem januarja ali v začetku februarja 1963, poročilo okrajnega vodstva ZK pa naj bi bilo dano v razpravo že prihodnji mesec.
BELTINCI
Komisija za civilno zaščito pri občinskem ljudskem odboru v Beltincih je prva v okraju organizirala večtedenski seminar za člane in članice vseh petih ekip. Tečaj obiskuje 108 članov in članic.
S podobnimi tečaji bodo v prihodnjem mesecu začele tudi komisije v ostalih občinah. V pripravi na tečaje zaostaja le komisija v Ljutomeru.
POSVETOVANJE O ORGANIZACIJI DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI
Kako s cenami
električne energije
Pred dnevi je v Gornji Radgoni zasedal delavski svet Elektro-Maribor okolica. Ena izmed glavnih vprašanj, o katerih so razpravljali, je bilo bodoča organizacija distribucije električne energije v Sloveniji.
Dosedanja distribucijska podjetja, ki jih je v Sloveniji 16, naj bi se združila v eno gospodarsko organizacijo, ki naj bi kupovala električno energijo od proizvajalca; prodajo ceno bo oblikovala na osnovi nabavne cene, po kateri bo plačevala prevzeto energijo, in svojih stroškov za distribucijo. To spremembo na-
rekuje predvsem raznolikost potrošnje, ki vpliva na različno izkoriščenost in rentabilnost naprav in tarifna politika do določenih vrst potrošnikov, ki so teritorialno neenakomerno razdeljeni (mesta, industrija, podeželje).
Če hi sedanja distribucijska podjetja morala samostojno oblikovati cene za električno energijo, bi se razlike v ceni električne energije v odnosu na sedanje cene gibale po stanju iz leta 1961 od minus 7,75 din do plus 3,97 din ali za 11,72 din pri kWh. Tako stanje bi zahtevalo podražitev električne energije zlasti v gospodarskih zaostalejših okoliših Slovenije, medtem ko bi
se na razvitejših območjih pojavile že v dosedanji ceni znatne razlike. Da bi se težavam glede prevelikih razlik v cenah izognili, računajo z združitvijo dosedanjih podjetij v skupno gospodarsko organizacijo za vso Slovenijo, ki bi znotraj bilo organizirano na načelih največje možne in smotrne decentralizacije. Takšna organizacija bi imela znatne prednosti v tehničnem, ekonomskem in tehnološkem pogledu in bi omogočila popolno uveljavljanje delavskega samoupravljanja po DS in UO podjetja, po DS in UO poslovnih enot in po zborih kolektiva.
-rj-
KONFERENCA SZDL NA CANKOVI
Na letni konferenci krajevnega odbora SZDL na Cankovi, ki' je bila prejšnjo nedeljo so največ razpravljali o kmetijskih problemih. Opozorili so, naj bi zadruga v bodoče bolj zgodaj, kot letos, naročila semena in umetna gnojila. Omenili so tudi, da bi traktoristi kmetijske zadruge često lahko hitreje opravili razna strojna dela in se izognili težavam, kakršne so nastale pri mlačvi ajde in prosa. Poudarili so tudi, da je potrebno že sedaji začeti s pripravami na spomladansko setev.
Občni sbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev v Ljutomeru
Bilanca uspehov
Minulo sredo je bil v Ljutomeru občni zbor prosvetnih delavcev ljutomerske občine. Obširna in izčrpna poročila so pokazala, da je upravni odbor v minulem letu zadovoljivo opravil svojo dolžnost.
V poročilih so omenjali, da je sindikat sodeloval pri sesta-
vljanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, da je čez leto organiziral za članstvo pet kvalitetnih predavani, ki so jih imeli ugledni pedagoški delavci iz Maribora in Ljubljane, da je skupinam nakazoval gradivo za ideološki in strokovni študij, da več članov že tolmači občanom predosnutek ustave da je organiziral strokovne ekskurzije in družabne večere ter podprl tudi prizadete po toči. z eno besedo: delo sindikalnih funkcionarjev je bilo plodno za člane in za njihovo delo na šolah.
V obširni razpravi so bila iznesena mnoga vprašanja, ki govorijo o zboljšanju dela na naših šolah, o potrebi po ustanovitvi gimnazije v Ljutomeru, o potrebnih seminarjih za pevovodje, fizkulturnike, učitelje tehničnega pouka, o materialnih sredstvih za šole, o
enotnih učnih obveznostih v osnovni šoli, o pravilnikih, pedagoški službi, novem pravopisu, o potrebi po nadaljnjem izobraževanju učiteljev na Pedagoški akademiji v Mariboru, o bodočem študiju, priporočilu odbora Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo o ukrepih za izboljšanje matematičnega izobraževanja in o bodoči organizacijski obliki podružnice.
V občini bo ostala še dalje ena podružnica, ker je ta oblika že preizkušena, najnovejše oblike na industrijskem principu pa pri prosvetnih delavcih še niso pokazale pravega uspeha, ne v Pomurju in ne drugod ,zato si jih ljutomerski prosvetni delavci ne dajo vsiliti, ker nočejo, da bi dosedanja oblika, ki je prinašala prav lepe uspehe, bila v Škodo članstva in delovanja na naših šolah.
J. B.
Poklicno prosvetljevanje v osnovne šole!
Minulo soboto sta Zavod za zaposlovanje delavcev v Ljutomeru in Svet za šolstvo pri ObLO Ljutomer s pomočjo pedagoške službe priredila seminar za poverjenike poklicnega usmerjanja — učitelje in upravitelje osnovnih šol; na seminarju sta bila podana obširna referata o poklicnem prosvetlevanju in poklicni vzgoji v osnovnih šolah. Proučili so tudi delovni program, ki so ga v zvezi s poklicno vzgojo sestavile šole.
Seminar je pokazal, da se učitelju zelo zanimajo za poklicno vzgojo, ki jo narekuje tudi zakon o osnovni šoli, ven dar so ta zakon dosedaj vse premalo dosledno izvajali. V ljutomerski občini so sicer začeli že lani intenzivno delati na tem področju, vendar vse premalo povezano z učnimi načrti in delovnimi plani za poklicno vzgojo. Seminar je postavil poklicno vzgojo v vse razrede osnovnih šol kot stalno obliko dela.
Udeleženci seminarja, ki so zastopali vse šole v občanu so sklenili, da bodo gradivo o poklicni vzgoji in prosvetljevanju posredovali svojim kolektivom in tudi letos pripravili razstavo izdelkov učencev lani, ob občinskem prazniku so namreč organizirali tako razstavo, ki je prikazala nad 30 poklicev.
Komisiji, ki pomaga svetu za šolstvo pri sestavljanju dopolnilnega predmetnika, so
tudi priporočili, naj ovrednoti poklicno vzgojo in proizvodno delo kot komunalni predmet Seminarju sta prisostvovala sekretar Republiškega zavoda za zaposlovanje delavcev tov Kogej in psiholog tov. Kovač, ki sta se zelo pohvalno izrazila o poklicnem usmerjanju v ljutomerski občini.
-jb-
VEČ POSLUHA ZA TEŽNJE OBČANOV
(Nadaljevanje z 9. strani)
neje razmisliti ter poljedelska ta ostala zemljišča obdelovati v pogodbenem sodelovanju. Pogodbeno sodelovanje je namreč ne samo v okolici Kuzme ampak na celotnem območju zadruge Grad letos v močnem upadanju.
Iz razprave na konferenci pa je tudi izzvenelo, da so bili Občani doslej o marsičem premalo obveščeni, Prav v tem pa je vzrok, da nekateri niso imeli razumevanja za stvari. Mi so splošnega družbenega pomena, kakor na primer odlok o agrotehničnem minimumu in podobno.
Konferenca v Kuzmi pa se je končala svojevrstno: z razgovorom o strokovnih kmetijskih vprašanjih. Udeležene: so namreč inž. Perhavca, ki je prisostvoval konferenci v imenu občinskega odbora SZDL, kar zasuli s vprašanji o učinku posameznih gnojil, o strukturi zemlje, o obdelavi in podobnem.
Ne nameravam trditi, da je bilo to narobe. Nasprotno. S tem so udeleženci pokazali, da si želijo sproščenih razgovorov o strokovnih kmetijskih vprašanjih in ne le tipična predavanja, ki so često toga ta posplošena. Nasploh pa se je dalo ugotoviti, da si želijo odgovore na tista vprašanja, ki jih sami postavljajo, ne da hi si predavatelj temo predavanja izbral in pripravil sam. Sicer pa ta pozitivna težnja ni vznikla samo v Kuzmi, ampak tudi drugod.	-js-
ODLOK ZAJEL 11,134 h ZEMLJE
(Nadaljevanje z 9. stran) jena ali pa ni na prikladnem teranu. S tem odlokom je Ob činski ljudski odbor Ljutomer naredil pomembno potezo, ki bo prispevala k povečanju kmetijske proizvodnje Računajo namreč, da bodo za ta zemljišča porabili letno nekaj nad 400 vagonov umetnih gnojil, se pravi, da bodo po-
rabili za umetna gnojila letno blizu 80 milijonov dinarjev več kot doslej. S tem se bo močno povečal dohodek, za približno 250 milijonov dinarjev.
Odborniki so pozdravili po budo, da bi v Ljutomeru že z začetkom novega šolskega leta pričela s poukom gimnazija; priporočili so svetu za šolstvo, naj začne s pripravami.
10
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1982
Prisrčno slovo od veterana
Pred dnevi je v 56. letu starosti zapustil tovarno dežnikov in pletenin v Lendavi obratovodja Aleksander Samo, ki je dosegel tudi svojevrsten rekord: v tovarni je delal nepretrgoma 38 let in je takorekoč med prvimi pionirji tega podjetja. Na skromni svečanosti, ki so jo v podjetju priredili ob odhodu tov. Samoja v zaslužen pokoj, se je zbral ves kolektiv. Predstavniki podjetja so se svojemu veteranu zahvalili v obeh nacionalnih jezikih za njegov pomemben prispevek k rasti podjetja, mu zaželeli še mnogo srečnih dni v pokoju in ga tudi skromno obdarili.
S krajevne konference SZDL v Logarovcih
S seje zadružnega sveta KZ ,,Mursko poljeʻʻ v Križevcih pri Ljutomeru
Kam z gozdarsko službo
Na zadnji seji zadružnega sveta, kateri je prisostvoval tudi predsednik sveta za kmetijstvo pri OLO Murska Sobota Štefan Antalič, je celotni delovni: kolektiv KZ »Mursko polje« razpravljal o aktualnih vprašanjih: o predosnutku ustave FSRJ, polletni bilanci, nabavi osnovnih sredstev, o gozdarstvu, imenovanju posebnih komisij pri ZIS in drugih zadevah.
O predosnutku ustave FSRJ je vodil razpravo Štefan Antalič, predsednik Sveta za kmetijstvo pri OLO M. Sobota. Navzoči so mu zastavljali vprašanja: kako je z delovno silo na individualnih kmečkih gospodarstvih, o lastništvu gozdov, o dedovanju, o pravicah in dolžnostih zaposlenih v delovnih organizacijah, o statutu komune itd. Tov. Antalič je navzočim na vsa vprašanja podal ustrezna pojasnila.
Po razpravi o osnutku ustave FSRJ je zadružni svet nadaljeval sejo. Plan realizacije 526 milijonov je dosežen z 289 milijoni ali s 55 odst, (po plačani realizaciji) ali 279 milijonov ali 56 odst. (po fakturirani realizaciji). Za delitev celotnega dohodka pride v poštev plačana realizacija 288,926 milijona din. Vrednost osnovnih sredstev v KZ znaša na enega zaposlenega 2,677.000 dinarjev. V I. polletju je bilo v zadrugi zaposlenih povprečno 52 oseb. Na enega zaposlenega je bilo ustvarjenih 327 tisoč din za sklade zadruge. Zadruga pričakuje, da bo finančni rezultat dober in da bo lahko v prihodnjem letu s precejšnjimi sredstvi tudi sama sodelovala v predvidenih investicijskih naložbah.
Zadružni svet je razpravljal tudi o gozdovih na svojem območju. Ugotavljajo namreč, da gozdarska služba v občini še ni urejena. Zadružni svet je mnenja, da je organizacija gozdarske službe in podružabljanja gozdarske proizvodnje stvar tistega, ki ima vse odnose s kmetom, t. j. kmetijske zadruge. Gozdarstvo je ozko povezano s kmetijstvom, zato ne bi kazalo odtujiti te službe. S kmeti je potrebno sklepati kooperacijske pogodbe v tem smislu, da bodo zasnovane na socialističnem konceptu. Zato je potrebno v najkrajšem času opraviti organizacijske
posle v zvezi z obratom, katerega bi naj ustanovile vse tri kmetijske organizacije v občini. Kmetijske zadruge bi našle svoje mesto v okviru tega obrata ob skupnem gozdno-gospodarskem načrtu.
Zadružni svet je obravnaval še investicije in nabavo potrebnih strojev in opreme, kakor tudi povečanje za vgradnjo rezervoarja nove črpalke za gorivo, potem pa še perspektivne gradnje. Predvidevajo namreč izgradnjo novih hlevov za pitanje 400 glav mladih goved, ker so sedanje kapacitete premajhne in tudi imajo v z »drugi tudi dovolj osnovne redilne krme za pitanje mladih goved. Imenovali so tudi komisiji za HTV ter za zaščito žena in mladine.
S. Feuš
POPRAVEK
V članku »Muropoljski kmetje PRESEGAJO NORMATIVE« (44. štev. PV, 15. nov. 1962) je v prvem odstavku pravilno, da je KZ dobavila kmetom 152 TON NITROFOSKALA in ne 125 ton, kot je bilo navedeno, čeravno članek govori o 152 tonah.
OB LETNI KONFERENCI KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL V LOGAROVCIH
NEPOPOLNA PODOBA AKTIVNOSTI
ČE BI OCENJEVALI USPEHE IN AKTIVNOST SZDL V DOLOČENEM OKOLIŠU PO LETNI KONFERENCI KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL, POTEM BI LOGAROVSKA ORGANIZACIJA PRAV GOTOVO ZASLUŽILA SLABO OCENO. VEDAR PA, KOT KAŽE, TEMU NI TAKO, SAJ JE BILA PO MNENJU OBČINSKEGA VODSTVA SZDL TA ORGANIZACIJA PRI REŠEVANJU ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJ DOSLEJ MED NAJBOLJŠIMI V OBČINI. TOREJ GRE V TEM PRIMERU ZA SLABO PRIPRAVLJENO LETNO KONFERENCO, KAR BI LAHKO OČITALI PREDVSEM DOSEDANJEMU VODSTVU SZD , NE PA TUDI ČLANSTVU, KI SE JE KAR V LEPEM ŠTEVILU ZBRALO NA LETNI KONFERENCI. BILO JIH JE PRAV GOTOVO NAD SEDEMDESET OD SKUPNO 200 ČLANOV!
Čeprav je bilo v poročilu predsednika krajevne organizacije nekaj podatkov, ki so govorili o doslednejših uspehih zlastio na področju izobraževanja in kulturno-prosvetnega delovanja (ob precejšnji stagnaciji aktivnosti društev v tem okolišu je prav gotovo tudi to uspeh), pa kaže vendarle omeniti, da je bilo poročilo le premalo konkretno in mobilizacijsko v tem smislu, da bi lahko učinkovito vzpodbudilo navzoče člane SZDL k razpravi o problemih, ki jih prav gotovo tudi v tem okolišu ne manjka. Za poročilo je bila sploh značilna prevelika formalnost, saj je bilo n. pr. kmetijstvo omenjano v poročilu zgolj samo mimobežno brez poglobljenih ugotovitev ali ocen, za katere pa je krajevna organizacija SZDL prav gotovo tudi najbolj pristojna. Ob tem se potem niti ne moremo čuditi, če je skrajno šepala tudi razprava, saj ni dala predsedstvu konference solidnih osnov za delovni program, ki bi moral biti skupek izraženih mnenj in predlogov navzočih članov. Kritični ocena bi tudi tokrat zadela predsednika, ki je bil pri branju delovnega programa s petimi zelo posplošenimi in načelno zastavljenimi točkami zelo indiferenten do zbranih članov; dobili smo celo vtis, da je pokazal premalo odgovornosti do foruma, ki so ga tokrat sestavljali člani SZDL iz logarovskega okoliša.
Kljub temu, da letna konferenca krajevne organizacije SZDL v Logarovcih ni povsem izpolnila pričakovanj, pa vendarle kaže omeniti nekaj predlogov in sugestij, ki jih je prispevala. Tako je bila posebej poudarjena potreba po večji solidarnosti med člani SZDL in posameznimi kraji pri reševanju skupnih komunalnih, kulturno-prosvetnih in drugih zadev. Prav reševanje teh problemov naj bi bilo most za medsebojno zbli-
ževanje in sožitje članov SZDL in prebivalcev v krajevni skupnosti. V zvezi z odkupom zemljišč od zasebnih kmetovalcev po kmetijski zadrugi ali družbenem gospodarstvu se že pojavlja problem preživljanja starčkov in za delo nesposobnih; če bo ta problem sčasoma dobil množični obseg, ga bo treba reševati s formiranjem namenskih skladov v širšem merilu ali kako drugače, potrebno pa bo tudi zaostriti vprašanje razmerij med starši in otroci, kajti sedaj so že česti primeri, da otroci, ko dorastejo in se dokopljejo do ustrezne zaposlitve, ne ču-
tijo več prave odgovornosti do svojih staršev. Končno pa je vreden pozornosti tudi z vso zavzetostjo prisotne prosvetne delavke sprožen predlog, da naj bi občinska Ljudska univerza v prihodnje bolj pazila pri izboru predavateljev. predvsem v tem smislu, da bo pošiljala na podeželje predavatelje, ki bodo znali obravnavano snov podajati poslušalcem dostopno in v razumljivem jeziku.
Pričakovati je, da bo novo vodstvo krajevne organizacije SZDL v Logarovcih kljub pomanjkljivostim na letošnji konferenci še uspešneje opravljalo svoje poslan-
stvo in tako tudi izpolnilo pričakovanja članov SZDL v svojem
okolišu.
NAJTI JE TREBA
ustrezne oblike dela
Prejšnjo nedeljo so imeli v Beltincih letno občinsko mladinsko konferenco. Poročilo, referat in obširna razprava, v kateri je sodelovalo 28 delegatk in delegatov, so dokazovali, da je bila konferenca temeljito pripravljena.
Posebno obširno so na konferenci razpravljali o delu mladine v kmetijstvu in o njeni vlogi pri uvajanju novih agrotehničnih ukrepov. Mladina je pri tej akciji precej pomagala. Govorili so tudi o ustanavljanju sekcij mladih zadružnikov in pri tem ugotavljali, da ni nujno, da imajo sekcije, zemljo, ampak lahko opravijo svojo vlogo tudi brez nje.
V razpravi je sodelovalo tudi več delegatk in delegatov iz gospodarskih organizacij. Delegatke iz »Beltinke« so v razpravi omenile, da njihov mladinski aktiv doslej še ni našel primerne oblike dela. Menile so, da bodo dokaj primerne oblike dela v klubu mladih proizvajalcev, ki ga nameravajo ustanoviti, in na proizvodnih konferencah. Nadalje so na konferenci poudarili, da je potrebno v trgovskem podjetju »Ravenka« osnovati mladinski aktiv, saj je v njem zaposlenih kar 25 mladincev in mladink.
Ko so zatem govorili o javnih razpravah o predosnutku nove ustave, so poudarili, da je potrebno z njimi še nadaljevati.
V delovni program za rimsko mesece pa so na konferenci vključili tudi seminarje za člane občinskega komiteja, komisij in vodstva aktiva.
Velike nove garaže KZ Mursko polje v Križevcih pri Ljutomeru zagotavljajo, da bodo vsi traktorji, kmetijski stroji in priključki dobili v teh dneh nov dom. Tako stroji ne bodo več izpostavljeni okvaram v prejšnjih barakah in celo na dvoriščih brez kakršnekoli strehe, kot je bilo to često dosedaj.
NOV IZDELEK TOVARNE MLEČNEGA PRAHU V M. SOBOTI ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Ekspres črna kava - za vsakogar
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« v Murski Soboti dosledno uresničuje program rekonstrukcije tudi v svojem obratu za izdelavo mlečnega prahu. Ta prizadevanja so bila tudi te dni kronana z novim uspehom: kolektiv je dobil v upravljanje nov obrat za ekstrakcijo kave in sušenje tega proizvoda.
Nov izdelek, ki ga bodo lahko dobili, potrošniki v prodajalnah — v vrečkah in konservah z navodili za pripravo •— že prihodnji mesec pod nazivom »ekspres črna kava«, sodi med proizvode, ki smo jih doslej lahko dobili samo iz uvoza, zato je ta obrat tem bolj pomemben tudi s širšega gospodarskega stališča.
Sicer pa so novi izdelki Tovarne mlečnega prahu odlično prestali preizkušnjo na degustaciji v Slatina Radencih, kjer so številni gostje odlično ocenili kvaliteto kave, njeno aromo in praktično vrednost novega izdelka.
In cena »ekspres črne kave«? V tovarni zagotavljajo, da bo cena nadvse ugodna in si bo lahko vsakdo omislil to osvežujočo pijačo, ne da bi segel globlje v žep, kajti škode lica pripravljene kave bo veljala največ 20 dinarjev. Vsekakor bi bilo prav, da bi tovarna označila na svojih novih izdelkih maloprodajno ceno, kajti dosedanje izkušnje govore, da so posredniki čestokrat izkoristili veliko povpra-
ševanje po novih in iskanih izdelkih za neupravičeno navijanje cen!
Sicer pa napovedujejo v Tovarni mlečnega prahu za prihodnje leto nove proizvode, med katerimi bo nedvomno deležno največje pozornosti evaporirano (zgoščeno) in kondenzirano mleko. Ker bodo največji odjemalec tega izdelka gostinska podjetja in obra-
ti za družbeno prehrano, ni preuranjena zahteva, naj bi se bodoči koristniki teh izdelkov že sedaj seznanili s pravilnim in sodobnim načinom pripravljanja in serviranja kave. Pobuda velja tudi zavodom za napredek gospodinjstva, ki prav tako v svojih programih ne bodo smeli zapostavljati te pomembne gospodinjske veščine.
V mehanični delavnici KZ Mursko polje sproti odpravljajo hibe, ki se porajajo. Stroje in priključke je treba večkrat pregledati in o napakah pravočasno opozorita traktoriste. Ko KZ še ni imela svoje mehanične delavnice, je mnogokrat bilo treba trkator ali priključek zaradi manjših popravil poslati v Ljutomer ali v Mursko Soboto. Zato je prišlo do izpada v proizvodnji že zaradi oddaljenosti in izgube časa, ko je bil stroj izven delovnega procesa.
V BELTINCIH
TURISTIČNO DRUŠTVO
Prejšnji torek so imeli v Beltincih posvetovanje o ustanovitvi turističnega društva, ki je tudi v tej občini nujno potrebno, posebno še zaradi lovnega turizma. Turistično društvo pa bo seveda imelo še druge naloge, kot na pri-mer urejanje parkov in okolice.
Na posvetovanju so imenovali poseben pripravljalni odbor, ki bo pripravil ustanovni občni zbor.
Čedalje več članov SZDL
Pred kratkim so na občnem zboru SZDL terena »Partizan« v Murski Soboti pregledali dvoletno delo in pri tem ugotovili porast članstva in druge pridobitve, pa tudi nekatere pomanjkljivosti pri delu.
Število članov se je od leta 1959, ko jih je bilo 356, povzpelo do letošnjega leta na 568. Če pogledamo število volivcev, ki jih je na tem terenu 613, vidimo, da je le 15 volivcev izven organizacije. To pa so večinoma volivci visoke starosti. Za porast števila članstva gre največja zasluga poverjenikom tajniku podružnice, tov. Kardošu, ki že več let vestno opravlja to svoje delo.
Na občnem zboru so med drugim ugotovili, da je udeležba na zborih volivcev zadnje čase padala, predvsem zaradi problemov s prostorom.
Občnemu zboru so priključili tudi predavanje in razpravo o predosnutku nove ustave.
-jo-
SEJA OBČ. KOMITEJA ZK V BELTINCIH
Pred dnevi so imeli v Beltincih drugo sejo občinskega komiteja ZK, na kateri so imenovali dve komisiji: za idejno-politično in organizacijsko-kadrovsko dejavnost. Na seji so tudi sklenili, da bodo imeli v beltinski občini letne konference osnovnih organizacij ZK med 11. in 25. decembrom.
EKONOMSKE ENOTE ZDRUŽUJEJO
PODJETJE PROIZVODNJA NAFTE V LENDAVI JE MED PRVIMI DECENTRALIZIRALO ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJNJA IN OSNOVALO 11 EKONOMSKIH ENOT. PRAV ZATO IMA V TEM POGLEDU ŽE PRECEJ IZKUŠENJ. DOSEDANJE IZKUŠNJE PA SO MED DRUGIM POKAZALE, DA BO POTREBNO ŠTEVILO EKONOMSKIH ENOT ZMANJŠATI.
O teh ugotovitvah so v zadnjem času že veliko razpravljali in se odločili, da bodo imeli v bodoče le pet ekonomskih enot. Med sabo bodo združili take enote, ki so po
značaju dela povezane. To bo omogočilo posameznim enotam, da bodo samostojno prevzele določena dela in povečale produktivnost s tem, da bodo delovno silo prelivale iz ene enote v drugo. To bo prišlo v poštev posebno takrat, ko posamezne enote nimajo dovolj dela za ves svoj kolektiv.
Ekonomske enote pa bodo v bodoče lahko tudi same predlagale svoje vodje. Ker
je v posameznih obratih več obratovodij, bodo lahko pri teh uvideli sistem rotacije.
V podjetju Proizvodnja nafte v Lendavi bodo imeli torej v bodoče ekonomske enote samo na tistih delovnih področjih, ki so za podjetje perspektivna. Tako bo moč doseči tudi (boljšo delovno organizacijo in sprostitve delovne sile, ki jo bodo lahko zaposlili na perspektivnih področjih, recimo v proizvodnji metanola in podobno.
Namen združevanja ekonomskih enot pa je tudi v tem. da se bodo povečale njihove pristojnosti.
-js-
Člani kolektivov v razpravah o novi ustavi
V LJUTOMERSKI OBČINI SO Z RAZPRAVAMI O NOVI USTAVI ZACELI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH 27. OKTOBRA. NA VRSTI TEH RAZPRAV SO ČLANI DELOVNIH KOLEKTIVOV POSTAVLJALI VEČ ZANIMIVIH VPRAŠANJ. RAZPRAVE SO POTEKALE V ŽIVAHNIH RAZGOVORIH. NA VPRAŠANJA ČLANOV KOLEKTIVA SO ODGOVARJALI PRAVNIKI IN DRUŽBENO-POLITIČNI DELAVCI IZ OBČINE IN OKRAJA.
V vrsti zanimivih vprašanj bi omenili le nekatera. V IMGRADU so jih zanimala nekatera vprašanja družbene in privatne lastnine, pa tudi delavsko samoupravljanje ter osebna in materialna odgovornost javnih ali družbenih delavcev. Prav tako pa so se zanimali tudi za vprašanja izdelovanja statutov gospodarskih organizacij. Tudi v sindikalni podružnici PROSVETNIH DELAVCEV so stavili vrsto vprašanj, tako glede rotacije, vloge družbeno političnih skupnosti, samoupravi janja v družbenih in javnih službah in druga. V MLEKOPROMETU so spraševali o ekonom ki integraciji, politiki investiranja in drugem. V
AGROSERVISU, TOVARNI USNJA in INDOPOLU, kjer je predaval Jože Potrč, so člane kolek-
tivov zanimala vprašanja vzdrževanaj malih podjetij napram velikim, disciplina in samozavest pri delu ter nekatera vprašanja delavskega samoupravljanja.
Razen v omenjenih so bile razprave o novi ustavi tudi v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah v ljutomerski občini. Z razpravami pa še niso končali. V prihodnjih dneh jih bodo imeli
predvsem v kmetijskih zadrugah, pa tudi nekaterih drugih gospodarskih organizacijah.
-jo-
PESTER PROGRAM
Na svoji delovni konferenci je mladina Šolskega centra za blagovni promet sprejela delovni program, ki obsega predavanje o osnutku nove ustave in predavanje s temo iz NOB; za učence II. letnika bodo organizirali šolo za življenje. Sodelovali bodo s kulturnim programom pri vseh proslavah, samostojno pa nameravajo prirediti kul turno-zabavno po-
poldne za starše in poslovodje. Na šoli bodo ustanovili športni aktiv in poživeli športno dejavnost; v delo bodo vključili tudi mladince, ki so na delovnih mestih v trgovskih podjetjih.
Osnovne naloge mladinskega aktiva pa bodo skrb za učne uspehe v šoli in za izpopolnjevanje pri praktičnem delu na delovnih mestih.
Iz Radgone poročajo
Doslej so predavali o zvezni ustavi članom delovnih kolektivov v 23 sindikalnih podružnicah, do 25. novembra pa končali s predavanji še v ostalih podružnicah v občini. Za ustavna vprašanja so se člani sindikalnih podružnic zelo zanimali. Na razpravo so se dobro pripravili, kar so dokazali z raznimi vprašanji. Predvsem so jih zanimala vprašanja o lastnini, dedovanju, rotaciji, strukturi nove skupščine, o prednosti več zborov itd. Na Janževem vrhu so se še posebej za-
nimali za novi statut občine in za krajevne skupnosti. Doslej se je udeležilo razprave o zvezni ustavi blizu 1300 občanov. Po 23. novembru bodo pričeli v delovnih kolektivih z drugim delom predavanj, v katera bodo vključili tudi republiško ustavo, statut občine in krajevne skupnosti.
Od 18. do 25. novembra bodo v občinskem okolišu letne konference krajevnih organizacij SZDL. Sedem jih bo to nedeljo, devet pa prihodnjo. V predpripravah na konference so imeli vsi krajevni
odbori SZDL po dve seji, kjer so temeljito izvedli organizacijske in vsebinske priprave. Za konference krajevnih organizacij SZDL kažejo občani veliko zanimanje, ker bodo na njih obravnavali tudi vlogo SZDL v novi ustavi, dalje občinski statut in krajevne skupnosti.
Predavanje o ustavi Je za prebivalce Gornje Radgone nedavno organizirala tudi Ljudska univerza. Razprave se je udeležilo nad 150 članov.	Ika
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
11
NAŠI FANTJE - VOJAKI POZDRAVLJAJO
Pred Dnevom republike je, kot že običajno, prispelo v uredništvo našega tednika več pisem naših fantov, ki služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armad- — s pozdravi za	starše,	svojce,	sorodnike,	prijatelje in	znance,	se-
veda pa tudi za dekleta. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vsebine posameznih	pisem,	pač pa se ome-
jujemo zgolj na objavo posameznih imen, kar naj prizadeti sprejmejo z dobrohotnim razumevanjem.
Ob Prazniku republike vam čestitajo in vam pošiljajo tople pozdrave: Martin Balažic, Andrej Kodrič, Ernest Celec, Jože Čepe, Romano	Surač,	Alojz	Rituper	in
Rudolf Štumf iz VP 2550, Kragujevac; Stane Ciglarič iz Godemarec, Anton Strah iz Polic, Ciril Tarča s Kamenščaka, Alojz Vogrinec iz Ljutomera, Janez Kovačič iz Križevec pri Ljutomeru, Henrik Fekonja iz Godove in Albin Škrlec iz Savec, vojaki VP 7217/a, Kolašin; Karči Markoja, Ernest Ferko, Štefan Vigali, Franc Mesarič, Martin Farkaš, Viktor Horvat, Ludvik Novak, Ludvik Janža, Franc Franc, Geza Fartelj, Janez Kuhar, Ferdo Vučko, Vinko Sterniša in Ciril Špindler iz VP 5286/8, Titograd: Jože Belec in Ludvik Kepe iz VP 5980 31, Novi Sad; Franc Horvat iz Pečarovec, Viljem iFcko iz Vanča vesi, Stefan Jerebic iz Hotize, Janez Osvalt iz Lomanoš in Ivan Hari iz Polic, vsi iz VP 7513, Skopje; Franc Kapun, Franc Kupljen, Jože Norčič, Štefan Kardoš, Alojz Žerolin, Martin Hriberšek in Jože Kumparič, vsi iz VP 6509, Slavonski Brod; Gusti Markoja iz Lendave, Franc Puhar iz Veržeja, Franc Tivadar iz Doline, Stefan Godina iz D. Bistrice in drugi, KV, Zaječar; Edi Klasinc VP 1998/e Tolmin; Aleksander Kerčmar iz Križevec v Prekmurju, Koloman Cifer iz Kukeča, Koloman Casar in Bela Kuhar iz Moščanec, gardisti iz VP 1883, Sarajevo; Viljem Merič, VP 9127/18, Trebinje, KIH; Stefan Mes iz Kroga in Jože Tomec iz Lipe, VP 5473, Beograd; Alojz Koivač iz Domajinec, VP 7466 Beograd; Stefan Mesarič iz Bako-
vec, VP 8586, Beograd; Franc Titan iz Kroga in Jože Habb iz Ocinja, VP 2837, Negotin; Jože Lebar iz Turnišča, Ludvik Lončar iz Mlajtinec, Stefan Horvat iz Črensovec, Anton Horvat iz Dokležovja, Rudolf Brumen iz Dragotinec in Franc Kokaš iz Kuštanovec, vsi VP 1098/7, Volče pri Tolminu; Emil Kerčmar iz Peškovec, VP 3463 BlA, Banja Luka; Jože Štefanec iz Grlave 27, VP 6734, Valjevo; Jože Horvat iz G.
Bistrice, Jože Tkalec in Franc Kustec iz Črensovec, Janez Horvat iz D .Bistrice in Jože Donša iz Ivanec, vsi VP 8580 24, Pula; Franc Horvat, ki služi vojaški rok v Rovinju; Emil Kodila iz Ivanec, VP 6028/12, Banja Luka, Stefan Pozderec in Jože Pal, VP 8840, Banja luka; Mihael Kovač in Emil Kuhar, VP 8115/17, Zemun; Lojze Horvat, Rudi Gumilar, Rudi Poklic in Štefan Franko, VP 6734, Valjevo; Štefan Bakan iz Gan-
čan, Franc Kolar iz Beltinec, IIgnac iz Bistrice, Alojz Vinkovan Hozjan iz Bratonec, Franc vič iz Lipovec in Jože Poredoš iz Ižako-vec, vsi VP 1338/13, Zagreb.
Toplo se zahvaljujemo našim fantom v JLA za čestitke in pozdrave našemu uredništvu, preživelim borcem NOB. mladinskim in družbenim organizacijam v svojih krajih in delovnim kolektivom.
IZ LJUTOMERSKE OBČINE POROČAJO:
Pred slovesnim zaključkom JPI
KAKOR VSAKO LETO, BOMO TUDI LETOS PROSLAVLJALI 29. NOVEMBER LETOS PA BO TA PROSLAVA SE POSEBNO SVEČANA, KER BODO 29. NOVEMBRA ZAKLJUČENE JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE, KI SO POTEKALE LETOS V ZNAMENJU TELESNE VZGOJE.
Tudi v ljutomerski občini so šole dosegle pri tekmovanju v JPI kar lepe uspehe. Na žalost pa je le malo šol organiziralo tekmovanje za »Kipec kurirja Jovice«. To svojo odločitev so prosvetarji utemeljevali s tem, da nimajo zadostnih finančnih sredstev, prostorov in rekvizitov. Delno to
dr i, v glavnem pa primanjkuje kažnja, ki bi se bolj zavzel za telesno vzgojne probleme. Za »Kipec kurirja Jovice« so tekmovale le trli šole: šoli I. Cankarja in Fr. Prešerna iz Ljutomera in šola iz Križevec. Po svojih uspehih je bila šola I. Cankarja predlagana za republiško nagrado, šola Fr. Prešerna pa za okrajno nagrado. Obe šoli sta na športnem področju res zelo aktivni. Imata tudi šolski športni društvi; okoliški otroci se namreč ne morejo vključiti v TVD Partizan, ker prihajajo nekateri tudi po 8 km daleč v šolo in se popoldne ne morejo vračati še enkrat k vadbi »Partizana«. Sekcije športnega društva pa imajo vadbo takoj po pouku.
Občinski odbor JPI je nagradil pet najboljših šol. Čeprav so nagrade skromne, so dokaz razumevanja Občinskega ljudskega odbora Ljutomer za telesnovzgojne potrebe v občini
Občinska zveza za telesno kulturo pripravlja 27. novembra 1962
popoldne Poulični tek v čast 29. novembra. Tehnično vodstvo so prevzeli vodniki Partizana Ljutomer, večinoma vsi gojenci Srednje šole za telesno vzgojo v Minski Soboti. Ti dijaki so izredno aktivni in disciplinirani, s svojim delom pa mnogo prispevajo k napredku telesne vzgoje v občini Tako se bodo udeležili mladinci in pionirji osnovnih šol iz Ljutomera in ekipa srednjih šol iz M. Sobote; to bo velika manifestacija mladih športnikov občine Ljutomer v Čast Dneva republike.
Večer pred Praznikom republike bo TVD Partizan Ljutomer priredilo svečano akademijo, kjer bodo razglasili uspehe šol v JPI, naj bolj zaslužni mladi športniki pa bodo dobili priznanja.
Čeprav bo s tem zaključeno leto JPI na telesnovzgojnem področju, pa s tem seveda ni rečeno, da bo delo na tem področju nazadovalo. Nasprotno: to je bil šele impulz, ki nam je dal novih pobud in še večjo voljo do dela.
Ljerka Zemljič
Aktiv LMS v Merkurju
V	treh soboških trgovskih podjetjih, v Merkurju, Potrošniku in Prekmurskem magazinu, je precej mladine, vendar mladinske organizacije v teh podjetjih ni bilo. Občinski mladinski komite je že večkrat poizkušal posredovati, da bi aktive formirali.
V	ta namen je bil v petek v Trgovskem podjetju Merkur sestanek mladine pred ustanovno mladinsko konferenco. Na sestanku so dodobra obdelali in sestavili predloge za mladinsko vodstvo; pogovorili so se tudi o problemih, ki so jim dali osnovo pri sestavljanju delovnega programa. Sklenili so, da bodo pri delu iz-
hajali iz življenjske potrebe in interesov mladih ljudi; v prvi vrsti bodo obravnavali strokovno izobraževanje, organizacijo podjetja, delo samoupravnih organov in nagrajevanje, posebno pa še odnose prodajalca do potrošnika, zmanjšanje zalog blaga in nekatere druge probleme.
Sklenili so, da bodo organizirali tudi športno in kultumo-zabavno življenje, pri svojem delu pa se bodo temo povezali s sindikalno organizacijo v podjetju.
Tedenski koledar
Torek,	27.	nov.	—	Bernard
Sreda,	28.	nov.	—	Jakob
Četrtek, 29. nov. — Ustan. n. Jug. Petek, 30. nov. — Andraž Sobota, 1. dec. — Marijan Nedelja, 2. dec. — Blanka Ponedeljek, 3. dec. — Franc Torek,	4.	dec.	—	Barbara
Sreda,	5.	dec.	—	Stojan
Četrtek, 6. dec. — Miklavž
KINO
MURSKA SOBOTA — od 26.-27. nov. jugoslovanski film: »Pustolovec pred vrati«; od 28.-29. nov. jugoslovanski kinemaskopski film: »Sibirska Lady Machbet«; od 30. nov. do 2. dec. ameriški barvni vistavisionski film: »Iskalci«; od 3.-4. dec. slovenski film: »Ples v dežju«; od 5.-6. dec. angleški barvni kinemaskopski film: »Obtoženi ste Oscar Wilde«.
GORNJA RADGONA — 27. nov. ameriški film: »Div I. del«; 29. in 30. nov. francoski barvni film: »Grbava vitez«; 1. in 2. dec. ameriški barvni kinemaskopski film: »Div H. del; 3. in 4. dec. izredni poljski film: »Mati Ivana Angelska«; 5. in 6. dec. francoski film: »Natalija«.
SLATINA RADENCI — 29. nov. jugoslovanski film: »Minuto za umor«; l. in 2. dec angleški film: »Doktor in ljubezen«; 6. dec. jugoslovanski film: »Kočija sanj«.
LJUTOMER — 28. in 29. nov. nemški barvni kinemaskopski film. »Planet smrti«.
BELTINCI — l in 2. dec. ameriški film: »Največja predslava na svetu«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 28. in 29. ameriški kinemaskopski film. »Zbogom orožje«; 1. in 2. dec. ameriški film: »Mož s tisoči obrazi«; 5. dec. sovjetski film: »Idiot«.
VIDEM OB SC. 28. nov. jugoslovanski film drama iz NOB: »Trenutki odločitve«; 1. in 2. dec. ameriški kavbojski film: »Iskalci«.
VELIKA POLANA - 1. in 2. dec. švedski film: »Nasmeh poletne noči«.
ŠALOVCI — 1. in 2. dec. poljski film: »Likvidacija«.
ŠPORTNI NON-STOP
ODRED-KRIM : SOBOTA 1:1
Zadnjo tekmo v jesenskem delu tekmovanja v okviru SNL je Sobota na zelo težavnem zasneženem terenu odigrala tekmo v Ljubljani z domačim Odred-Kri-mom. Sprva je na igrišču prevladovalo domače moštvo, vendar so se Sobočani kmalu zbrali in so tekmovalce dobesedno stlačili v kazenski prostor, kljub temu pa številnih priložnosti niso znali izkoristiti. Kmalu zatem je domačinom s hitrim protinapadom in zaradi nesporazuma nasprotnikove obrambe uspelo doseči prvi gol Sobočancov to ni zmedlo. Po nekaj protinapadih jim je uspelo z golom Maučeca izenačiti in doseči končni rezultat.
V	drugem polčasu je tempo igre močno popustil, predvsem zaradi izčrpanosti igralcev. Moštvo Sobote je dobro zaigralo, še prav posebno sta izstopala borbeni Sečko in Puškarič, ki je tik pred zaključkom tekme razčistil nekaj kritičnih situacij.
TEKMOVANJE V ČAST — 
V	nedeljo dopoldne je bilo v Beltincih v počastitev Dneva republike medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško; sodelovalo je 5 članskih, 2 ženski in 2 pionirski ekipi s skupno 45 strelci in strelkami. Rezultati, doseženi na tekmovanju, so povprečni in znašajo okoli 80 odst. doseženih od vseh možnih krogov. Vendar
bi lahko bil uspeh še večji, če ne bi zmanjkalo električne energije in bi lahko uporabili reflektorje za osvetlitev tarč.
Prvo mesto so prepričljivo zasedli strelci iz M. Sobote, ki vodijo kar s 157 krogi pred drugouvrščeno ekipo iz G. Radgone.
DIJAŠKI DOM TRIKRAT
USPEŠEN
Pretekli teden sta se pomerila Dijaški dom in Ekonomska srednja šola v košarki, namiznem tenisu in šahu. Tekma v košarki, v kateri je morala mlada ekipa ESŠ kloniti, je bila odigrana v zelo nervoznem vzdušju in se je končala z rezultatom 54:45. V namiznem tenisu so zmagali gostje z rezultatom 5:4 pri moških in s 3:0 pri dekletih. Neporaženi tekmovalec je bil Prelog iz ESŠ. Za zaključek troboja so se v prostorih dijaškega doma pomerili še šahisti. Rezultat: 4,5 : 1,5 za domačine. Ob zaključku tekmovanja so se še domenili, da bodo odslej ta tekmovanja tradicionalna, kar bo prav gotovo vplivalo tudi na kakovost športnih dosežkov v teh panogah.
KOŠARKA
Pretekli teden so bila srečanja 1. kola zimske okrajne in 2. kola občinskih lig za člane in članice. Ker je prišlo na igriščih spet do neljubih dogodkov, katerim so delno krivi tudi sodniki, je sodniška komisija sklenila, da bo uvedla stalne kontrole in ocenjevanje sajenj, ki jih bo sproti objavljala. Odigrani sta bili dve srečanji med Partizanom in Grafičarjem ter Ekonomsko srednjo šolo in moštvom iz Lendave, ki se’ je tokrat prvič pojavilo na pomurskem košarkarskem terenu, že rezultat, ki ga je dosegel Partizan, kaže na dobro vigranost tega moštva, ki se temeljito pripravlja na spomladansko tekmovanje v II. republiški ligi.
Partizan: Grafičar 104:54 (51:23)
ESŠ : Lendava 62:18 (26:6)
V	občinski ligi za člane so bila tri srečanja, ki so se končala, kot je bilo to pričakovati, razen presenečenja. ki ga je pripravilo moštvo ESŠ B v igri z Rakičanom. Tokrat se je prvič predstavilo ljubiteljem košarke tudi moštvo iz Puconec. Najboljši strelec v tem kolu je prof. E .Titan (SŠTV) s 35 zadetki.
ESŠ B : Partizan (R.) 48:35 (22:20) SŠTV : Puconci 85:17 (28:8) Sloga : Partizan B 57:50 (16:24)
V	konkurenci članic je bila odigrana le tekma med moštvoma P. Elana in ESŠ, ki se je po slabi igri končala z rezultatom 29:20, polčas 12:6 za P. Elan.
ROKOMET
Zaradi decentralizacije okrajnih pionirskih lig je bila tudi v Ljutomeru ustanovljena občinska rokometna liga. v kateri tekmuje 6 moških in 2 ženski ekipi. V jesenskem tekmovanju, ki se je končalo pretekli teden, je prepričljivo osvojil prvo mesto Partizan II iz Ljutomera, ki vodi z 10 točkami. sledita mu Grlava in Agroservis z 8 točkami, šola I. Cankarjas 4. Veržej z 2 in Tabor, ki je ostal brez točke. Pionirke so odigrale le eno tekmo: moštvo šole I. Cankarja je porazilo Tabor. Omeniti velja še to, da je bilo vodstvo tekmovanja zaupano posebnemu odboru, katerega predsednik je tov. Žižek Drago, dijak SŠTV, ki je svojo nalogo dobro opravil, kljub temu. da je nosil domala vse breme pri organizaciji.
Tudi tekmovanje v občinski rokometni ligi Murska Sobota je končano, razen tekme med Tišino in Mladostjo, ki je zaradi neugodnih vremenskih razmer preložena na pomlad. Sodelovalo je 5 ekip. medtem ko je osnovna šola Rogašovci odstopila zaradi gradnje domačega igrišča. Tekme so bile lepe in zanimive, posebno vestno pa sta se nanje pripravili moštvi Mladosti in Poleta, ki sta zabeležili tudi temu ustrezen uspeh. V tem tekmovanju je prvič nastopala tudi ekipa osnovne šole Tišina.
LESTVICI:
PIONIRJI
Mladost	3	3	0	0	75:12	6
Polet	4	3	0	1	51:26	6
Krog	4	2	0	2	38:49	4
Cankova	4	1	0	3	20:87	2
Tišina	3	0	0	3	16:26	0
PIONIRKE
Mladost	3	3	0	0	31:10	6
Polet	4	3	0	1	27:13	6
Cankova	4	2	0	2	12:22	4
Tišina	3	0	0	3	9:14	0
Krog	4	0	0	4	10:30	0
Košarka na ESŠ —
ŠPORT ŠT. 1
Za šolsko društvo lahko rečemo, da je eno najbolj aktivnih v Pomurju, tako glede uspehov, ki jih dosegajo posamezniki ali ekipe na izvenšolskih tekmovanjih. Na šoli so razgibane prav vse športne panoge, med katerimi je dosegla svoj višek prav košarka. Poleg treh ekip. ki igrajo v okrajni in občinski ligi, so organizirali tudi medrazredno tekmovanje za prvenstvo šole. Pri moških vodi trenutno ekipa IV. a razreda, pri dekletih pa I. a razred. Tekmovanje je organizirano na pobudo dijakov, ki vodijo vso organizacijo in na tekmah tudi sami sodijo. Po uspehih, ki jih dosegajo, dijaki pa to tudi sami pravijo, da je postala košarka šport številka 1 na njihovem šolskem zavodu.
Mali oglasi
45 arov travnika v Moščancih, delno sadovnjak, prodam. Poizve se v Sebeborcih št. 55.	M-1031
ČASOPISNO podjetje »DELO«, dopisništvo v Murski Soboti, išče manjši lokal, po možnosti blizu središča mesta. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Murska Sobota«.	M-1049-1
POSESTVO, arondirano, v izmeri 3 ha, okrog domačije (blizu Ptuja) in vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem prodani. Naslov v upravi lista. M-1033 ELEKTRIČNI valjčni mlin, za mletje vseh vrst žitaric in krmil, prodam. Naslov v upravi lista.
M-1036
POSESTVO v izmeri 3 ha, z novim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, ob glavni cesti v Slovenskih goricah, prodam. Nežika Slaček, Zg. Voličina 68, p. Voličina M-1037 OPREMLJENO SOBO, s posebnim vhodom, oddam dvema tovarišema. Naslov v upravi lista.
M-1038
BALON PLAŠČ in kovček z dokumenti — zdravstvena knjižica in obmejna propustnica — sem pustil na vlaku Ormož -Murska Sobota. Poštenega najditelja prosim, da odda dokumente proti nagradi na ime, ki je v knjižici, na postaji LM RADENCI.	M-1039
OSEBNO IZKAZNICO in 4.000 bonov sem izgubil. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne proti nagradi na ime Jože Markoč, Dolič, p. Kuzma.	M11040
STARI SKEDENJ z lesenimi trami prodam. Informacije: Franc Bračko, trafika. Slatina Radenci.	M-1041
KLAVIRSKO HARMONIKO. 24-basno, poceni prodam. Gjerfi. Kidričeva 11, M. Sobota. M-1042 GOSP. POMOČNICO, ki ima tudi smisel za otroke in je delno vešča tudi kuhe, iščem. Plačam 11.000 dinarjev in oskrba v hiši. Nastop službe takoj. Ponudbo poslati na naslov: Jože Kokolj, ulica 15. maja št. l. Koper.	M-1043
UGODEN NAKUP. Konfekcijsko podjetje »Indopol Ljutomer, Prešernova ul. 9. razprodaja po ugodnih cenah rabljene, dobro ohranjene šivalne stroje, lahko transmisijo in elektromotor družbenemu in privatenmu sektorju. Ogled in nakup možen vsak dan od 6. do 14. ure.
M-1041
REALITETNA AGENIJA v Murski Soboti potrebuje za svoje stranke večje število motornih koles. Prodajalci naj jih pošljejo čimprej v naše brezplačno skladišče.	M-1045
3 komade trodelnih oken in 2 komada vrat, kompletnih, poceni prodam. Franc Nemec. Martjanci 42.	M-1047
HIŠO Z GOSPODARSKIM poslopjem z 96 ari obdelovalne zemlje ali brez nje, v Cezanjevcih pri Ljutomeru, prodam Informacije pri Kosiču — Zadružni dom Žerovinci.	M-1048
Živahna športna dejavnost v Dijaškem doma
Po izvolitvi nove športne komisije na plenumu domske skupnosti je športno življenje v soboškem dijaškem domu ponovno zaživelo. saj si je športna komisija sestavila natančnejši delovni program za prihodnje; program že pridno izvršujejo. Največjo pozornost posvečajo prav priprava na II. meddomsko srečanje, ki bo v Celju. Zadali so si tudi nalogo da bodo obdržali prehodni pokal CK LMS, ki so ga osvojili letos na prvem meddomskem srečanju v Kranju. O aktivnosti nanizajmo še nekaj podatkov. Organizirali so vrsto srečanj v košarki, namiznem tenisu in šahu z ekipami ESŠ,
SŠTV in ŠD Tekstilec. Odbojkarska ekipa je z uspehom tekmovala v pomurski odbojkarski ligi in zasedla odlično 3. mesto. V oktobru je bilo izvedeno tudi izbirno tekmovanje v atletiki za sestavo ekipe, ki bo tekmovala v Celju, v kratkem pa se bodo pomerili še z ekipo SŠTV in Tekstilca v šahu, v namiznem tenisu pa z moštvom Učiteljišča.
Športna komisija si bo še bolj kot doslej prizadevala, da bi postala tekmovanja med moštvi dijaškega doma in soboškimi srednjimi šolami še bolj množična, da bi se ta tekmovanja še bolj razvila in postala tudi tradicionalna.
Društvo prijateljev mladine v M. Soboti vabi vse starše, vzgojitelje, rojnike in ljubitelje naše mladine, da se udeležijo
OBČNEGA ZBORA ki bo 5. decembra 1962 ob 19.30 uri na dvorišču ObO SZDL v M. Soboti, na Titovi cesti. D-1050
REZAN LES - smrekov, hrastov in topolov po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista.	M-1049
Zdravstvena dežurna služba
Od 27. nov. do 6. dec. bodo opravljali dežurno in nedeljsko službo naslednji zdravniki:
27.	nov. — dr. Sedlaček
28.	nov. — dr. Gruškovnjak
29.	nov. — dr. Skulj
30.	nov. — dr. Anica Gregorc
1.	dec. — dr. Sedlaček
2.	dec. — dr. Sedlaček
3.	dec. — dr. Gruškovnjak
4.	dec. — dr. Anica Gregorc
5.	dec. — dr. Skulj
6.	dec. — dr. Sedlaček
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri tovarni oblačil, perila in pletenin »Mura« Murska Sobota razpisuje delovno mesto
DISPONENTA
s končano srednjo ekonomsko šolo. Center za priučevanje pa sprejme
VEČJE ŠTEVILO MOŠKIH
v starosti do 25 let z ODSLUŽENIM VOJAŠKIM ROKOM — za obrat težke konfekcije.
Prijave sprejema kadrovski oddelek do 15. dec. 1962.
0-1046
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše predrage hčerke in sestre
TEREZIJE DOMINKO
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti v prerani grob in ji darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Narodne banke iz Murske Sobote za ganljivo slovo ob grobu pokojnice, kakor tudi zdravnikom itn strežnemu osebju Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Žalujoči starši, sestra in ostalo sorodstvo.
0-1032
ZAHVALA
Ob bridki in nenadni smrti našega dragega očeta
KARLA KISELAKA
čevljarja iz Rogašovec
še prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji' poti in mu darovali vence in cvetje.
Rogašovci, Maribor. 11. novembra 1962
Neutolažljivi: žena, sin Geza z družino, hčerki Etelka in Marija z možem
0-1035
ZAHVALA	
	
     Ob nenadni izgubi našega dragega očeta petih otrok
ALOJZIJA FRASA
se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, posebno kolektivu železniške postaje in kurilnice Murska Sobota, kolektivu Komunalnega podjetja Murska Sobota in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovati vence in cvetje.
Petrovci, 13. novembra 1962
Žalujoči: žena Katarina, sinova Alojz in Maks, hčerke Ida, Frančiška in Irena.
0-1034
SPET NA DOBR
... In po dolgih mesecih potovanj sem spet pristal na domačem planetu. Samo da sem bil spet na svojih tleh, to mi je bilo poglavitno; samo da sam bil spet med svojimi ljudmi. Tam zunaj, po drugih planetih, tam se mi je bilo treba ves čas le boriti; če že ne zaradi kakih drugih težav, pa zaradi vsega, kar je bilo ali je hotelo biti krivično do mojih domačih tal. Ves čas napori ves čas skrbi, ves čas koprnjenje po trenutku, ko bi spet svobodno zadihal in vsaj za hip brezdelno obsedel na zapečku. Kakšna svetla občutja
tedaj v meni, ko sem se vrnil!
Žvežgaje sem se napotil do prve postaje »Vesoljeprometa«.
»Majhen kovček bi rad dvignil,« sem dejal temmoplavo uniformirani ženski za okencem. »Poslal sem ga že pred tednom dni, vnaprej, da me ne bi oviral na poti.«
Za potrebnimi papirji je sicer bliskala kakih deset minut, toda meni je bilo edino to pomembno, da sem bil končno spet domačih tleh. Kaj tistih deset minut!
»Plačali še niste?« je vpra-
šala nazadnje.
»Ne,« sem odvrnil, »zdaj bi rad poravnal račun.« Uslužno sem segel po denarnico.
In tedaj mi je povedala ogromno številko, tako ogromne številko, da so se mi za hip zatresla moja dobra domača tla pod nogami. Toda pomiril sem se: končno je vendarle mnogo bolje, če se zaziba domača zemlja pod teboj namesto tuje. — Povrh pa še nisem imel denarja s seboj!
»Potem vam pa ne morem pomagati,« je rekla blagajničarka. .»Dokler ne plačate vam ne morem izročiti sprem-
nega lista in stvari ne boste mogli dvigniti.«
»Saj ne mislite reči. da naj grem praznih rok do doma, ki je oddaljen od tod več kot sto kilometrov?!«
»Če nimate denarja in če ga tod nikakor ne morete dobiti, žal drugače ne bo šlo.« 
In potem sem predlagal dvoje troje stvari, samo da bi dobil tistih nekaj umazanih cunj in knjig. Ko je bilo vse zaman sem se pomiril: no, da, se bom pa odpeljal; bom spotoma vsaj lahko videl, kako se je razvilo
naše življenje medtem. In res so bili vtisi tako lepi in bogati, da sem pozabi1 na vse tegobe. Glavno, glavno, da sem bil na svoji dobri domači zemljici!
Drugega dne sem bil spet pred okencem »Vesoljeprometa«. Opravil sem v nekaj trenutkih. Tako brezhibno je šlo, da niti opazil nisem, kako se mi je olajšala denarnica.
»No, kjer je zdaj ta presneta krbljarija?« sem se ozrl okrog sebe.
»Kovčeg dobite tam prek, na Carinicusu.«
Kje? Na Carindcusu? Na drugi strani mesta? Zakaj pa
ni vse pod isto streho, tu v tej zgradbi?«
»Ne vem. Mi blago samo prevažamo. Tam vam pa morajo stvari še pregledati. Sicer pa danes tako ali tako več ne morete ničesar opraviti.«
Zdaj se mi je že drugič zamajala moja dobra domača zemljic pod nogami. Nemogoče! Da bi moral spet domov plačati drag avtobus, se ponovno vrniti in spet plačati? Ne! Tako se pa ne gremo! Tak bogataš pa spet nisem! In še huje je s časom! — Toda, toda
12
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
Razvijamo in krepimo velike pridobitve 29. novembra in z ustvarjalnimi razpravami sodelujemo tudi pri oblikovanju naprednejše ustave socialistične Jugoslavije.
Vsem občanom in delovnemu ljudstvu Pomurja tople čestitke ob Prazniku naše bratske skupnosti jugoslovanskih narodov
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Petrovci-Šalovci
Ukvarjamo se predvsem s komunalno dejavnostjo. Naši izdelki in storitve so vedno v zadovoljstvo cenjenih naročnikov. Toplo se priporočamo tudi v prihodnje
Podjetje za opravljanje komunalnih del
KOMUNA
BELTINCI
Z obrati:
ŽAGA, MLIN, SODARSTVO, PEČARSTVO, MIZARSTVO IN KOMUNALNA DEJAVNOST
Delovni kolektiv toplo čestita k Prazniku republike!
Naši izdelki so kakovost ni in zelo iskani na tržišču.
Delovni kolektiv
GORNJERADGONSKEGA OPEKARNIŠKEGA PODJETJA
GORNJA RADGONA
čestita vsem delovnim kolektivom in občanom v komuni k 29. novembru, prazniku naše zvezne republike.
Smo vedno v službi zdravja delovnega človeka
ZDRAVSTVENI DOM
MURSKA SOBOTA
Ob Dnevu republike pozdravljamo vse zavarovance in delovne ljudi v soboški občini in Pomurju.
Se večji napredek kmetijske proizvodnje — naš bodoči smoter
Vsem zadružnikom in delovnim ljudem radgonske komune čestita ob 29. novembru, Prazniku socialistične Jugoslavije
delovni kolektiv
KMETIJSKE DELOVNE ZADRUGE »STANETA ROZMANA”
ŽEPOVCI
V naših poslovalnicah boste vedno solidno, hitro in po želji postreženi — Obiščite nas in se sami prepričajte!
Trgovsko podjetje
»SLOGA«
GORNJA RADGONA
Naj živi 29. november, Praznik socialistične skupnosti bratskih jugoslovanskih narodov!
Zdravje je največje bogastvo!
Zavedajoč se tega, čestita delovni kolektiv
ZDRAVSTVENE
POSTAJE
BELTINCI
vsem zavarovancem in delovnim ljudem beltinske komune ob Prazniku socialistične republike Jugoslavije — 29. NOVEMBRU
Naš pozdrav ob prazniku socialistične Jugoslavije!
OBRTNO-
GRADBENO
PODJETJE
GORNJI PETROVCI
Opravljamo vsa gradbena in druga, lidino, kakovostno in po želji cenjenih naročnikov. Se toplo priporočav našo stroko spadajoča dela — so-mo!
Obiščite naša specializirana skladišča in poslovalnice, prepričali se boste o kvaliteti in velikem izboru blaga. Svojim odjemalcem in potrošnikom se toplo priporoča
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
POTROŠNIK
MURSKA SOBOTA 29. november 1943 — rojstvo FLRJ!
Samo zdrav državljan lahko koristi skupnosti-
Komunalni zavod za socialno zavarovanje
V MURSKI SOBOTI
bo tudi v prihodnje izpolnjeval svoje naloge na področju zagotavljanja zdravstvene in socialne zaščite delovnih ljudi — s popolno odgovornostjo do družbe in zavarovancev.
Delovnim ljudem Pomurja nejlepše čestitke za 29. november!
Trgovsko podjetje
RAVENKA
V BELTINCIH
z vsemi svojimi poslovalnicami
čestita cenjenim potrošnikom in dobaviteljem k 29. novembru, Prazniku socialistične Jugoslavije.
Potrošniki! V naših poslovalnicah boste hitro postreženi z vsem, kar potrebujete v gospodinjstvu in družini.
Se priporoča kolektiv
Naše hotenje je: še učinkovitejša vključitev v službe kmetijstva
Vsem svojim članom in delavnemu ljudstvu Pomurja čestita ob Prazniku jugoslovanske republike delovni kolektiv
VODNE SKUPNOSTI
za porečje Mure
GORNJA RADGONA
Zdrav in zadovoljni delovni človek — glavni smoter naših preventivnih in kurativnih zdravstvenih prizadevanj.
Ob Dnevu republike vas pozdravlja kolektiv
ZDRAVSTVENEGA DOMA
LJUTOMER
Naša prizadevanja za večjo kmetijsko proizvodnjo in uveljavljanje socialističnih odnosov na podeželju naj v prihodnosti prinesejo še večje uspehe.
KMETIJSKA ZADRUGA
LENDAVA
s poslovnimi enotami: Lendava, Hotiza, Turnišče in Dobrovnik
Naše pozdrave vsem občanom ob Prazniku republike!
GOSTINSKO PODJETJE
Park
LENDAVA
s svojimi obrati
se priporoča cenjenim gostom s solidno opravljenimi uslugami in prenočišča, kakovostna jedila in prvovrstne alkoholne in brezalkoholne pijače.
Naše čestitke za 29. november!
DOMAČI ZEMLJICI
... kaj ves odpor?! Vrniti sem se moral praznih rok.
Naslednjega dne sem se prikazal na Carinicusu, kakor hitro so odprli vrata. Danes se mi pač več ne bo nič zgodilo, sem si zatrjeval. Danes, tretjega dne, mi bo pa šlo! In odločno sem stopil v pisarno. Sicer so me poslali nemudoma na tretji konec mesta, k »Interplanetu«, toda kazalo je, da bom tam hitro opravil in imel vsekakor dovolj časa, da se vrnem na Carinicus in uredim vso nadležno reč.
Pri »Interplanetu« sem lepo razložil zakaj sem prišel.
»Da,« je rekla mlada tovarišica, ki je bila pravkar pri malici, »takoj vam izpolnim potrebne formularje.« Vzela je nekaj velikih pol in jih potisnila v še ogromnejši pisalni stroj.
»Ali mi daste, prosim, še potni list?«
»Tega nimam s sabo. Černu mi bo na moji dobri domači zemljici?« sem zaskrbljeno odvrnil. »Pa mi tudi ni nihče povedal, da ga potrebujete. Saj upam — —, da ni nič hudega v tem?«
Potegnila je papirje iz stro-
ja in jih potisnila v predal:
»Brez potnega lista ne morem storiti ničesar.«
»Toda samo zaradi tega me vendarle ne mislite poslati domov! Že tri dni se vozarim sam in tja kot kak mesečar!«
»Če vas še tako dobro razumem, — pomagati vam ne morem. Predpisi so predpisi. Mi moramo videti črno na belem, da ste bili res v tujini.« »Torej sem poleg vsega lahko zdaj še lažnivec! Ali ni dovolj, če vam povem, da nimam v kovčku ničesar razen prtljage? Nekaj umazanega perila in nekaj knjig?«
»Ne, to ni dovolj. Tukaj na vprašalni poli je še posebna rubrika, kamor je treba vpisati številko potnega lista. Kdo ga je izdal itd., itd. — Ne morem pomagati, pa konec!«
In tako po tej naši dobri domači- zemljici ponovno domov neopravljenih poslov! V tem času bi, sem si mislil zagrenjeno, lahko že dvakrat prepotoval razdaljo med najbolj odddaljenim planetom, ki sem ga obiskal, pa domačimi tlemi... Naslednjega dne je šlo pri »Interplanetu« res popolnoma gladko, če ne upošte-
vam, da sem moral za izpolnjen formular plačati skromno vsoto, samo nekaj manj kot tisočaka.
Pri blagajni Carinicusa, kjer sem moral plačati spet za ležarino, tudi ni šlo prepočasi. Saj sploh nikoli nisem imel težav, kadar je šlo za to, da odrinem kako vsotico. Le v obratni smeri so se stvari nekoliko bolj obirale. O tem našem zanimivem pojavu, o službi za našega delovnega človeka, za našega državljana, sem hotel nekoliko razmisliti, a ni šlo, ker sem moral hiteti naprej, od blagajne k inšpektor-
ju. Ta si je ves ogromen formular prebral od prve do zadnje črke, mrmrajoč pri tem skoraj naglas in podčrtavajoč vsako drugo besedo. Ko mi je z rdečim svinčnikom skoraj vrnil list, sem planil k naslednjim vratom.
»Halo! Kam pa hočete?« je zavpil inšpektor za mano.
»Sem mislil, da imate še kakega nadinšpektorja.«
»Nikogar več ni! Izvolite zdaj v skladišče. Dve uri počakajte, dokler ne pridejo pregledovat.«
»Ojoj! Nikar dve uri! Avtohus bom zamudil!«
»Prej jih pa ne bo! Sicer pa lahko jutri pridete, če se vam danes mudi.«
Brez sape in brez besede me je odneslo proti skladišču.
In glej! Nazadnje sem res dobil svojo drobnarijo, ki sem potrošil zaradi nje petkrat več denarja, (kot pa je bila vredna. Tako se je stvar srečno iztekla, če izvzamemo neznatno malenkost, da namreč tisti for-
mular, ki mi ga je izpolnil in drago zaračunal »Interplanet«, sploh ni bil potreben.
Kovčeg je zdaj moja velika dragocenost. Doma pri sebi ga imam v posebni vitrini in vsakdo si ga lahko ogleda. Upam da je pojav take vrste na naši dobri domači zemljici dovolj aktualen, pa ne bo manjkalo obiskovalcev.
Drago Grah
DRAGO GRAH — Spet na dobri domači zemljici; zadnji prispevek iz zapiskov s poti po Nemčiji in Angliji.
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
13
Od prve etape, zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu, Ika je udarilo temelje
socialistični skupnosti bratskih jugoslovanskih narodov, pa vse do sedanjih dni, ko s široko zasnovano ustavno razpravo oplajamo z bogatimi izkušnjami dosedanje
socialistične graditve bodoče gibanje naše družbe k popolni zmagi socializma v državi — je v nas pričujoče veliko hotenje: razvijati in poglabljati pridobitve 29. novembra do neslutenih bodočih delovnih zmag za našo družbo in slehernega delovnega človeka v njej.
Z vero v še tesnejše sodelovanje in družno prizadevanje na vseh področjih družbenega življenja se obrača k delovnim ljudem Pomurja in naše socialistične domovine in jim čestita k prazniku FSRJ
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Murska Sobota
s svojimi sveti, komisijami in družbenimi službami
Letošnji 29, november — Dan Federativne socialistične republike Jugoslavije — praznujemo v znamenju utrjevanja velikih pridobitev zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu, v znamenju množične razprave o novi zvezni ustavi, ki bo pridobitve NOB in socialistične povojne graditve še bolj približala delovnim ljudem naše domovine.
V globokem prepričanju, da bodo delovni ljudje naše občine in Pomurja v prihodnje še odločneje stopali naproti svetlim smotrom socializma in boljšega življenjskega blagostanja, čestitamo ob Prazniku republike
Občinski ljudski odbor
Občinski komite ZKS
Občinski odbor SZDL
Občinski odbor Zveze bojev. org. NOV
Občinski sindikalni svet
in vodstva drugih družbenih organizacij
v občini
MURSKA SOBOTA
Na svetilih tradicijah velikega narodnoosvobodilnega boja in pridobitvah 29. novembra si smelo utiramo pota k zmagi socializma v naši deželi in v lepšo bodočnost vseh delovnih ljudi v FSRJ
Na tej poti tudi v prihodnje mnogo novi h uspehov in delovnih zmag; s to željo čestitajo občanom in delovnim ljudem Pomurja
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS z vodstvi drugih občinskih družbenih organizacij
GORNJA RADGONA
Pri ustanavljanju socialističnih -odnosov v gospodarstvu in pri zagotavljanju materialne osnove komune doseženi uspehi so najboljše jamstvo, da bomo ob velikih pridobitvah 29. novembra v prihodnje še bolj napredovali na vseh področjih družabnega življenja
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS in vodstva ostalih množičnih organizacij lendavske komune
Lendava
Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski komite LMS -Občinski odbor zveze bojevniških organizacij NOV - Občinski sindikalni svet in vodstva drugih družbenih in društvenih organizacij občine
LJUTOMER
pošiljajo ob prazniku socialistične Jugoslavije tople čestitke vsem delovnim kolektivom in občanom v komuni z željo, da bi z novimi delovnimi uspehi in še doslednejšim uveljavljanjem socialističnih odnosov v mestu in na vaseh še bolj krepili velike pridobitve naše socialistične revolucije, ki so vsebovane v novi ustavi.
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet — Občinski komite LMS — Občinski odbor zveze bojevniških organizacij NOV — Občinski odbor ZROP
BELTINCI
Novi uspehi na področju (kmetijske in industrijske proizvodnje, krepitev socialističnih odnosov in utrjevanje krajevne samouprave — to naj bodo naša skupna hotenja za prihodnost.
S to željo se pridružujemo čestitkam ob 29. novembru, prazniku socialistične republike Jugoslavije in pozdravljamo vse delovne ljudi v občini in Pomurju.
14
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962
Ob letošnjem Dnevu republike se tudi delovni kolektiv Proizvodnje nafte v Lendavi s svojimi ekonomskimi enotami, bi so rezultat volje kolektiva in prizadavanj po poglobljenem decentraliziranem upravljanju in sproščeni notranji demokraciji, vključuje z novimi delovnimi zmagami na obzorju v praznovanju največjega praznika socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov : z bližnjo otvoritvijo tovarne metanola prvega večjega obrata v okviru bodoče petrokemične industrije, bar bo hkrati tudi pomemben korak k odločilni krepitvi gospodarske osnove komune in uveljavljanja socialističnih odnosov v našem gospodarstvu.
V znamenju dosedanjih uspehov in bodočih načrtov čestita
delovni kolektiv
PROIZVODNJA NAFTE
LENDAVA
k letošnjemu Prazniku socialistične Jugoslavije vsem delovnim ljudem v komuni in Pomurju, želeč jim obilo novih in še večjih delovnih uspehov pri nadalnji graditvi socializma.
RADENSKA SLATINA ZDRAVI IN OSVEŽUJE DELOVNEGA ČLOVEKA Za delovnega človeka:
poleti: obisk rekreacijskega centra, z olimpijskim bazenom
pozimi: prijetna zabava ob večerih v restavracijo in kavama Zdravilišča Slatina Radenci — V kavami vsak dan godba, razen ponedeljka; vsako nedeljo popoldne čajanka
Svojim cenjenim gostom, poslovnim prijateljem in odjemalcem se tudi v bodoče toplo priporoča delovni kolektiv
Zdravilišče Sl. Radenci
RADENCI
in želi delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine obilo novih delovnih uspehov ob Prazniku zvezne socialistične republike!
Prodajamo po dnevnih cenah ficke, mopede in druga motorna vozila, nadomestne in rezervne dele.
Se toplo priporočamo
Trgovina
AUTOIZBIRA
MURSKA SOBOTA
Ferromoto, uvozno-izvozno trgovsko podjetje — Maribor K prazniku republike tudi naše čestitke!
Naša prizadevanja so usmerjena predvsem h krepitvi pridelovalnega sodelovanja s kmetovalci v vseh možnih oblikah in napredku kmetijlske proizvodnje na lastnih zemljiščih.
Ob Prazniku socialistične Jugoslavije pošiljamo tople pozdrave vsem zadružnim kolektivom in prebivalcem Pomurja
KMETIJSKA ZADRUGA
Puconci
z obrati v PUCONCIH, MAČKOVCIH in PUŽEVCIH
Izdelujemo televizijske posamične in skupinske antene, teleskopske antene in visokofrekvenčne kable — S svojimi izdelki že osvajamo jugoslovansko tržišče.
Ob Dnevu republike želi mnogo delovnih uspehov vsem kolektivom in prebivalcem Pomurja
delovni kolektiv
ELRAD
INDUSTRIJSKEGA PODJETJA ZA IZDELAVO ANTEN IN PRIBORA
GORNJA RADGONA
Delovni kolektiv
KMETIJSKE
ZADRUGE
BELTINCI
K pridelovalnemu sodelovanju, ki bo pogojeno z našimi družbenimi smotri in bo hkrati tudi v obojestransko korist obeh partnerjev, bodo usmerjena naša glavna prizadevanja tudi v prihodnosti. Tako razumevanje pričakujemo tudi od kmetovalcev v našem okolišu
pošilja pozdrave solidarnosti tršem sorodnim kolektivom in prebivalstvu Pomurja — ob Prazniku FLRJ
Naši izdelki in usluge so pojem kakovosti Z njimi se uspešno vključujemo tudi v proizvodno sodelovanje.
Vsem delovnim kolektivom in prebivalcem Pomurja čestita k prazniku republike
delovni kolektiv
MEHANIKA
LENDAVA
Prepričajte se sami o kakovosti in solidnosti naših uslug — Opravljamo vsa zidarska in v našo stroko spadajoča dela po želji cenjenih naročnikov Toplo se priporoča
Gradbeno-obrtno podjetje
GRADITELJ
BELTINCI
in čestita vsem sorodnim kolektivom in delovnim ljudem Pomurja k letošnjemu prazniku socialistične Jugoslavije.
Kdor dobro seje in svojo zemljo skrbno obdeluje — ta tudi dvakrat žanje. Z ždijo, da bi bilo v prihodnje pridelovalno sodelovanje s kmetovalci v okolišu še uspešnejše, čestita k prazniku FSRJ vsem delovnim ljudem v soboški in lendavski občini
delovni kolektiv
Kmetijske
zadruge
PROSENJAKOVCI
OBRAT VELIKIH PRALNIH STROJEV
Izdelujemo pralne, sušilne in ostale stroje za pralnice stanovanjskih skupnosti, hotele, pralne servise, JLA in tudi za izvoz. Izdelujemo jeklene konstrukcije in opravljamo montažo centralnih kurilnih in vodovodnih naprav.
Tudi v prihodnje se priporoča delovni kolektiv svojim odjemalcem in želi vsem občanom in delovnim kolektivom v Pomurju vse najboljše ob letošnjem Prazniku republike.
HIDROMONTAZA
MARIBOR
S svojimi kakovostnimi izdelki (zidaki, votlaki, strešniki itd.) se vedno bolj uspešno vključujemo na slovensko tržišče — Svojim cenjenim odjemalcem se tudi v bodoče toplo priporoča
DELOVNI KOLEKTIV
Križevskih opekarn
in želi vse najboljše delovnim kolektivom in občanom ob Prazniku socialistične Jugosalvije
POMURSKI VESTNIK, 29 NOV. 1962
15
POMURSKI
VESTNIK
10-obletnica ustanovitve Muzeja NOB v Ljutomeru
HIŠA SPOMINOV
MUZEJ NOB V LJUTOMERU SLAVI LETOS 10. OBLETNICO OBSTOJA. ZA DRŽAVNI PRAZNIK, 29. NOVEMBER 1952 SO PRVIČ ODPRLI V LJUTOMERU MAJHNO MUZEJSKO ZBIRKO, KI JE TAKRAT IMELA LE EN RAZSTAVNI PROSTOR. SKROMNI MATERIAL, JE ZBRAL OKRAJNI ODBOR ZB LJUTOMER, NAJVEČ PA LJUBO ORAŽEM, STANE NOVAK IN DRUGI, JE BIL SAMO ZAČETEK MUZEJSKE DEJAVNOSTI. PREBIVALCI IZ LJUTOMERA IN OKOLICE SO PRAV RADI PRIHAJALI V TO SKROMNO SOBICO, SI OGLEDOVALI OROŽJE, NAJVAŽNEJŠE BORCE, NARODNE HEROJE, SE PRAVPOSEBEJ PA KOLE, OB KATERIH SO NEMCI STRELJALI TALCE PRI RIBIČEVEM MLINU V CEZANJEVCIH.
Število razstavnih predmetov je vsak dan naraščalo. Nekaj časa je muzej deloval samostojno, od 1. novembra 1957 pa je sestavni del Pokrajinskega muzeja v M. Soboti. Danes ima muzej že štiri razstavne prostore, kar pa je premalo, ker ima uprava shranjenega še precej materiala, ki pa ga trenutno ni mogoče razstaviti. Muzej že ima 2516 različnih muzealnih predmetov. Vsako leto si ga ogleda mnogo obiskovalcev. V zadnjih letih je zanimanje še večje. V desetih letih si je ogledalo muzej že 18.000 ljudi, domala vsak občan ljutomerske komune. V muzej pa ne prihajajo samo domačini, temveč tudi turista, ki se radi ustavijo v središču Prlekije.
V teh dneh, ko se bo sodišče v Ljutomeru preselilo v nove prostore, bo muzej dobil še štiri razstavne prostore. To je nujna potreba, kajti predmeti, ki ležijo v skladišču, bodo zbledeli, razen tega pa jih nihče ne more videti. Težnja vseh občanov je tudi, da bi muzej prikazal težko življenje viničarjev in kulturne znamenitosti Ljutomera in okolice. Prav zaradi tega bo muzej v treh pridobljenih prostorih razstavil vso zbrano gradivo. V prvih mesecih prihodnjega leta bodo muzej v celoti renovirari. Težave so zaradi finančnih sredstev, kajti teh je zelo malo. Ni mogoče vsega narediti, kar ima uprava v načrtu. Z skromnimi sredstvi vsako leto organizirajo več razstav iz NOB. V celoti je popisana topografija, saj so v teh dneh končali zadnja dela. Uprava je zbrala tudi precej življenjepisov padlih borcev, preslikala okupatorske postojanke, organizirala predavanja iz NOB po okoliških šolah, izdelanih je bilo več maket, izmed katerih je najbolj znana maketa Prelogove domačije na Grlavi, popisane in preslikane so vse postojanke OF v Prlekiji od 1941. leta dalje itd. V zadnjih dveh letih smo zbrali precej materiala iz stare Jugoslavije, o delavskem gibanju, o viničarstvu in političnem življenju v Prlekiji. Muzej hrani vse številke »Ljudske pravice« ki je izhajala v Lendavi, kar je velika pridobitev za Pomurje. Pritožbe viničarjev pred »Strokovno zvezo viničarjev« v Ljutomeru nam jasno kažejo na izkoriščanje tega sloja prebivalstva po vinogradnikih. Bogate šolske kronike iz občine nam govorijo o življenju v stari Jugoslaviji in zajemajo tudi dobo okupacije. Delo DKFID nam nazorno priča, da so tudi pri nas in to celo najprej v Pomurju bila ustanovljena ta društva, ki so hotela s kulturnoprosvetnim delom reševati viničarstvo in polproleratiat iz zaostalosti. Nadvse zanimivo, čeprav še preslabo raziskano, je delo okrog prvega socialista Viktorja Kukovca iz Ljutomera. Številni volilni letaki iz predvojne dobe nam nazorno pričajo, s kakšnimi obljubami so volilni agitatorji skušali spraviti zapeljano ljudstvo na volitve. Septembrski shod leta 1935 v Ljutomeru nam je pokazal, da je ljudstvo nezadovoljno, oblast pa namesto, da bi poiskala rešitve, prične prelivati kri. Precej je zbranega tudi materiala o delovanju KB v Prlekiji. Ta je bil izredno močan posebno v Apaški kotlini.
Mnogo je v muzeju zbranega materiala iz NOB. Število orožja, ki so ga uporabljali naši partizani, dopolnjuje slikovni material. Brzostrelka Rada Pušenjaka je vredna občudovanja. Se danes je ohranjen na njej rokopis, ki ga je ob koncu vojne napisal Rade. »Bila si mi zvesta spremljevalka«.
Rokopisi narodnega heroja Ivana Kaučiča z Desjaka so neprecenljiva vrednota. Spomini prvega partizana iz Pomurja, Branka Bokša od Kostanja so skoraj že zbledeli. Postelja, kjer je spal prvi slovenski partizanski letalec Jože Klus, je prav gotovo velikega pomena. Dnevnik radgonskega partizana Frančeka Pintariča-Švaba je nadvse zanimiv, saj nam pripoveduje o odhodu in kratko življenje v partizanih. Ohranjene kite Golobove Jelke, ki so jo Vlasovci domala na pragu svobode zajeli v Radomerju, je grozen prizor, ki osupne vsakega obiskovalca. Tu je slika dobre Prelogove mame, ki je v Grlavi nudila toplo zavetje vsakemu partizanu in je našla smrt v plamenih skupaj z gospodarjem, ko so Vlasovci napadli to postojanko »Pri treh mladenkah«. Slika Cirila Jureša iz Bunčan nam
pove, kakšnih metod se je posluževal okupator. Ranjenega in izmučenega so Vlasovci obesili na Glavnem trgu v Ljutomeru kot opozorilo, kaj sebo zgodilo z vsakim »banditom«. Številni letaki o ustreljenih talcih iz Prlekije nam povedo, koliko od teh je bilo domačinov. Zaman so jih starši čakali ob koncu vojne. Bogat material iz koncentracijskih taborišč nam pove o težkem življenju domačinov v teh taboriščih smrti. Ravno v teh najtežjih dneh je nastala pesem »Barake« prleškega pesnika Manica Golarja. V pismu »Draga mama« nam Tonček Hanžel sporoča, da se vrača domov iz taborišča. Številne druge pesmi. ki so jih pisali domačini v času najtežjih dni s tresočimi rokami, so danes neprecenljive vrednote.
Zanimivo je tudi pismo Alo za Razlaga iz okolice Bučkovec, v katerem sporoča staršem, da ga bodo obesili v Franciji. Nemci so ga obsodili na smrt na vešalih, ker je sodeloval v uporu skupaj z ostalimi Slovenci. Ožgan žepni robček prleškega kurirja Nandeta Magdiča s Cvena je ostanek njega samega, ki je zgorel skupaj z ostalimi kurirji pri Prelogovih na Grlavi. Bogat material, od ciklostilnih tehnik, številnih drugih spopadov, streljanju talcev, delovanju kurirjev, o borbah rdečearmejcev, ki so vdrli aprila 1945. leta na desni breg Mure, so samo veliko dopolnilo v tem muzeju.
Da, to je hiša spominov! Ko-
liko ljudi si je že ogledalo ta nadvse zanimiv, pa čeprav skromen muzej. »To pa je moj sin« je ponosno povedala stara mamica, ko si je zadnjič ogledala ta muzej. »Vsako leto pridem večkrat, da si pogledam ta muzej!« Pa ne samo ta mamica pridejo tudi drugi, sinovi, hčere, bratje in sestre in ostali, ki posvetijo nekaj minut spomin na taste ljudi, ki so skupaj deplili težke dni črne okupacije. Muzej rada obiskuje tudi šolska mladina, kateri naj bo trpljenje naših ljudi v dobi fašizma svetal vzgled.
Drago Novak
Našim potrošnikom!
GOSPODARSKA ZBORNICA MURSKA SOBOTA
obvešča potrošnike, da bodo v času praznikov za 29. november odprti trgovski lokali, mesnice in mlekarne takole:
MURSKA SOBOTA: 29. novembra — vsi imenovani lokali zaprti;
30. novembra — mlekarna odprta od 5.30 do 8.30; samopostrežna trgovina od 8. do 11. ure;
1. decembra — vsi lokali poslujejo kot normalno ob sobotah.
GORNJA RADGONA: 29. novembra — obratuje samo mlekarna do 12. ure;
30. novembra — obratuje mesnica, pekama in mlekarna do 12. ure, samopostrežna trgovina od
8.	do 11. ure.
LJUTOMER: 28. novembra — mesnica od 6.30—12.30 -ure in od- 14. 18. ure, poslovalnica Trg. podjetje »Vesna« od 8. do 19. ure; poslovalnice: Borovo Planika, Peko od 8. do 18. ure;
29.	novembra — zaprti trgovski lokali;
30.	novembra — mlekarna in pekama od 7. do
9.	ure;
1. decembra — mlekarna, pekarna in mesnica — normalno poslujejo kot ob sobotah, ravno tako tudi ostali trgovski lokali razen samopostrežne trgovine, poslovalnice »Jagoda« in »Špecerija« ki bodo v Ljutomeru odprte od 7. do 16. ure.
V muzeju NOB v Ljutomeru je vedno veliko obiskovalcev
V Radencih so odprli
gostinsko šolo
Predsednik Gospodarske zbornice Joško Slavič je prejšnjo soboto odprl v Radencih preurejeno zdraviliško zgradbo za potrebe gostinskega šolskega centra za Pomurje.
Preureditev in nabava najnujnejšega inventarja sta stala 17 in pol milijona dinarjev, ki sta jih krila gospodarska zbornica kot ustanovitelj centra in okrajni ljudski odbor. V centru je glavna delovna enota dveletna poklicna šola za natakarje in kuharje; v njo se lahko vpišejo učenci, ki uspešno končajo osemletko. Vzporedno z rednim šolanjem bo center skrbel tudi za izobraževanje vajencev, ki bodo imeli pouk dvakrat po Štiri bili strokovno znanje iz tehničnih predmetov in bodo opravili naloge, za katere na delovnem mestu nimajo materialnih in
kadrovskih pogojev. Center bo prirejal tudi tečaje za odrasle, ki že delajo V gostinstvu in bi si radi svoje znanje izpopolnili.
V letošnjem šolskem letu je v šoli 68 rednih učencev. Za natakarje se uči 31, za kuharje pa 37 učencev. K centru spada tudi internat, ki nudi rednim učencem in vajencem stanovanje in hrano po dostopni ceni. V centru bodo ustvarili tudi pogoje za uveljavitev novega načina šolanja za ves gostinski naraščaj v Pomurju in usposobili za verifikacijo še katerega izmed gostinskih poklicev.
Med številnimi gosti, ki so si ogledali učne in internatske prostore centra, sta bila tudi predsednik strokovnega sveta za šolstvo LRS in predsednik okrajnega ljudskega odbora.	Ika
RADIO M. SOBOTA
je pripravil za praznično
razpoloženje ob Dnevu republike naslednji
SPORED
V	SREDO, 28. NOVEBRA:
12.00—	15.00 — Glasbena razglednica ob Prazniku republike;
V	ČETRTEK, 29. NOVEM.:
12.00—	13.00	— Pomurje v
prazničnem razpoloženju ob Prazniku republike;
13.00—	15.00 — Glasbene razglednice s čestitkami delovnih kolektivov k Prazniku republike;
16.30—17.00 Želeli ste, poslušajte;
V	PETEK. 30. NOVEMBRA:
12.00—	13.00 in od 13.30 do 15.30 — Glasbene razgled niče s čestitkami delovnih kolektivov.
TUDI POMURJU NI PRIZANESLA
ZGODNJA ZIMA
Medtem ko prihajajo iz pretežnega dela Jugoslavije alarmantna poročila o hudih nevšečnostih, ki jih povzročajo močne snežne padavine, vremenska stihija ni prizanesla niti Pomurju. Po prenehanju močnih snežnih padavin minulo nedeljo, je sporočila meteorološka postaja v Murski Soboti, da znaša povprečna debelina snežne odeje 50 centimetrov mokrega snega. Tendenca topljenja pa vzbuja resno zaskrbljenost, kajti mokra zemlja ne absorbira novih količin vode in je povsem umestna zaskrbljenost pred poplavami, ki so že pred dnevi ogrozile več nižinskih predelov — predvsem ob porečju Ledave in Ščavnice.
Močne snežne padavine niso prizanesle tudi električnemu in telefonskemu omrežju. Pretežni del Pomurja je bil dva dni brez toka, oziroma so bile prekinitve zaradi trganja z mokrim snegom obloženega omrežja tako pogoste, da je bila paralizirana tudi proivodnja v večini podjetij. Zahvaljujoč požrtvovalnemu dnevnemu in nočnemu delu monterjev soboškega elektro podjetja, so minuli ponedeljek že usposobili za napetost vse desetkillvoltne daljnovode, kmalu zatem pa so dobile tok tudi trafopostaje. Škoda na lokal-
nem električnem omrežju pa je takšna, da bodo potrebovali za ureditev vseh priključkov tudi do deset dni.
Še večjo škodo je utrpelo PTT podjetje zaradi škode na telefonskih vodih, ki v povojnem obdobju še niso povzročili PTT podjetju in neposredno vsem naročnikom telefonije tolikšnih preglavic. Vendar so se ekipe monterjev požrtvovalno lotile obnovitvenih del PTT podjetje je angažiralo tudi raznašalce pošte — tako da so že minuli ponedeljek vzpostavili telefonsko zvezo z
Mariborom in Ljubljano, v najkrajšem času pa bodo usposobili tudi lokalno telefonsko omrežje. Zaradi obsežnosti teh del bodo nekateri naročniki ponovno povezani s telefonskim omrežjem šele v naslednjih dneh. Uprava PTT podjetja je naslovila na prebivalstvo Pomurja poziv, da bi v skupnem interesu pomagalo pri očiščevalnih delih, predvsem pri čaščenju gozdnega in sadnega drevja, ki zaradi pritiska mokrega snega še vedno ogroža telefonske linije.
76.
Mišico je bil vedno bolj previden. Oprezoval je na vse strani, postajal pred ulicami, ki jih je bilo treba prečkati in sploh skrbel za varnost. Naposled so se ustavili pred hišo, v kateri naj bi bila trgovina z mešanim blagom, o kateri je govoril Miško popoldne. Zdaj je bilo treba delati naglo. Angela in Emila je Miško poslal na stražo. Postavil ju je vsakega na enega izmed vogalov ulice, ki sta vodili k trgovini. Oster žvižg je bil dogovor o bližajoči se nevarnosti.
77.
Zdaj se je Miško lotil ključavnice. Moral je preskusiti več vitrihov, preden je odprl vrata. Šelest železja, ki so se ga dotikale Miškove nevajene roke, je neprijetno glasno odmeval po nočnem mestu. Naposled je Miško lahko vstopil, tik za njim je bil Joco. Treba je bilo hiteti. Miško se je odpravil naravnost proti kotu trgovine, kjer je stal zaboj, v Miškovih rokah se je že prej znašla ročna svetilka. Odmaknil je zaboj in posvetil v luknjo. »Tu ima vrag skrito vse najboljše«, je zamrmral.
78.
»Zlezi dol, fant! Svetil ti bom. Poglej, kaj boš našel in poročaj! Ne obiraj se, kot da bi imel polne hlače!« »Glavni napadalec« Joco je bil razočaran. To je vendar čisto navadna kraja. Potem je vendar stopil na prvi klin lestve in počasi lezel dol. Ko je bil spodaj, se je razgledal po prostoru. Na stenah so visele gnjati, klobase in drugo meso. Na policah so bile steklenice z žganjem in drugim alkoholom. Poleg tega je bilo polno vreč. Od zgoraj je prišel osoren glas: »Vzemi vse, kar vidiš !«
79.
Medtem je Miško praznil blagajno. V njej je bilo več bankovcev in nekaj srebrnega denarja. Od spodaj je prišel Jocov glas: »Lahko pridem? Ne morem več nesti.« »Ne tuli! Saj nisi na gmajni, hudiča!« Medtem sta Angel in Joco napeto gledala v noč. Nič se ni zganilo. Dolgo časa nič. Zdaj sta bila že v skrbeh. Lahko hi že prišla, sta si mislila. Minute so jima bile dolge kot ure. Nenadoma sta zaslišala, verjetno skoraj hkrati, brnenje od daleč. »Motor«, jima je brizgnilo skozi glavi in takoj zatem: »Policija!«
80.
Zdaj se je vse odigravalo bliskovito. Stekla sta proti vratom trgovine, iz katere se je že naglo bližal Miško. »Hitro! Bežita! Tja!« Pokazal je z roko nekam v ulico in preko nje. In že se je pognal v nasprotno smer. Angel je zakričal: »Kje je Joco?« Toda Miška že ni bilo več. »Moram po Jo-ca!« Toda Emil je že bil v trgovini in pri odprtini: »Jocooo! Policijaaaa! je klical Pokazala se je Jocova glava: »Kje so? Tu, blizu! Hitro, ven! Joco je bil v hipu v trgovini.
81.
Renčanje motorja se je približalo in oddaljilo obenem. »Mogoče lovijo Miška«, so se tolažili dečki, ki so dirkali, da so jih noge komaj dohajale. Potem so tekli že bolj počasi, umirjeno. Ustavili so se šele zunaj, na robu mesta. Nihče jih ni zasledoval. Napotili so se kar na slepo, v noč. »Če so dobili Miška, je tudi po nas,« je pretrgal molk Angel. »Zdaj ne bomo smeli k nobeni hiši«. »Jesti bomo morali samo sadje, jagode in borovnice.« »In naposled nas bodo vendarle dobili! »Za zdaj nas še niso.«
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11

1-365
16
POMURSKI VESTNIK, 29. NOV. 1962