knjigi na pot

Mali instrumenti. Blizu ste mi. Toplo in svetlo mi
je v duši, ko vas gledam - opisane in narisane.
Ponosna sem, da greste v svet.

Malo me sicer skrbi, kako vas bodo sprejeli - kot
mamo, ki prvič pušča otroka samega v šolo. Vem,
vi ne greste prvič od hiše, pa vendar gre tokrat
bolj zares, s seboj jemljete vse tajne in skrivnosti
o nastanku, tako da vas bodo lahko vsi oživljali.

- O, ko bi vas le! Razveseljevali bi majhne in
velike.

Kakšna sreča, da vas smem takole razdati. Da
smem razdati nekaj, kar se mi je podarilo.

- Kako podarilo? Čisto preprosto: odprla sem
ušesa in prisluškovala; rekla očem, naj gledajo, in
domišljiji, naj se pase; in pustile so se odkriti -
neugledne, zavržene stvari - in se prelevile v
instrumente. Prepričala sem še učenke vzgojitelj¬
ske šole, da so odprle oči in ušesa, spustile
domišljijo z vajeti in vas odkrivale. In še prihajate,
vedno novi, še ne videni.

Kaj naj o vas - mali instrumenti - povem bodočim
mamam in očetom?

• Da ste prijazni, tovariški. Da imate radi družbo.
Da vlada med vami enakopravnost. Da niste
ustvarjeni za hrupno okolje, da ste bolj za take,
ki znajo tenko prisluhniti nežnim in tihim zvo¬
kom.

• Da si želite novih in novih bratcev in sestric in
da ste žalostni, če ni prirastka.

• Da je treba z vami nežno ravnati.

• Da radi sodelujete s pevskimi glasovi in jih
spremljate.

• Da ste radi v družbi z velikimi instrumenti in z
instrumenti Orffovega instrumentarija.

• Da radi poslušate in spremljate glasbo s plošč
in kaset.

• Da najrajši igrate tisto, kar izvajalci sami ustva¬
rijo. Da znate ustvarjati zvočne slike, zvočne
pravljice, ritme, melodije...

• Da se zelo radi igrate glasbene igre, pri katerih
vas morajo iskati ali spoznati po kaki značilno¬
sti.

• Da imate dober posluh. Kar boli vas, če kdo pri
ritmičnem ali melodičnem odmevu slabo - ne¬
točno - odmeva.

• Da radi nastopate in da na nastopih vedno po¬
magate izvajalcem, če imajo tremo.

• Da vam je všeč, če omaro ali škatlo, v kateri
stanujete, imenujem Čindara - dežela instru¬
mentov.

Še to moram povedati, zakaj se imenujete mali
instrumenti. Zato ker sem vas tako imenovala
pred kakimi 25 leti, ko ste se začeli porajati, da
bi vas razmejila od instrumentov Orffovega instru¬
mentarija. In potem je pri tem ostalo. Vam je ime
všeč, meni pa tudi.

Ko vas je bilo več in več, sem vas razdelila v
sedem družin, da bi se med vami laže znašla.
Družine sprva še niso imele imen, le številke, zdaj
jih pa imajo - lepa zvočna imena.

• V družini CIN-CIN-DONG so kovinski instru¬
menti, ki dolgo zvenijo,

• v družini PINKE-PONKE in DRDRALA so in¬
strumenti s kratkimi zvoki in strgala,

• v družini ZING-ZONG so instrumenti z grozda-
stimi zvoki, to so ropotulje in zvočni nizi,

• v družini BAMBER-BAM so bobni,

• v družini BRENKICE so sama brenkala,

• v družini GOSLI C E so godala,

• v družini PIH-PUH-PAH PIHALKE pa so in¬
strumenti, v katere pihamo, pojemo ali kako
drugače dovajamo zrak.

Tako, zdaj veste skoraj vse o malih instrumentih.
Prosim, imejte jih radi!

Prosim, jemljite skice in opise za neobvezne
kažipote, ki vodijo k izumljanju in odkrivanju novih
instrumentov!

Odprite ušesa in oči! Spustite domišljijo na pašo
- na travnik, v gozd,  v' vrt, med staro ropotijo na
podstrešju, med majhne zavržene in neugledne
predmete, pa se vam bodo podarili novi mali
instrumenti.

(O tem, kaj vse instrumenti igrajo, piše v: OTROK
IN GLASBA, DZS, 1981; GLASBENA VZGOJA
PREDŠOLSKIH OTROK - NAČRTOVANJE, Za¬
vod SRS za šolstvo 1982; MAJHNA SEM BILA,
DZS, 1982; RAD IMAM GLASBO, DDU, 1984.)

kazalo

knjigi na pot 1

CIN-CIN DONGI 3
kovinske palice 4
kovinske cevi 5
kovinske plošče 6
kovinske kapice 7
večzvenski cin-cin dongi 8

PINKE-PONKE in DRDRALA 15

paličice 16

orehove lupinice 17

kamni 18

tolkači 19

tleskači 20

ploskači 21

pokalica-bič, cevasta pokalica 22

brlek 23

kladivce 24

cevasti les 25

kastanjete na roču 26

večzvenske pinke-ponke 27

parna drdrala 29

drdrala po katerih drdramo s prožnim drdral-
cem 30

sestavljena drdrala 31
mlinček iz jogurtovega lončka 32
raglje 33

raglja iz jogurtovega lončka 34

ZING-ZONGI 35

naravne ropotulje 36

ropotulje iz naravnega materiala 37

ropotulje iz stvari, ki jih sicer zavržemo 38

ropotulja balon 41

ropotulje za brenkanje 42

zvočni nizi 43

zvončki in kragulj čki 47

BAMBERBAMI 49
kako igramo 50
tolkalca z ročaji 51

bobni z napeto opno (živalski mehur, celofan,
pergament) 52

bobni z napeto opno (samolepilni trak, balon¬
ček) 53

bobni z napeto opno (usnje, skaj, plastična folija,
blago) 54

bobni s trdno opno 55
sestavljeni - dvojni bobni 56
bobni z dvema opnama 59
brundalo ali drgalni boben 60
brundalo iz napete opne 61

BRENKICE 63
večstrunska brenkala 64
enostrunsko brenkalo (struno napenjamo) 67
struno posredno napenjamo (s stiskanjem) 71
enostrunska brenkala z ubiralko 72
enostrunska brenkala s pomično kobilico 74
brenkalca z jezički 77

GOSLICE 79
loki 80

gosli s trebuščkom 82
dvostranske gosli z dvema kobilicama 85
tristrunske goslice 87
gusle 88

gusle (struno preprijemamo na ubiralki) 90
gusle (struno napenjamo z napenjalcem) 91
gusle (struno krajšamo s pomično kobilico) 92
dan bau 93
koruzne goslice 94

PIH-PUH-PAH PIHALKE 95

trobente 96

trstenke 98

trstenke - pihalke 99

trstenke - piščalke 104

piščalka na poteg 107

didldajčki 108

žvrglje 110

žuboriži 111

piskalke na papir 112

pojoča cev 113

vrtivke 114

Iz recenzije

Komu je delo namenjeno

I. CIN-CIN-DONGI

1 .

v

Cin-cin-dongi so kovinska glasbila z dolgozveneči-
mi zvoki. Pri večini glasbil je zvok tudi višinsko
določljiv. S cin-cin-dongi izvajamo posamezne
zvoke, pa tudi melodije. Pri izvajanju melodije
lahko sodeluje več izvajalcev z različno uglašeni¬
mi enozvenskimi glasbili ali pa jo izvaja en izvaja¬
lec na večzvenskem glasbilu.

Če hočemo doseči, da kovinski predmet dolgo in
lepo zveni, mora prosto viseti. Če ga držimo z
roko, zven zadušimo. Zato kovinske predmete z
lepim dolgozvenečim zvokom obesimo na pose¬
ben ročaj, držalo, obešalnik...

kako igramo:

tolkalca:

Za večino cin-cin-dongov uporabljamo tanke ko¬
vinske paličice. Uporabljamo tudi lesena kladivca,
tolkalca z leseno ali plutovinasto glavico, z glavico
iz gumic, stiropora, penaste gume, usnja, šiške,
radirke, gumijaste žogice... za ročaje tolkalca
uporabljamo tanke lesene paličice.

cin-cin-dongi so:

• kovinske palice,

• kovinske cevi,

• kovinske plošče,

• kovinske kapice in zvončki brez kembljev,

• večzvenski cin-cin-dongi.

sorodniki cin-cin-dongov so:

triangel, činela, gong, zvončki, metalofoni, vibra¬
fon, čelesta, zvonovi.

Po prosto visečem glasbilu prožno udarjamo s
posebnim tolkalcem. Za prožen udarec je značilen
kratek dotik in takojšen odboj. Če hočemo ustvariti
zares lep zvok, moramo glasbilo zadeti na najbolj
zvočnem mestu. Zato najprej udarjamo na različ¬
na mesta, da bi ugotovili, kje najlepše zveni.
Barva in jakost zvoka sta odvisna tudi od tolkalca
(debeline, materiala).

večzvenske cin-cin-donge

lahko sestavimo iz različno uglašenih palic, cevi,
plošč, kapic in zvončkov brez kembljev.

Pri sestavljanju smo pozorni na barvo zvoka,
predvsem pa na višino zvoka in na razlike, ki med
njimi nastanejo.

Ugotavljamo: Ali so razlike med višinami posa¬
meznih zvokov dovolj velike, ali so blagoglasne  -
take, da omogočijo nastanek melodije.

1. CIN-CIN-DONGI

2. kovinske palice

potrebujemo:

• dolgozveneč žebelj (15-20 cm) ali podkev -
oslovsko -, dolg vijak, spiralo, ključ...

• cevčico (6 cm) za ročaj. Lahko je plastična,
kovinska, lesena, lahko je del kulija. ..

• taks (25-30 cm),

• tolkalce: žebelj, ki je za tretjino krajši od
žeblja, ki bo glasbilo; ali tenka kovinska palica;
za podkev pa dokaj debela kovinska palica ali
žebelj.

izdelujemo:

• Žeblju odrežemo konico, tudi žeblju-tolkalcu,

• z laksom privežemo žebelj na cevčico. Ročaj
iz laksa in cevčice naj ima obliko enakostranič¬
nega trikotnika,

• pri podkvi speljemo laks skozi dve luknjici,
da se med igranjem ne bi vrtela.

kako igramo:

• Z eno roko primemo glasbilo za ročaj (kot
torbico) in ga dvignemo v višino obraza,

• z drugo roko primemo tolkalce in z njim
prožno udarjamo po glasbilu: po žeblju nekje
na sredini, po podkvi pa na enega od obeh
rogljev.

En kovač konja kuje,
kol’ko žebljev potrebuje,
en, dva, tri. . .

I. CIN-CIN-DONGI

3. kovinske cevi

potrebujemo:

• dolgo zvenečo kovinsko cev,

• cevko (6 cm) za ročaj,

• laks (25-30 cm) za ročaj,

• kovinsko tolkalce.

izdelujemo:

Cev na vrhu preluknjamo in jo z laksom privežemo
na cevko-ročaj. Laks dobro zavozlamo, da se
med igranjem ne razveže.

kako igramo:

S kovinskim tolkalcem prožno udarjamo na tisti
del cevi, ki najbolj zveni.

Drugačen zvok dobimo, če uporabljamo tolkalce
z leseno glavico ali šiško.

I. CIN-CIN-DONGI

4. kovinske plošče

Lepo pojočo kovinsko ploščo lahko imenuje
mo gong.

potrebujemo:

• okroglo, ovalno ali pravokotno kovinsko ploščo
z zaobljenimi vogali, ki dolgo zveni.

Dobro zvenijo plošče iz nerjavečega jekla, ne¬
kateri pokrovi pločevink. . .,

• za ročaj: cevko (8 cm) in laks,

• za tolkalce: leseno paličico in pluto ali čarobno
žogico ali radirko, gumice, stiropor, šiško, pena¬
sto gumo ali usnje. Lahko tudi zobno ščetko ali
metlico.

izdelujemo:

• V ploščo naredimo na vrhu dve luknjici in
ploščo z laksom privežemo na ročaj.

kako igramo:

• Ploščo držimo v roki ali obesimo na obešal¬
nik, da prosto visi;

• izberemo tolkalce, ki daje zaželeni zvok, in z
njim prožno udarjamo po sredini plošče oziro¬
ma po tistem delu, ki najlepše zveni.

Za zvonove, strahove, ure .. .

I. CIN-CIN-DONGI

5. kovinske kapice

potrebujemo:

• kapico kolesarskega, telefonskega, urnega ali
hišnega zvonca, ki lepo zveni; zvonček brez
kemblja;

• za ročaj potrebujemo cevko (6 cm) in laks
(1) ali paličico (2);

• za ogrodje (3) potrebujemo lesen podstavek
in žebelj;

• tanko kovinsko tolkalce.

izdelujemo:

• Kapico obesimo na cevko (1) ali

• ročaj - paličico privijemo v ovojnice kapice
kolesarskega zvonca (2) ali

• kapico nataknemo na žebelj (3).

kako igramo:

S tolkalcem udarjamo ob spodnji del zvonca.

(V


Jaz imam kolo, kolo,
kolo, kolo,
ki cin, :  cin, cin
pozdravi.

I. CIN-CIN-DONGI

6. večzvenski cin-cin-dongi
potrebujemo:

• dve, tri, ... različno uglašene kovinske palice,
žeblje, vijake, ključe ... z blagozvenečimi raz¬
likami v višini zvokov,

• z leseno palico ali deščico za držalo,

• laks, žeblje ali vijake, kaveljčke.. .

izdelujemo:

• Na vse izbrane palice privežemo laks okoli
kapice ali skozi luknjice, ki smo jih v ta namen
zavrtali v palice;

• kovinsko palico, ki najniže zveni, obesimo
na levo stran, kakih 15 cm od roba. Od leve
proti desni se nato vrstijo palice z vedno višjimi
zvoki. Razmiki med njimi morajo biti dovolj
veliki, da bomo lahko zadeli tudi srednjo palico;

• laks pritrdimo na palico z žeblji ali vijaki, prive¬
žemo na kaveljček ali pa ga odvijemo v žlebi-
ček, ki smo ga zarezali v palico. Laks dobro
zavozlamo.

kako igramo:

• Glasbilo držimo za ročaj - podaljšek palice. S
tolkalcem udarjamo izmenično na različno ugla¬
šene palice. Tako nastaja melodija.

• Za tolkalce uporabljamo kovinsko paličico -
žebelj ali pa leseno kladivce.

/*>*•£***» jVitlU

^Bi&iL*******  •** j/ajjjsj +>*****•  ^r)

Cin, cin, can,
vsi na plan,
cin, cin, cin,
zlato sonce
dober dan!!!

I. CIN-CIN-DONGI

7. večzvenski cin-cin-dongi
potrebujemo:

■ v,-

-*PV PEDAGOŠKI INSTITUT Q A
T  državna založba Slovenije

• dve,  tri...  različno uglašene cevi;

• leseno palico za držalo ali stoječe ogrodje npr.:
ogrodje predala ali zabojčka . . . ali kovinsko
ogrodje, ki ga sami oblikujemo;

• laks in žeblji ali kaveljčki.

izdelujemo:

• V držalo naredimo zareze ali žlebičke;

• cevi preluknjamo in z laksom privežemo na
držalo;

• na levo stran, kakih 15 cm od konca obesimo
v žlebiču cev, ki je najniže uglašena, nato proti
desni vedno višje uglašene. Če so cevi težke,
je bolje, da jih pritrdimo v stoječe ogrodje, ali
da obesimo držalo na obešalnik, na okensko
kljuko, na napeto vrv.. .

kako igramo:

S kovinskim ali lesenim tolkalcem udarjamo na
sredino cevi.

Stenska ura
»Bim, bam,  j
nič ne hitim
bom, bam,
le zvonim -

I. CIN-CIN-DONGI

8. večzvenski cin-cin-dongi
potrebujemo:

• dve, tri . . . različno uglašene dolgozveneče
plošče,

• za držalo daljšo palico, za ročaj krajšo palico
ali cevko,

• laks.

izdelujemo:

• V palico nargdimo zareze - žlebičke in pritrdi¬
mo ročaj,

• v plošče zvrtamo luknje,

• plošče privežemo z laksom na držalo: drugo
poleg druge ali drugo nad drugo.

Pri vodoravni razvrstitvi privežemo najniže
uglašeno ploščo na levo stran. Pri navpični
razvrstitvi pa obesimo najniže uglašeno ploščo
najniže. Tako sta zvočna in vidna višina uskla¬
jeni. To, da je najnižje uglašen predmet na dnu,
nam lajša igranje. Nižje uglašen predmet je
namreč ponavadi večji in težji in zato pri igranju
manj niha.

kako igramo:

Na plošče udarjamo s tolkalci z gumijasto glavico,
z glavico iz plute, stiropora, penaste gume, usnja,
z metlico, z zobno ščetko pa tudi z lesenim
kladivcem. Udarjamo na sredo plošče.


S

I

rt

Tri zvonove imamo,
vsi pojo ubrano:
bim, bam, bom,
bim, bam, bom . . .


I. CIN-CIN-DONGI

9. večzvenski cin-cin-dongi
potrebujemo:

• zbirko zvončkov brez kembljev,

• laks in cevko ali laks in palico z zarezami.

izdelujemo:

• Dva različno uglašena zvončka brez kembljev
privežemo na laks, ki ga potegnemo skozi
cevko - ročaj;

• tri različno uglašene zvončke brez kembljev
obesimo na palico z zarezami. Najnižje visi
tisti, ki ima najnižji zvok.

kako igramo:

S tankim kovinskim tolkalcem prožno udarjamo
ob rob zvončkov.



jš-v

Mali zvonček se je zbudil,
očke trudne si pomel,
da bi bratce še prebudil,
kar zvoniti je začel!

I. CIN-CIN-DONGI

10. večzvenski cin-cin-dongi

potrebujemo:

• zbirko kapic kolesarskih zvoncev z navojnico,

• leseno ali kovinsko palico ali lesen ploh in
žeblje.

izdelujemo:

• dve različno uglašeni kapici z navojnico privije¬
mo vsako na eno stran ustrezno tanke lesene
ali kovinske palice;

• dve ali tri različno uglašene kapice nataknemo
na žeblje, ki smo jih nekoliko zabili v klado in
jim odščipnili glavice.

kako igramo:

S tenkim kovinskim tolkalcem prožno udarjamo
ob rob ene in druge kapice.

Tricikel drin in kolo cincin
sta bila velika prijatelja ...

I. CIN-CIN-DONGI

II. večzvenski cin-cin-dongi

potrebujemo:

• različno uglašene kapice kolesarskih, urnih,
telefonskih in hišnih zvončkov.

izdelujemo:

• Kapice na sredi preluknjamo;

• dve različno uglašeni kapici privijemo na prečno
desko, le-to pa privijemo na lesen ročaj;

• dve tri.  ..  različno uglašene kapice z vijaki in
maticami privijemo na ležeč lesen ploh;

• kapice z laksi in zatiči obesimo navpično drugo
nad drugo. Najviše uglašena je na vrhu.

kako igramo:

S tankim kovinskim tolkalcem udarjamo ob rob
posameznih kapic.

V glasbeni šoli travniških zvončkov. . .

I. CIN-CIN-DONGI

12. večzvenski cin-cin-dongi

Večzvenski instrument lahko izdelamo iz več raz¬
ličnih kovinskih predmetov z blagozvenečimi raz¬
likami v višini zvoka.

potrebujemo:

• zvonček, cev, ključ, ploščo, podkev, žebelj,
kapico kolesarskega zvonca,...

• ročaj ali ogrodje,

• kovinsko ali leseno tolkalce.

kako igramo:

Z lesenim ali kovinskim tolkalcem prožno udarja¬
mo na različne dele glasbila tako, da nastajajo
raznolike melodije.

Bingale bongale
zvonček zvoni,
bingale bongale
zvonove (strahove) zbudi. . .

II. PINKE-PONKE IN DRDRALA

1 .

pinke-ponke

so glasbila s kratkimi, hitro izzvenečimi zvoki.
Večina je sestavljena iz dveh enakih delov. Zvok
nastane, če z enim delom prožno udarimo po
drugem. Pri tem zaslišimo kratek »pink« ali
»ponk«. Ker so zvoki tako zelo kratki, lahko z njimi
izvajamo zelo hitre in raznolike ritme.

pinke-ponke so:

• paličice,

• orehove lupinice,

• kamni,

• tolkači,

• tleskači,

• ploskači,

• pokalice (pokalica - bič in cevasta pokalica),

• brlek, zvočno kladivce,

• kastanjete na ročaju,

• cevasti les,

• večzvenske pinke-ponke.

sorodniki:

klopotci, les, ksilofon

drdrala

1

Drdrala so glasbila s sestavljenim drdrajočim zvo¬
kom, ki je lahko poljubno dolg.

Zvok nastane ob drgnjenju dveh hrapavih površin
ali ob potegovanju posebnega drdralca-strgalca
po hrapavi površini glasbila.

drdrala so:

• parna drdrala: sestavljena iz dveh enakih delov
(orehove lupinice, škpljke, smrekovi storži, ko¬
ruzni storži, tolkači, prelepljeni s smirkovim
papirjem, postrižene zobne krtačke, ščetke);

• drdrala z drdralcem-strgalcem (zadrge, nazob¬
čan lesen nož, nazobčena in nažlebkana deska
ali palica, valovita lepenka, nažlebkana plastič¬
na cev, plastični pokrovčki, lončki, škatlice.. .);

• sestavljena drdrala (več različnih hrapavih po¬
vršin);

• mlinčki, raglje.

Pinke-ponke in drdrala lahko najdeš kjerkoli.

II. PINKE-PONKE

2. paličice

so parna glasbila, sestavljena iz dveh enako
dolgih in enako debelih paličic. Dolžina je 12 do
20 cm, premer pa 3 mm do 1,5 cm.

Zelo dobro zvenijo olupljene leskove paličice,
uporabljajo pa tudi bukove in lipove, pa ročaje
kuhalnic, steblo bambusa, sirka, kanete, koruze,
japonske rinutrije, trsa ...

Koščene paličice, plastične paličice, ročaje zobnih
ščetk, prazne flomastre, ročaje lizik, cevčice iz
lepenke itd.

kako igramo:

Lahko držimo obe paličici enako - s palcem,
kazalcem in sredincem. Eno držimo vodoravno, z
drugo prožno udarjamo po sredini prve. Plemeni¬
tejši in predirnejši zvok nastane, če eno paličico
položimo v narahlo vbočeno dlan, z drugo pa
prožno udarjamo na različna mesta ležeče paliči¬
ce - ne po prstih.

PEDAGOŠKI NŠTITUT Q A
državna založba Slovenije ^

II. PINKE-PONKE

3. orehove lupinice

Orehove lupinice uporabljamo kot pinke-ponke in
tudi kot drdralo. Z enim parom lupinic lahko
ustvarimo kar 8 različnih zvokov:

kako igramo:

1. Lupinici primemo s prsti in udarjamo trebušček
ob trebušček, zvok je svetel in visok.

2. Lupinici položimo v vbočeno dlan z odprtino
proti dlani, udarjamo trebušček ob trebušček.
Zvok je bolj votel, temen in nižji.

3. Lupinici primemo s prsti z odprtino proti odprti¬
ni. Udarjamo rob ob rob. Zvok je nekam prazen,
klokotajoč.

4. Lupinici držimo enako kot pri 3. načinu. Udar¬
jamo tako, da se lupinici dotakneta enkrat zgoraj,
drugič spodaj. Sliši se kot »klik-klak«.

5. Lupinici primemo na 1. način. Drgnemo trebuš¬
ček ob trebušček.

6. Lupinici primemo na 2. način. Drgnemo trebuš¬
ček ob trebušček.

7. Lupinici primemo na 1. način in pokrešemo z
eno po drugi.

8. Lupinici primemo na 2. način in pokrešemo z
eno po drugi.

Podobno kot na orehove lupinice lahko igramo še
na:

• jajčne lupine,

• školjke,

• večje plastične pokrove idr.

Rega, rega, rega, rega,
vedno hujša je zadrega!
Kvak, kvak, glej oblak!

II. PINKE-PONKE

4. kamni

Na rečnem produ naberemo tenke ploščate kam¬
ne. Po velikosti naj se prilagajo naši vbočeni dlani.
Za glasbilo potrebujemo dva kamna. Eden mora
biti ploščat, drug je lahko ploščat ali pa paličaste
ali kijaste oblike.

kako igramo:

Ploščati kamen položimo v vbočeno dlan. Druge¬
ga primemo s tremi prsti druge roke. Z njim
udarjamo na sredo ležečega kamna. Nastanejo
polni zvoki.

S spreminjanjem oblike dlani spremenimo barvo
in višino zvoka: čim bolj dlan ravnamo (in končno
izbočimo), tem višji in svetlejši je zvok. Če nam
zadoščata dva različna zvoka, potem med igra¬
njem dlan enkrat vbočimo, drugič pa izbočimo
(klok-klik).

kamniti klavirček

Za klavirček s petimi tipkami potrebujemo:

• pet pomagačev in

• šest kamnov.

Tistemu, ki ima največjo dlan, damo na vboklo
dlan največji kamen: to bo najnižji ton. Naslednji
kamen, ki ga dobi sosed, uglasimo s spreminja¬
njem oblike dlani za kak ton višje.

Ko so vsi kamni primerno uglašeni, je na vrsti
pianist, da s svojim kamnom igra po kamnitem
klavirčku.

r*£*V PEDAGOŠKI INŠTITUT H

državna založba Slovenije c

S

II. PINKE-PONKE

5. tolkači

potrebujemo, izdelujemo:

Tolkači so preprosto parno glasbilo z ročajem.
Lahko so leseni, koščeni, plastični, kartonasti ali
plutovinasti. Ročaj je lahko iz istega materiala
(npr. majhna kartonasta škatlica je malo večji
ročaj) ali pa iz drugačnega (npr. lesenim tolkačem
pritrdimo za ročaj zamašek iz plute).

kako igramo:

Tolkače udarjamo s krožnimi zamahi cele roke
drugega ob drugega (tako kot igramo na činele)
ali pa z gibi iz zapestja.

Embalaža za jajca

Motka

Del embalaže za jajca

Roč (zamašek: pluta, plastika, karton)

II. PINKE-PONKE

6. tleskači

potrebujemo, izdelujemo:

Tleskače lahko izdelamo iz manjših orehovih lupi¬
nic, gumbov, plastičnih zamaškov, pokrovčkov,
školjk in iz drugih drobnih predmetov. Predmet
preluknjamo in s pomočjo gumijaste zanke, ki jo
speljemo skozi luknjici, nataknemo na prst.

Če uporabljamo en par tleskačev, nataknemo en
tleskač na palec, drugega na sredinec ali kazalec.
Sredinec, ki je spretnejši, udarja s svojim tleska-
čem po palčevem.

kako igramo:

Če uporabljamo dva para, nataknemo na eno
roko orehove, na drugo roko pa plastične tleskače.
Tleskače lahko uporabljamo tudi za udarjanje po
mizi, škatli, visečih lesenih ploščicah, po cevastem
lesu ... ■

Par orehovih tleskačev lahko nataknemo na dve
tanki leseni paličici. Take tleskače na držalu lahko
uporabljamo kot glasbilo ali kot tolkalce: za ksilo¬
fon, za viseče lesene deščice ipd.

II. PINKE-PONKE

7. ploskači


m



Ploskači so podobni tleskačem, le da so malo
večji. Ploskače nataknemo na dlan ali na srednje
tri prste. Igramo z gibi votlega ploska - odtod ime
ploskači.

izdelujemo:

Ploskače delamo iz vbodenih lesenih predmetov,
iz skledic, kuhalnic, lončkov, plastičnih zamaškov,
embalaže za jajca tako, da v preluknjane predme¬
te napeljemo gumijaste zanke.

II. PINKE-PONKE

8. pokalica-bič, cevasta pokalica

potrebujemo:


2 prožna trakova iz plastike, plute ali kartona
(širina 2-3 cm, dolžina 25-30 cm).

izdelujemo:

Trakova položimo drugega na drugega in ju na
obeh koncih spnemo ali zlepimo.

kako igramo:

Pokalico primemo s prsti na obeh spetih koncih.
Ko roki približamo, se trakova razpreta. Ko roki
sunkovito raztegnemo, udarita trakova drug ob
drugega. Nastane kratek, oster pok. Jakost poka
je odvisna od moči potega.

potrebujemo:

• visoko valjasto ali oglato kartonasto škatlo s
prilegajočim se pokrovom

• ali plastično brizgalko

• ali ročno zračno tlačilko z batom itd...

kako igramo:

Tehnika igranja je podobna odmašitvi zamaška.
Pokrov na hitro potegnemo s škatle. Ob vdoru
zraka v škatlo nastane votel pok. Zvok cevaste
pokalice ni tako oster in suh, kot je pok pokalice-
biča.

Pokalica-bič

Cevasta pokalica

C

“»■IH  -^«=£=6

Hi, konjiček,
hi, konjiček,
hi, hi, hi!

II. PINKE-PONKE

9. brlek

potrebujemo:

• posodo s trdnim robom: orehovo lupinico

• ali plastični pokrov

• ali kartonasto, leseno ali pločevinasto valjasto
posodo,

• okroglo gumico, zatič, vžigalico, cevčico ali
leseno ploščico.

izdelujemo:

Malo pod robom zvrtamo v posodo dve dovolj
veliki luknjici, da skoznju povlečemo okroglo gu¬
mico.

Na vsaki strani potisnemo skozi zanko gumice
zatič.

Vžigalico vtaknemo na sredo obeh gumijastih
trakov. Vrtimo jo toliko časa, da je trdno vpeta v
gumijaste zavoje. Namesto vžigalice lahko vpne¬
mo plastično cevčico, tanko leseno ploščico . . .
Vrtanju lukenj se lahko ognemo, če gumico nekaj¬
krat zavijemo kar čez orehovo lupinico ali pokrov¬
ček in vanjo vpnemo paličico.

kako igramo:

Del paličice, ki gleda prek roba posode, s prstom
malo dvignemo in takoj zatem spustimo, da udari
ob rob.

Brlek z gumico prek
orehove lupine

»Trk-trk, trk-trk,
trka brglez.

Mi odmevamo:
»Trk-trk, trk-trk.


»♦

II. PINKE-PONKE

10. kladivce

potrebujemo:

• dve palici

• ali palico in ploh,

• leseno kroglico,

• gumice.

izdelujemo:

• Na tanjšo paličico pritrdimo udarno glavico -
leseno kroglico.

• Palici na eni strani močno zvežemo z gumica¬
mi. Po večkrat jih ovijemo okoli palic.

• Na daljšo in tanjšo palico pritrdimo spodnjo
palico ali ploh.

kako igramo:

S prstom dvignemo zgornjo palico (deščico) in jo
spustimo, da kot kladivce udari na spodnjo palico
(ploh).

Gumice

Kroglica je z žebljem
pribita na palico.

Polovica kroglice
je prilepljena na deščico.

Za ptičji brzojav,
za čudežni
pisalni stroj. ..

II. PINKE-PONKE

11. cevasti les

potrebujemo:

• lipovo palico ali kos oblega lubja ali dve pla¬
stenki, nataknjeni na ročaj,

• tolkalce.

izdelujemo:

• Lipovo palico dolbemo na obeh straneh, da
nastaneta dve različno dolgi cevi.

• Cevasti les je sestavljen iz dveh različno dolgih
lesenih cevi z razporkom in iz lesenega ročaja
na sredi.

• Ker sta cevi različno dolgi, sta različna tudi
zvoka, ki nastaneta pri udarcu na eno ali drugo
cev.

Podobno kot cevasti les lahko uporabljamo votlo
cev z razporkom ali brez njega. Cev s prijemom
prstov, ki glasbilo držijo, razdelimo v dva dela, ki
različno zvenita.

kako igramo:

Z lesenim ali orehovim tolkalcem prožno udar¬
jamo.

Za konjiče,
osliče,
mlinčke...

11. PINKE-PONKE

12. kastanjete na roču

potrebujemo:

• tri kuhalnice in iaks (1),

• ali dve leseni ploščici in leseno deščico, zoženo
v ročaj, dva koščka usnja, 8 (osem) žebljičkov
(2), (3).

izdelujemo:

• Dvema kuhalnicama odrežemo ročaje.

• Kuhalnico z ročajem damo na sredo, drugi dve
obrnemo z robom proti srednji.

• Vsem trem na istem mestu zvrtamo luknjici
in jih zvežemo z laksom (1).

• Ploščici s pomočjo usnja pritrdimo na ploš¬
čico z ročajem (2), (3).

kako igramo:

Kastanjete držimo v roki tako, da visijo navzdol.
Ritmično jih stresemo ali pa z njimi udarjamo ob
dlan.

A

(D

Za pesmi o klepetavih
račkah, goskah,
krokodilih...

II. PINKE-PONKE

13. večzvenske pinke-ponke

potrebujemo:

Dve, tri,  štiri...  različno uglašene, različno velike
lesene ploščice sestavimo v večzvensko kratko
zveneče melodično glasbilo.

izdelujemo:

• Ploščice lahko obesimo na ročaj tako, da v
vsako zvrtamo dve luknjici in jih z vrvico obesi¬
mo na ročaj.

• Ploščice lahko nataknemo na žeblje, ki so
zabiti  y ročaj. V vsako zvrtamo po eno luknjo,
ki je malo večja od kapice žeblja.

• Ploščice lahko z vrvicami zvežemo drugo k
drugi in obesimo na ročaj. Spodnjo - največjo
- ploščico obtežimo, da med udarjanjem glas¬
bila ne niha premočno.

Po ploščicah udarjamo s tolkalcem z leseno glavi¬
co ali s plastično žličko.

kamen

II. PINKE-PONKE

14. večzvenske pinke-ponke

potrebujemo, izdelujemo:

Dve, tri, štiri. . . različno uglašene - različno
velike lesene ploščice lahko tik pred uporabo
sestavimo v večzvensko melodično glasbilo.

• Ploščico položimo na zloženo brisačo iz frotirja
ali na zloženo pletenje iz debele volne.

• Ploščice razvrstimo po višini: najnižje uglašena
naj bo na levi strani.

• Ploščice položimo prek odprte kartonaste
škatle (embalaže za jajca). Rob škatle lahko
oblepimo s penasto gumo.

• Večzvenske pinke-ponke lahko sestavimo iz
treh ali več različno uglašenih plastičnih pokrovč¬
kov (cedevita, kavni ekstrakt...). Pokrovčke raz¬
vrstimo po višini in postavimo na zloženo brisačo.

• Namesto iz plastičnih pokrovčkov lahko sestavi¬
mo večzvensko glasbilo iz različno uglašenih
pokrovov pločevink.

kako igramo:

Po ploščicah in pokrovčkih udarjamo s plastično
žličko.

Pleši, pleši,
črni kos . ..

II. DRDRALA

15. parna drdrala

potrebujemo:

• Par smrekovih storžev:

Drdrajo samo zdravi, suhi, lepo razprti storži.
Obrnemo jih tako, da se luske pri drgnjenju ne
zatikajo.

• Par koruznih storžev: za drdrala uporabljamo
zluščene ali polne storže. Naravna drdrala
so še:

• Par školjk, orehovih lupin, ogrodij morskega
ježka . . .

• Par plastičnih pokrovčkov z nazobčanim obo¬
dom.

• Par na kratko ostriženih zobnih ščetk.

• Smirkovo drdralo: smirkov papir prilepimo na
dva tolkača ali na dve škatlici...

kako igramo:

Z enim delom vlečemo po drugem.

II. DRDRALA

16. drdrala, po katerih drdramo s prožnim drdralcem

potrebujemo:

• Drdralce lahko izrežemo iz jogurtovega lončka.
Dober je tudi debelejši oblanec, lesena ali
plastična ploščica, lesena paličica . ..

• Drdralo je lesen ali kovinski perilnik, valovita
lepenka, široka zadrga, dno bonboniere, na¬
zobčan lesen nož ali leseno stepalo za testo,
nažlebkana lesena deska (robovi naj bodo
ostri), nazobčkana bambusova ali katera druga
votla palica, rebrasta plastična cev, iz palic
sestavljeno drdralo. ..

c ""g -

r~mry — r — r—v —v

J

izdelujemo:

• Valovito lepenko prilepimo na kartonasto ali
plastično škatlico.

• Rebrasta cev, ki jo uporabljamo za drdralo,
je lahko odprta ali zaprta na eni ali na obeh
straneh. Cev lahko tudi zvijemo in zapremo s
palico ali z drugo votlo cevjo.

kako igramo:

Z drdralcem strgalcem potegujemo po hrapavi
površini telesa.


Za pesem o volku:
Krampata, campata . . .

II. DRDRALA

17. sestavljena drdrala

potrebujemo, izdelujemo:

Na škatlico s 6 stranicami lahko prilepimo kar 6
različnih hrapavin (hrapavih površin), npr.: vrsto
prilepljenih vžigalic, plastično embalažo za table¬
te, dno bonboniere, zadrgo, kovinsko vzmet iz
sprožilca kulija ...

kako igramo:

S prožnim drdralcem potegujemo zdaj po eni,
zdaj po drugi hrapavi površini telesa.


Za plazeče živali in Strahove.


II. DRDRALA

18. mlinček iz jogurtovega lončka

izdelujemo:

• V dno lončka naredimo na sredi luknjo.

• Vrvico ali taks vtaknemo v luknjo in na notranji
strani večkrat zavozlamo. Vrvica naj gleda iz
lončka 15 do 20 cm.

. (• r*PV pedagoški  Mšmur Q

T  državna založba Slovenije t

kako igramo:

Vrvico napnemo in jo vrtimo kot ročico kavnega
mlinčka ali pa z njo nihamo sem in tja.

Vrvica se drgne ob izbokline na dnu lončka. Pri
tem nastanejo drdrajoči zvoki. Če postavimo lon¬
ček na stegna, bo zvok nižji.

Ob potoku melje mlinček

Pri leseni raglji povzroča drdrajoče in pokljajoče
zvoke prožen lesen jeziček, ki je vpet v lesen
okvir. Prosti konec jezička drsi ali skače prek
zobatega kolesa. To je pritrjeno na ročaj, s katerim
vrtimo ragljo.

Z ragljo lahko ustvarjamo tudi posamezne zvoke
v točno določenem ritmu, če okvir raglje vrtimo z
roko.

Glasnost zvokov je odvisna od višine zobcev. Čim
višji so, tem glasnejši zvok ima raglja.

Sredi vode se vrti
mlinček vrtiljak
klike, klike, klak. .


II. DRDRALA

20. raglja iz jogurtovega lončka

potrebujemo:

• jogurtov lonček,

• dva manjša zamaška, ki držita paličico, da ne
zdrsne iz lončka,

• plutovinast zamašek za zobato kolo,

• lesene ali plastične zatične ploščice,

• paličico.

izdelujemo:

• Prožni jeziček, ki drsi po zobcih, vrežemo v dno
lončka in če je potreba napnemo z vžigalico.

• Zobato kolo nataknemo na leseno paličico, ki jo
vtaknemo skozi luknji na lončku.

• Zunaj nataknemo na paličico še dva manjša
zamaška.

kako igramo:

Glasbilo držimo za ročaj in vrtimo kot ragljo.

Zatične ploščice

Tralala-hopsasa,
pustne smo šeme.
Tralala hopsasa,
nič nismo lene.
Tralala hopsasa,

raglje vrtimo,

fra/ a/ a  hoP sasa ’

zimo podimo.

III. ZING-ZONGI

1 .

Zing-zongi so glasbila z grozdastim zvokom. Zvok
nastane ob premikanju in dotikanju množice giblji¬
vih delcev.

zing zongi so:

• ropotulje - gibljivi delci so v ohišju,

• zvočni nizi: gibljivi delci so nanizani,

• zvončki in kraguljčki.

barva in jakost zvoka

sta odvisna od:

• materiala in oblike ohišja ali ogrodja,

• materiala in količine gibljivih delcev,

• načina igranja.

količina gibljivih delcev:

Če je ropotulja presita - preveč napolnjena - ne
igra lepo, ker njeni gibljivi delci nimajo dovolj
prostora za svobodno kotaiikanje in prožno odbi¬
janje. Gibljivim delcem v ropotulji odmerimo kakih
10% prostornine. Vse drugo naj bo prazen prostor
- telovadnica.

Tudi nanizani delci morajo imeti dovolj prostora
za gibanje.

kako igramo:

Zing-zonge držimo z eno ali z obema rokama:

• zing-zonge stresamo,

• zing-zonge obračamo sem in tja, tako da se
material pretaka od enega konca na drugega.

• Po zing-zongu udarjamo s prsti ali pa z njimi
udarjamo ob dlan.

• Po zing-zongih brenkamo.

sorodniki:

Marakas, zvončki, zvonci, kraguljčki...

s čim polnimo ropotulje:

III. ZING-ZONGI

2. naravne ropotulje

potrebujemo:

• Strok gledičevke

Gledičija ali gledičevka je okrasno drevo. Raste
po parkih, vrtovih in na zelenicah. Za ropotulje
uporabljamo rjave stroke, ki dozorijo pozno
jeseni. Stroke nabiramo tudi pozimi in še zgodaj
spomladi - vedno po močnem vetru.

• Vrtni mak.

• Posušena glavica velikega vrtnega maka je
naj lepša naravna ropotulja.

• Posušena okrasna bučka.

Uporabne so predvsem manjše bučke hruška¬
ste oblike z malo semenja. Če je zvok zaradi
prevelike količine materiala zamolkel in grob,
bučki odrežemo polovico vratu, odstranimo
mehko notranjo plast in pečke, vsujemo vanjo
nekaj zrn riža in oba dela spet zlepimo z dobrim
lepilom.

Ropotulje so tudi:

• posušen strok fižola,

• posušena paprika ...

Lepo je jesen na svet,
začno ropotulje zoret.

III. ZING-ZONGI

3. ropotulje iz naravnega materiala

Ropotulje lahko izdelamo iz votlih stebel trsa,
koruze, kanele, sirka, bambusa, japonske rinutri-
je...

Če ima steblo kolenca, odrežemo steblo pod
kolencem, tako da bo kolence zamašek. Ko damo
v cevko ustrezno količino materiala, ropotuljo za¬
mašimo z zamaškom iz plute ali lesa. (Odprtino
lahko pokrijemo z ličkanjem in zavežemo z vrvico.)
Iz več cevastih ropotulj naredimo veliko sestavlje¬
no ropotuljo.

Ropotulje delamo tudi iz orehovih lupin, lupinic
kikirikija, iz školjk, iz oklepa morskega ježka, iz
polžjih hišic...

III. ZING-ZONGI

4. ropotulje iz stvari, ki jih sicer zavržemo

Ropotulje delamo iz različne lično izdelane emba¬
laže: iz plastičnih, kartonskih in pločevinastih ška¬
tlic, lončkov, tub, cevkv  katerih so bila ličila,
zdravila, hrana itd...iz  plastenk, vrečk, po¬
krovčkov, meric za otroško hrano, cedilk, žličk,
bombic...

Za pesmi o miškah,
ježkih, mravljah, čebelah.

III. ZING-ZONGI

5. ropotulje iz stvari, ki jih sicer zavržemo

Ssssk,
zing-zong,
ni kača,
ni gong.

Le dojenček
bla-bla-bla
z glasbilom se igra.

III. ZING-ZONGI

6. ropotulje iz stvari, ki jih sicer zavržemo

/z dolgih cevastih in oglatih kartonskih, pločevina¬
stih ali plastičnih škatel naredimo ropotulje za
pretakanje materiala. Podolgaste ropotulje izdela¬
mo tudi iz rebrastih cevi, iz motkov aluminijaste
folije. ..

Odprtino zamašimo z zamaški ali pokrijemo z
balonom, usnjem ... in zvežemo z vrvico ali
gumico.

III. ZING-ZONGI

7. ropotulja balon

potrebujemo:

• balonček,

• 5 do 7 brinovih jagod ali grahkov ali poprovih
zrn ali češnjevih pečk ali koruznih zrn...

• gumico.

izdelujemo:

Zrnje damo v balon, ga napihnemo in zvežemo z
vrvico.

Zvoki, ki nastanejo pri stresanju, so podobni
škrebljanju dežnih kapelj po velikem dežniku,
šotoru...

III. ZING-ZONGI

8. ropotulje za brenkanje

Brenkamo lahko po prožnem ohišju ropotulje ali
po gumijastem traku, na katerega ropotulje na-
pnemo.

III. ZING-ZONGI

9. zvočni nizi

Zvočne nize oblikujemo tako, da nizamo gibljive
delce drugega poleg drugega na različne oblike
ogrodij.

• Pri nizanju orehovih lupinic, školjk, kovinskih
pokrovčkov in drugih vboklih stvari pazimo, da
jih obrnemo z odprtino proti odprtini.

• Če nizamo cevčice, so med njimi ploščice ali
kroglice.


Danes smo vsi
hi-hi-hi. . . hi-hi-hi.. .
danes pustna šema
rojstni dan slavi.

III. ZING-ZONGI

10. zvočni nizi

Gibljive delce lahko vsakega zase z vrvico obesi¬
mo na ogrodje: palico, peščico, lok, pokrov od
sveče, pokrov velike plastenke, obroč...

Lirelaj,
sončni sijaj,
boža:

III. ZING-ZONGI

11. zvočni nizi

potrebujemo:

• en ali dva para kovinskih pokrovčkov, nekaj
parov plastičnih pokrovčkov, plastične ali lese¬
ne ploščice, kroglice.. .

• vijake ali žeblje,

• lesen ročaj.

izdelujemo:

Gibljive delce po dva in dva z vijakom ali žebljem
pritrdimo na deščico, palico ali kuhalnico.

kako igramo:

Glasbilo držimo za ročaj in z lesenim delom
ogrodja udarjamo ob dlan.

III. ZING-ZONGI

12. zvočni nizi

potrebujemo:

• verige trakov kovinske folije, šumečega papirja
... ipd.,

• vence sploščenih kovinskih pokrovčkov, po¬
krovčkov iz alufolije.. .

izdelujemo:

Nize sestavimo iz več vencev ali verig nanizanih
delcev.

kako igramo:

Sestavljene nize lahko stresamo, ali pa brenkamo
po prečni vrvici, na katero so pritrjene ali pa
pihamo vanje.

jogurtovi pokrovčki

Elastična nitka, po njej brenkamo.

Tiho, tiho
padajo

bele snežinke z neba.

III. ZING-ZONGI

13. zvončki in kraguljčki

potrebujemo:

Kraguljčke ali lepo zveneče kovinske in glinene
zvončke s kembljem. Zvončke lahko naredimo
tudi iz kovinskih cevi, iz kapic kolesarskih zvon¬
cev, iz kovinskih naprstnikov.

izdelujemo:

• kembelj-matico obesimo na taks (1), (2), (3),

• kraguljčke ali zvončke pritrdimo na držalo (4),

(5),

• kraguljčke prišijemo na
trak

usnjen ali platnen

Zvonček iz kovinske cevi

Kovinska ali
lesena paličica

Zvončki iz kovinskih
naprstnikov ali kraguljčkov

Kovinsko ogrodje

Lesena palica
Zvonček iz kapice kolesarskega zvonca

Išči zvonček,
ki cinglja,

cin-cin-cin, cin-cin-cin.
Išči Mojco, ki igra,
cin-cin-cin, cin-cin-cin.

IV. BAMBERBAMI

1 .

Bamberbami so glasbila z eno ali več opnami. Po
opni udarjamo z roko ali s tolkalcem.

Zvok je odvisen od opne, od posode, na katero
je opna napeta, in od tolkalca.

Za opno uporabimo balonček ali živalski mehur,
celofan, pergament, usnje, skaj, plastično folijo ali
blago ali.. . Trdna opna je lahko dno kartonaste,
plastične, lesene ali kovinske škatle, pokrov.. .

bamberbami so:

• Bobni z napeto opno,

• bobni s trdno opno,

• sestavljeni - dvojni, trojni... bobni,

• bobni z dvema opnama,

• brundalo (drgalni boben).

sorodniki:

Pauke, bobni, tamburini, afriški bongosi, tam-
tam...

kako igramo:

• z eno roko,

• z obema rokama

• s prsti,

• s tolkalci brez ročajev,

• s tolkalci z ročaji,

• s tleskači.

Z eno roko igramo na manjše bamberbame, ki jih
držimo v roki, in na večje, ki jih držimo pod roko.

Z obema rokama igramo na bamberbame, ki jih
ni treba držati z obema rokama.

• Držimo jih med koleni,

• visijo okoli vratu,

• z elastičnim trakom ali vrvico so privezani okoli
pasu,

• držimo jih objete z eno nogo,

• stojijo na lastnih nogah.

IV. BAMBERBAMI

2. kako igramo

igrajmo s prsti:

Po opni prožno udarjamo sočasno s stegnjenimi
srednjimi tremi prsti (kazalec, sredinec, prstanec)
ali pa izmenično v ritmičnih zaporedjih.

Po opni udarjamo z enim prstom: s stegnjenim
sredincem ali s stegnjenim palcem ali izmenično
s palcem in sredincem.

Po opni udarjamo pravokotno z otrdelim sredin¬
cem. Palec in kazalec sta mu v oporo.

igramo s tleskači:

• Na sredinec nataknemo tleskač-gumbek, ši¬
ško ... in udarjamo po opni;

• S pomočjo gumice pripnemo na sredinec
manjšo radirko, košček plute, stiropora, plastič¬
ne cevke

• Z obližem, selotejpom ali izolirnim trakom prile¬
pimo na sredinec manjši predmet.

Igramo s tolkalci brez ročajev. Po opni udarja¬
mo z majhnimi predmeti, ki jih držimo s prsti:

• radirka,

• zamaški iz plute,

• cevke iz mehke plastike.

IV. BAMBERBAMI

' " ' ročaji

3. tolkalca z

Glavico tolkalca pritrdimo na ročaj - tenko, leseno
palico, dolgo 20-30 cm.

IV. BAMBERBAMI

4. Bobni z napeto opno - živalski mehur, celofan, pergament . . .
potrebujemo:

Poleg opne potrebujemo tudi trden lesen, plasti¬
čen ali kartonast obod: sito, pločevinko brez dna,
škatlo, valj..  . ipd.

izdelujemo:

• Bodočo opno ukrojimo v primerno okroglo
obliko.

• Opno zmočimo z vodo, da postane prožna.

• Opno enakomerno napnemo čez obod in pri¬
vežemo. Pri napenjanju naj sodelujejo trije
mojstri: dva napenjata, tretji pa opno priveže z
elastično vrvico.

• Boben damo sušit na omaro. Dokler opna ni
suha, pustimo boben pri miru.

Bolj izkušeni mojstri lahko svoj izdelek izboljšajo
s tem, da napetost membrane utrdijo še s tankimi
žeblji in vijaki.

Celofan lahko napnemo na okvir za vezenje.

Bobni z napeto opno - živalski mehur, celofan,
pergament

IV. BAMBERBAMI

5. bobni z napeto opno
balonček

• Balonček razrežemo in ukrojimo.

• Poiščemo ustrezno velik in dovolj trden pla¬
stičen, pločevinast, kartonast ali lesen obod ali
jogurtov lonček.

• Balonček močno napnemo in ga z elastiko ali
gumicami pritrdimo na obod.

samolepilni trak

• Za obod bobna z opno iz samolepilnega traku
poiščemo oglato ali okroglo posodo s širokim,
ravnim robom: plastika, karton, les, kovina,
kost. Obod lahko naredimo iz škatle, tako da v
dno izrežemo oglato ali okroglo odprtino.

• Samolepilni trak lepimo z roba na rob. Tako
nastane prek odprtine opna.

Tanjši samolepilni trak lepimo  v dveh plasteh

(druga plast pravokotna na prvo), debelejšega pa

v eni plasti.

Preluknjan kartonast obod z ročajem


Štiri roke balonček enakomerno napnejo.

' 4>3

IV. BAMBERBAMI

6. bobni z napeto opno - usnje, skaj, plastična folija, blago . . .
izdelujemo:

• Material za opno primemo ukrojimo.

• Opno močno napnemo čez trden obod, sito ipd.

• Pritrdimo jo z dodatnim lesenim, plastičnim ali
usnjenim obročem, ki ga pribijemo z žeblji,
privijemo z vijaki, spnemo s sponkami, prilepi¬
mo ali zakovičimo...

Opno lahko pritrdimo z navadno ali elastično

vrvico na prečno vrv.

napenjalna vrv
prečna vrv

prečno vrv lahko napeljemo
skozi luknje v obodu.

Bambrbam,

jaz pa bobenček imam.

Bambrbam,

tudi bobnati že znam.

IV. BAMBERBAMI

7. bobni s trdno opno

Bobne najdemo med kartonastimi, plastičnimi
in lesenimi škatlami. Čim večja je škatla, tem
boljša je.

Škatli snamemo pokrov, jo dvignemo, obrnemo,
objamemo z roko in bobnamo po dnu. Če se
dobro sliši, je škatla boben.

Zunanjost bobna lahko olepšamo z lepljenko,
strganko ali z raznobarvnimi vzorci, ki jih nasli¬
kamo ali narišemo na papirnate trakove, te pa
prilepimo na boben.

• Najbolj bobnarsko se počutimo, če bobni okoli
nas stojijo na lastnih nogah.

Boben potrebuje 3 ali 4 noge, obute v copate
iz penaste ali polne gume (zračnica kolesa,
žoge ...),  če naj stoji sam in lepo igra!

Boben držimo pod roko, med koleni (če sedimo
na stolu ali če klečimo nad bobnom), objetega z
nogo in naslonjenega na skrčeno nogo (če sedimo
na tleh), obešenega okoli vratu ali čez ramo (če
se med igranjem gibljemo).

penasta guma, noga iz plastenke

zamašek iz plute zarežemo, prek njega
pa nataknemo gumijast zamašek

&

<f




‘

v

v


IV. BAMBERBAMI

8. sestavljeni - dvojni bobni
potrebujemo:

Par različno uglašenih bobnov združimo v eno
glasbilo. Lahko imata trdno opno ali pa napeto
membrano. Pare izbiramo po zvoku. Združimo
bobna, ki se po višini in barvi zvoka značilno
razlikujeta, obenem pa dobro ujemata. Do zažele¬
ne zvočne razlike pridemo na več načinov:

• Združimo dva enaka, a različno visoka bobna.
Npr.: boben iz dveh litrskih plastenk: eni odre¬
žemo samo vrat, drugi pa vrat in še tretjino,
četrtino ali petino telesa.

• Združimo dva različno široka bobna.

• Združimo bobna z različno debelo opno (raz¬
lična plastika, karton . ..).

• Združimo boben s trdno opno in boben z napeto
opno.

• Sestavimo bobna z različno napetima opna¬
ma (usnje in svinjski mehur, balon in celo¬
fan .. .).

izdelujemo:

• Bobna združimo z gumico ali gumijastim
trakom in pritrdimo na podolžno deščico-ročaj.

• Bobna povežemo z vrvico, ki jo ovijamo in
lepimo izmenično okoli enega in drugega
bobna.

,

rev PEDAGOŠKI MSTITUT H A
državna založba Slovenije t


IV. BAMBERBAMI
9. sestavljeni - dvojni bobni
izdelujemo:

• Bobna pritrdimo na podolžno deščico - ročaj
z vijaki, tesnili in maticami.

• Bobna privijemo z vijaki in tesniti na prečno
palico.

• Bobna zvežemo z vrvico. Iz nje naredimo še
stranski ročaj.

Za ročaj uporabljamo tanke, dolge deščice. Izre¬
žemo jih iz lesonita, plastike ali lepenke.

Pri sestavljanju bobnov pazimo, da sta opni v isti
višini.


IV. BAMBERBAMI

10. sestavljeni - dvojni bobni
kako igramo:

• Dvojni boben držimo v eni roki, z drugo pa
udarjamo izmenično po eni in drugi opni s prsti
ali s tolkalcem.

Tako igramo na majhna glasbila in na dvojne
bobne s stranskim in prečnim ročajem.

• Večje dvojne bobne brez ročaja in dvojne bob¬
ne s podolžnim ročajem si posadimo na kolena
ali stegna. Ročaj stisnemo s koleni ali stegni.
Po opnah udarjamo s prsti, tolkalcem, z obema
rokama izmenično ali sočasno.

IV. BAMBERBAMI

11. bobni z dvema opnama

Bobne z dvema opnama lahko izdelamo na več

načinov:

* • Pločevinko ali leseno škatlo odpremo na obeh
straneh in na obe strani napnemo usnje, žival¬
ski mehur, balonček ipd.

• Na jogurtov lonček napnemo balonček: ena
opna je dno lončka, druga pa balon.

• Na večjo plastenko s širokim vratom napne¬
mo usnje.

• Če spodnjo odprtino podolgovate, oglate škatle
iz lepenke prelepimo s selotejpom, zgornjo pa
z dvema plastema selotejpa ali s plastičnim
izolirnim trakom, nastane boben z dvema različ¬
no uglašenima opnama.

kako igramo:

Na boben z dvema opnama igramo sede s prekri¬
žanimi nogami. Boben držimo z zgornjo nogo.
Bobnamo izmenično z levo in desno roko po levi
in desni opni.

Klopa, klopa,
klopa, klopa,
klop,

konja ženeta
galop.

Potlej hop,
čez vodo skok,
jezdec pa:
v vodo  - čmok.

IV. BAMBERBAMI

12. brundalo ali drgalni boben

Brundalo je daljni sorodnik bamberbamov. Ima
sicer opno kot bamberbam, vendar po njej ne
udarjamo.

V opno pritrdimo gladko, votlo palico. Po njej
drgnemo z mokrimi prsti gor in dol kot iok po struni
cigu-migu g oslic. Zvoki, ki nastanejo, so brun da vi.
Pri potegu navzgor so zvoki drugačni kot pri
potegu navzdol. Brundalo lahko naredimo iz nape¬
te ali trdne opne.

za brundalo iz trdne opne potrebujemo:

• pollitrski plastični (skutin) lonček,

• gladko, plastično cevčico - slamico za sok.

izdelujemo:

• Cevčico na eni strani priostrimo.

• V dno lončka - na sredi naredimo luknjo za
cevko. Pazimo, da ne bo prevelika. Cevki mora
biti  v njej zelo tesno.

• Priostreni del cevke potisnemo - zavrtamo v
luknjo toliko, da je približno en cm gleda na
drugi strani ven.

kako igramo:

Med igranjem moramo imeti prste ves čas mokre.
Zato jih pomakamo v lonček z vodo. Preden
začnemo igrati, zmočimo tudi cevko. Z vsemi
petimi prsti ali samo s palcem, kazalcem in sredin¬
cem narahlo primemo paličico in s prsti drsimo
gor in dol.

n

Za godrnjave medvede
in druge godrnjavce.

IV. BAMBERBAMI

13. brundalo iz napete opne

potrebujemo:

• Gladko, votlo palico - najboljša je sirkova,
lahko pa je tudi plastična;

• opno - živalski mehur, debelejši polivinil,
balonček

• leseno, lončeno, plastično ali pločevinasto
posodo z dnom;

• gumico ali tenko vrvico in elastični trak.

kako igramo:

Igramo kot na brundalo iz trdne opne. (Ko močimo
prste in votlo palico, pazimo, da ne zmočimo opne
iz mehurja.)

izdelujemo:

• Rob palice zaoblimo, nato zarežemo približ¬
no pol cm od roba plitek žlebiček za vrvico.

• Zarezani del palice postavimo na sredo opne.
(Če je opna živalski mehur, jo pred tem na¬
vlažimo.)

• Opno malo napnemo in z gumicami ali vrvi¬
co, ki jo navijemo v žlebiček, privežemo palico
na opno.

• Opno enakomerno napnemo na obod in prive¬
žemo z elastičnim trakom.

(Vlažna opna se mora nekaj časa sušiti!)

'





V. BRENKICE

1 .

Brenkice so brenkala - glasbila na katera brenka¬
mo.

Za brenkanje potrebujemo eno- ali večstrunsko
glasbilo. Po struni brenkamo s prstom ali s plastič¬
no ploščico. Izrežemo jo lahko iz jogurtovega
lončka.

Če napnemo struno čez votlo telo - trup, npr. čez
leseno škatlo, je zvočnost večja, kot če struno
napnemo čez trdno telo - npr. čez leseno klado.

Zvočnost povečamo tudi s tem, da postavimo
glasbilo na kako drugo zvočno telo -npr. na mizo,
lesen predal, na boben, klavir...

Strune so lahko gumijaste nitke (potegnemo jih iz
gumijastega traku), ploščate gumice, laks, žica in
seveda prave strune (plastične, jeklene ali črev-
nate).

Struno lahko zanihamo samo, če se ne dotika
podlage. Zato jo na obeh straneh podložimo -
speljamo čez dve sedli.

Tako nastane nadvoz. Struno pa lahko speljemo
tudi skozi votlo telo - trup.

Sedlo je lahko leseno, plastično, kovinsko ali
kamnito.

brenkice so:

• večstrunska brenkala,

• enostrunska brenkala, struno med igranjem
napenjamo,

• enostrunska brenkala z ubiralko,

• enostrunska brenkala s pomično kobilico,

• brenkalca z jezički.

sorodniki:

Brenkice imajo veliko imenitnih sorodnikov:
harfo, kitaro, tamburico, mandolino, citre, oprekelj,
cimbale. ..

V. BRENKICE
2. večstrunska brenkala
potrebujemo:

• vžigalično ali kako drugo škatlico,

• dve vžigalici ali cevčici,

• 4 do 6 gumijastih nitk za strune.

izdelujemo:

• Dve sedli - dve vžigalici ali cevčici -
prilepimo na trup podolgem: 5 do 6 mm od roba;

• strune pritrdimo s pomočjo tenkih zarez na
vseh štirih robovih škatlice. Zareze delamo z
britvico ali grafičnim nožem. Če delamo 5-strun-
sko brenkalce, naredimo 20 zarez;

• vsako struno - gumijasto nitko - potegnemo
najprej v zarezo na spodnji strani, nato v prvo
zarezo na zgornji strani. Preden jo potegnemo
v tretjo zarezo, jo napnemo, da zazveni v že¬
leni višini. Prosta konca vsake strune lahko
zvežemo.

kako igramo:

S prstom ali trzalico brenkamo po posameznih
strunah: ustvarjamo melodijo. Lahko pa potegne¬
mo prek vseh strun: črikamo.

Glasbilo lahko imenujemo brenkalce.

PEDAGOŠKI NŠTITUT S X
rtrirauns) založba Slovenije

jLm :  j|

Škatlico od sira odpremo. Gumijaste nitke napelje¬
mo s šivanko. Konca vsake nitke zavozlamo.

Čriček gode, gode
že od rane zore..
crik, crik.

Sedli-cevčici ali paličici - sta lahko vzporedni ali
nekoliko navzven.

V. BRENKICE

3. večstrunska brenkala
potrebujemo:

• za trup: dve enaki tasi iz stiropora, kartona ali
plastike, lahko tudi škatlo s pokrovom ali karto¬
nasto embalažo za jajca,

• za sedli: dve ribniški špili, plastični cevki ali
kaj podobnega,

• za strune: več gumic različne debeline,

• za uglaševanje: koščke stiropora, plute ali kar¬
tona .. .

izdelujemo:

• Tasi zlepimo,

• na trup prilepimo obe sedli ali vzporedno ali
malo navzven. Nataknemo gumice. Če zvenijo
enako visoko, jih uglasimo s pomočjo različno
velikih koščkov stiropora.

kako igramo:

Brenkamo lahko z eno roko ali z obema rokama.

PEDAGOŠKI NŠT1TUT Q X
T  državna založba Slovenije

Jf! eni  ali plastični

paličici

Predmeti za uglaševanje

V. BRENKICE

4. večstrunska brenkala

potrebujemo:

• za trup: oblo ali oglato desko, lahko tudi veliko
kuhalnico. ..

• za sedli: dve leseni, plastični ali kovinski
paličici;

• strune: več enakih ali različnih plastičnih, čre¬
vastih ali jeklenih žic;

• za pritrditev: vijake ali žeblje.

izdelujemo:

Strune dovolj močno napnemo, tako da lepo
zazvenijo. Z vijaki jih čvrsto pritrdimo na lesen
trup.

Če strune sčasom popustijo, jih ponovno uglasimo
s pomočjo manjših koščkov plute, ki jih podtakne¬
mo pod struno.

Glasbilo lahko imenujemo citre.

V. BRENKICE

5. enostrunsko brenkalo (struno napenjamo)

potrebujemo:

• 2 trdna jogurtova lončka,

• 40 cm taksa,

• gumb,

• plastični obroček ali motek,

• kos usnja, klobučevine ali gume,

• lepilo.

izdelujemo:

• S škarjami odrežemo okroglo ali ovalno
odprtino v en lonček.

• V dno vsakega lončka naredimo luknjico (s
hladnim ali segretim šilom ali šivanko).

• Iz usnja ali gume izrežemo okroglo tesnilo in
ga preluknjamo.

• Na en konec laksa dobro zavozlamo gumb.
Nato nataknemo tesnilo in speljemo laks skozi
oba lončka. Na drugi strani privežemo obroček.

• Preverimo napetost strune: instrument zapre¬
mo in pobrenkamo po struni. Če ne zveni, trup
spet odpremo in laks še bolj napnemo.

• Robova lončkov namažemo z lepilom za plasti¬
ko in čez čas stisnemo.

Glasbilo lahko imenujemo kitara iz jogurtovega
lončka.

kako igramo:

En kazalec vtaknemo skozi obroček. Z drugim
kazalcem brenkamo po struni. Med brenkanjem
prvi kazalec napenja in popušča struno. Tako
nastaja zaželena višina zvoka (večja napetost -
višji ton).

m,

Sr w .

Stil ital

fftePV PEDAGOŠKI NŠT!TUTQ

državna založba Slovenije .r-

1D

V. BRENKICE

6. enostrunsko brenkalo (struno napenjamo)


rev PEDAGOŠKI NSTITUT a A

državna založba Slovenije i-rj

potrebujemo:

• za trup: trdno, podolgovato, vitko plastenko z
vrtljivim pokrovčkom, ki ga moramo nekajkrat
zavrteti, da se odpre,

• za struno: pol metra laksa,

• dva gumba,

• košček gume, usnja ali klobučevine za dve
tesnili.

izdelujemo:

• Izrežemo dve tesnili v velikosti gumba in ju
preluknjamo,

• izvrtamo luknjico v dno plastenke in v po¬
krovček,

• v spodnji del plastenke vrežemo okroglo ali
ovalno odprtino,

• laks privežemo na gumb, speljemo skozi tesnilo
skozi luknjico na dnu, skozi luknjico v pokrov¬
čku, skozi tesnilo in gumb;

• pokrovček privijemo, laks s kleščami močno
nategnemo, tako da dobro zveni, in zavozlamo
na gumb.

kako igramo:

• Glasbilo držimo z obema rokama.

• S kazalcem ene roke brenkamo po struni.

• S palcem, kazalcem in sredincem druge roke
vrtimo pokrovček. Z odvijanjem struno posred¬
no napenjamo - zato so zvoki vedno višji.

S privijanjem struno popuščamo, zato so zvoki
vedno nižji.

Če se struna raztegne, zavijemo med gumb in
tesnilo eno ali dve gumici.

V. BRENKICE

7. enostrunsko brenkalo (struno napenjamo)

kako igramo:

Z eno roko brenkamo, z drugo premikamo palico.
S tem napenjamo in popuščamo struno.

potrebujemo:

Struno med igranjem napenjamo.

izdelujemo:

• Gumico napnemo čez škatlo,

• palico vtaknemo pod gumico in jo nekajkrat
zavrtimo tako, da obstane v nastali zanki.

Struno napenjamo z upogibanjem paličice, na
katero je napeta.

Trup (lesen okvir s pokrovom iz lepenke).

Naša raketa
kmalu bo izšteta:
tri, dva, ena,
že je izstreljena.
U-J-l

V. BRENKICE

8. enostransko brenkalo (struno napenjamo)

(•rirpv PEDAGOŠKI NŠTTTUT 3

državna založba Slovenije


A


• Struno zavozlamo in potegnemo skozi luknjico
na dnu trupa - jogurtovega lončka, plastenke,
lesene, kartonaste ali kovinske škatlice.

• Prosti konec strune  - laksa, vrvice, šopa žime
itd. - držimo v isti roki, s katero brenkamo.

Lahko pa struno privežemo na obroček ali Vlečemo

V. BRENKICE

9. struno posredno napenjamo (s stiskanjem)

Posredno struno napenjamo s stiskanjem glasbila.
Smer pritiskanja na trup mora biti pravokotna na
struno.

Med pritiskom se trup oži in daljša, zato so zvoki
čedalje višji.

potrebujemo, izdelujemo:

Na večji plastični, kovinski ali lesen pokrov napne-
mo4do6  strun iz taksa in jih različno uglasimo.

kako igramo:

Pokrov mora biti dovolj trden, da vzdrži napetost
strun in dovolj prožen, da se vda pritisku.

S stiskanjem ohišja lahko igramo tudi na enostrun-
sko brenkalo iz plastike, glej V. 6.

Smer pritiska

PEDAGOŠKI MŠT1TUT S A
T  državna založba Slovenije

Smer pritiska

Pleza mucek na drevo
vedno više, vedno više.
Pleza mucek na drevo,
z vrha gleda že na hiše.

V. BRENKICE

10. enostranska brenkala z ubiralko

• Ubiralko imenujemo tisti del glasbila, na
katerem struno s prsti preprijemamo in jo tako
krajšamo in spet daljšamo.

• Ubiralka je lahko vrat glasbila ali kar polovica
trupa.

• Ubiralka je lahko gladka - brez prečk, ali pa
ima pritrjene lesene, plastične ali kovinske
prečke za prijeme.

• Trup je lahko lesena deska, škatla . . .

• Struna je jeklena, črevnata, plastična ali
gumica.

Glasbilo položimo na mizo, zaboj ali škatlo. S tem
povečamo zvočnost in lahko igramo kot na citre.

Iz oglate plastične škatlice za zobno ščetko, gumi¬
ce in dveh plastičnih sedel, lahko oblikujemo zelo
preprosto enostrunsko brenkalo z ubiralko.

V. BRENKICE

11. enostrunska brenkala z ubiralko

• Struno privijemo z dvema vijakoma in tesni¬
loma.

• Podstavimo obe sedli.

• Lesene prečke (npr. vžigalice) prirežemo, da
so čedalje tanjše.

• S kazalcem leve roke pritisnemo struno med
dvema prečkama k deski. Z desnim kazalcem
brenkamo.

• Če so odnosi med zvoki, ki jih dobimo z različ-
' nimi prijemi na ubiralki, prijetni, označimo me¬
sto s svinčnikom in tja prilepimo prečke.

Sicer pa prečke premikamo toliko časa sem in tja,

dokler ne dosežemo zvokov z ustreznimi višinski¬
mi razlikami.

kako igramo:

• Igramo tako, da s proštom pritisnemo struno
na zamašek 1, 2 ali 3.

Z drugo roko brenkamo.

• S prstom pritisnemo struno med dvema preč¬
kama k trupu, z drugo roko brenkamo.

Zamaški za prijeme so različno visoki

Sedlo

Sedlo

Struna-gumica

Višina

Vijak

Vžigalice-prečke

V. BRENKICE

12. enostrunska brenkala s pomično kobilico

potrebujemo:

• enostrunsko brenkalo, pri katerem je struna
napeljana prek dveh sedel;

• pomično kobilico; ta je lahko lesena ali pla¬
stična cevka, pokrovček ličila za ustnice, pla¬
stična cevasta škatlica, plastični, kovinski ali
lesen motek, večja kovinska sponka za liste,
radirka s selotejpom na spodnji strani (da bolje
drsi), frnikola, plastični pokrovček.

izdelujemo:

Pod struno, ki je že napeta čez pritrjeni sedli,
podstavimo kobilico. Kobilica je v bistvu tretje
sedlo, ki po višini odločno presega krajni sedli. S
pomično kobilico struno med igranjem krajšamo.
Zazveni samo struna v dolžini od kobilice do
sedla.

Za kobilico izberemo tisti predmet, ki daje med
vsemi naj lepši zvok in je tudi dovolj priročen za
pomikanje - drsi gladko in brez šuma.

Zelo hitro je narejeno glasbilo iz kartonaste škatli¬
ce, gumice dveh plastičnih cevk, selotejpa in
sponke ali motka za kobilico.

Tukai brenkamo

Plastična cevka

Pisarniška sponka Motek Q(j objjža

Preizkusi več različnih kobilic.

V. BRENKICE

13. enostranska brenkala s pomično kobilico

Preluknjan plastični pokrovček nataknemo na vrat
kuhalnice še pred napenjanjem strune.

Namesto pokrovčka lahko uporabimo motek lev-
koplasta. Podtaknemo ga pod že napeto struno.

kako igramo:

• Glasbilo položimo ali postavimo na mizo (zaradi
večje zvočnosti).

• Na glasbila z večjim, votlim, okroglim trupom
igramo sede. Prislonimo jih ob kolena ali
stegna.

• Roki držita glasbilo, obenem pa leva pomika
kobilico, desna pa brenka.

Struna

Sedlo

. • • > . » ■> . . ....

Vrtiš-premikaš

V. BRENKICE

14. enostrunska brenkala s pomično kobilico
potrebujemo:

• plastenko,

• 20-25 cm dolgo plastično ali leseno palico
s premerom vratu plastenke (za podaljšek
vratu),

• jekleno ali plastično struno,

• lesen zatič za napenjalko in za gornje sedlo,

• leseno oporno deščico, ki je obenem spodnje
sedlo,

• pomično kobilico,

• gumb.

izdelujemo:

• Plastenki podaljšamo vrat. Dodano cev na vrhu
preluknjamo za zatič  - napenjalko.

• Izdelamo napenjalko.

• V spodnji del trupa izrežemo okroglo odprtino.

• Preluknjamo dno plastenke - za struno.

• Zunaj in na dno prilepimo oporno deščico -
spodnje sedlo.

• Struno privežemo na gumb, speljemo skozi
luknjico na dnu, prek deščice, ki je spodnje
sedlo, do napenjalke, kamor jo privežemo in
privijemo.

kako igramo:

• s pomočjo pomične kobilice: ustrezno velikega
motka, cevaste škatlice ipd. struno krajšamo in,
spet daljšamo,

• igramo sede.

• ena roka brenka, druga pomika kobilico.

Ples ža bolho skokico in bolho...?

V. BRENKICE

15. brenkalca z jezički

Podolgovata tanka prožna kovinska, plastična ali
lesena ploščica je lahko večzvensko brenkalo.

potrebujemo:

Za brenkalo uporabljamo: plastične žličke, tanka
ravnila, jezičke ploščatih baterij, del kovinske
vzmeti velike ure, kovinsko ploščico mehanizma
za spenjanje listov v mapi ali fasciklu...

kako igramo:

S palcem ene roke ploščico močno pritisnemo ob
rob mize. S kazalcem ali sredincem druge roke
brenkamo po prostem delu ploščice - po jezičku,
ki moli čez rob.

izdelujemo:

Več kovinskih jezičkov različnih dolžin z vijaki in
tesnilno gumo pritrdimo na deščico.

Plastične ali kovinske jezičke lahko vdelamo med
dve deščici.

V. BRENKICE

16. brenkalca z jezički

Zanzas je afriško jezično brenkalo z votlim lese¬
nim trupom in različno dolgimi kovinskimi jezički.
Pritrjeni so na dno s kovinsko palico, napeti pa
čez eno ali dve sedli.

Dobro posušen razpet smrekov storž primemo z
obema rokama.

$ kazalcem leve in desne roke izmenično brenka¬
mo na različno uglašene luske.

VI. GOSLICE

1. goslice so godala.

Za igranje potrebujemo godalo in lok. Z lokom
vlečemo po struni. S tem jo zanihamo, da zazveni.
Med lokom in struno mora nastati trenje. Zato
namažemo lok z lepljivo smolo - kolofonijo.
Višina zvoka je odvisna od dolžine, napetosti in
debeline strune.

goslice so:

• gosli s trebuščkom,

• dvostrunske gosli (z dvema kobilicama),

• trostrunske gosli,

• gusle,

• dan bau,

• koruzne goslice.

sorodniki:

Goslice imajo zelo imenitne sorodnike:
violine, viole, violončela, kontrabase in gusle,
pojoče žage ...

o\0

iP

&

\0

6^

■pr •

j?  / ■

.  9 .'f 0

. 4 "/


VI. GOSLICE

2. loki


Lok je po obliki podoben strelnemu, le da tetivo
nadomesti šop 40-60 cm dolge žime. Godalni lok
lahko izdelamo iz češnjeve rogovile.

Žimo lahko napenjamo tudi s posebnim vijakom
- napenjalcem.

Lok iz obešalnika

VI. GOSLICE
3. loki

Industrijsko izdelan lok za gusle.


VI. GOSLICE
4. gosli s trebuščkom
potrebujemo:

• okoli 50 cm dolgo ploščato palico ali desko,

• okroglo plastično ali leseno škatlo (premer
približno 1o cm) ali dvotrebušno bučo,

• 60-70 cm dolgo struno (kovinsko, črevnato,
plastično ali šop žime),

• dva vijaka.

izdelujemo:

Med pritrjevanjem strune imamo škatlo na sredi
palice. Nato instrument uglasimo: škatlo nekoliko
premaknemo, da dobimo dva neenako dolga dela
strune za dva različno visoka tona.

kako igramo:

Gosli držimo z levo roko in naslonimo na levo
ramo. Z desno roko držimo lok in z njim vlečemo
zdaj po enem zdaj po drugem delu strune. Tako
ustvarjamo melodije na dveh tonih.

Za skladbo o šepavi stonogi.

VI. GOSLICE
5. gosli s trebuščkom
potrebujemo:

• desko ali ploščato palico za trup,

• dvotrebušno bučo, plastenko... za trebušček,

• šop žime ali pravo struno,

• dva vijaka.

kako igramo:

glej VI. 6.

Dvotrebušna buča

Plastični pokrov

Muhe sitnice.


■r’%'

VI. GOSLICE

6. gosli s trebuščkom
kako igramo:

Gosli držimo z levo roko in opremo ob levo ramo.
Z desno roko držimo lok in z njim vlečemo zdaj
po enem zdaj po drugem delu strune.

Tako ustvarjamo melodije na dveh tonih.

S  rPV PEDAGOŠKI NŠTITUT Q X
državna založba Slovenije igd

Črički iz lukenj!

VI. GOSLICE

7. dvostrunske gosli z dvema kobilicama

potrebujemo:

• lesen ploh,

• dve leseni kobilici, ki se tesno prilegata plohu,
pa sta vendar premični,

• 4 vijake,

• dve struni, ki naj bosta različni: iz različnega
materiala ali različno napeti ali različno debeli.

Gosli uglasimo s premikanjem obeh kobilic tako,
da vsako struno razdelimo na tri različno dolge
dele: s tem dobimo šest (6) zvokov.

Struna

C^V PEE^SOŠKI INŠTITUT S

državna založba Slovenije

Sd

VI. GOSLICE

8. dvostrunske gosli z dvema kobilicama

kako igramo:

Igramo tako, da glasbilo naslonimo na ramo. V
taki legi z lokom lažje dosežemo posamezne dele
ene in druge strune.

Kje vlečemo z lokom, da dobimo šest zvokov?

te

Za pravljico o šestih potepuških tonih.

VI. GOSLICE

9. tristrunske goslice

potrebujemo:

• Za trup uporabimo ovalno, okroglo ali oglato
leseno škatlo s pokrovom.

• Leseni vrat prilepimo na trup in ojačamo z
opornikom.

• Strune so lahko iz enakega ali različnega ma¬
teriala (jeklene, črevesne ali plastične). Napne-
mo jih tako, da so zvoki različni.

Pozor! Sedlo in kobilica morata biti polkrožna. Le

tako bomo lahko z lokom dosegli vse tri strune.

■1

• peoogoSkimštimH *

državna založba Slovenije <£

Jaz imam
pa goslice,
goslice
zveneče.

VI. GOSLICE

10. gusle

• Gusle so enostrunsko godalo, ki imajo šop
žime za struno. Namesto žime lahko napnemo
jekleno, črevnato ali plastično struno.

• Čez izvotljeni trup je napeta opna.

• Kobilica je trikotne oblike. Postavljena je na
opno.

• Vrat ima na vrhu luknjo za vrtljiv zatič - na-
penjalko. Struna je pritrjena na napenjalko in
na spodnji del trupa. Napenjalka nadomešča
sedlo.

• Gusle lahko izdelamo iz buče in lesene palice.
Buči odrežemo del trebuha in odprtino prekrije¬
mo z opno. Pritrdimo jo s tenkimi žeblji ali
vijakci.

kako igramo:

• Z lokom vlečemo po struni,

• struno preprijemamo na ubiralki (glej slike
VI—12),

• struno med igranjem napenjamo z napenjal-
cem (slika V 1-13),

• struno krajšamo s pomično kobilico (slike
VI—14).

A

A

Živalska opna (mehur)

Žebljički ali vijaki

VI. GOSLICE

11. enostrunske gusle z napenjalcem
potrebujemo:

Gusle lahko izdelamo iz trebušaste trdne plasten¬
ke in lesenega oglatega vratu.

Izdelamo jih lahko iz velike, lesene ali plastične
zajemalke in opne (živalski mehur, usnje, perga¬
ment ipd.).

kako igramo:

Glej slike VI-12, VI-13, VI-14,

Plastenka

Vija vaja,
vaja, vija,
sem in tja
se spretno zvija.

VI. GOSLICE

12. gusle (struno preprijemamo na ubiralki)
kako igramo:

Gusle naslonimo na koleno. Z lokom vlečemo po
struni.

Med igranjem imamo vrat za ubiralko. S prsti
struno preprijemamo in jo tako krajšamo in spet
daljšamo. Nastajajo različno visoki toni.

VI. GOSLICE

13. gusle (struno napenjamo z napenjalko)
kako igramo:

Na gusle igramo tako, da jih naslonimo na koleno,
ali na ramo.

Med igranjem z napenjalko napenjamo in popuš¬
čamo struno. Tako nastajajo različno visoki toni.

VI. GOSLICE

14. gusle s pomično kobilico (struno krajšamo s pomično kobilico)
kako igramo:

Med struno in vrat potisnemo okroglo, votlo, valja¬
sto kobilico iz bambusa, plastike, stekla, kartona
ali kovine ali ploščati kamen ...

Med igranjem premikamo kobilico gor in dol, da
nastajajo različno visoki toni.

VI. GOSLICE

15. dan bau

Dan bau je staro vietnamsko brenkalo.
Sestavljeno je 1:

• iz 12 cm širokega in 1 m dolgega lesenega
škatlastega trupa brez dna,

• kovinske strune,

• lijastega odmevnika in

• bambusove palice.

Struna je pritrjena na eni strani na trup, na drugi
strani pa na bambusovo palico.

Med igranjem upogibamo bambusovo palico in s
tem spreminjamo napetost strune.

Če uporabljamo glasbilo kot godalo, potrebujemo
pomočnika, ki drži glasbilo, da se ne dvigne, ali
pa prijemalne vijake, da ga pritrdimo na mizo.

VI. GOSLICE
16 . koruzne goslice
potrebujemo:

• Godalo in lok sta enaka. Oba izdelamo iz
koruznega stebla.

izdelujemo:

• Steblo odrežemo v dolžini štirih koleno. V
srednjem delu zarežemo po dolgem dve zarezi
v razdalji 3-5 mm. Narezani del (struno) dvig¬
nemo in podložimo z dvema razpolovljenima
koruznima paličicama (sedloma).

Del stebelca pod struno lahko izdolbemo.

kako igramo:

• Pred igranjem in med igranjem struno na goda¬
lu in struno na loku močimo z vodo.

(£M

Cigu-migu
migu cigu.

VIL PIH-PUH-PAH PIHALKE

1 .

So glasbila, v katera pihamo, pojemo, jih vrtimo
v zraku ... ali kako drugače zanihamo zrak, ki je
v njih, da nastane zvok.

pih-puh-pah pihalke so:

• trobente,

• trstenke - pihalke,

• trstenke - piščalke,

• piščalke,

• stekleničke - piščalke,

• piščalke na poteg,

• didldajčki,

• žvrglje in žuboriži,

• piskalke na papir,

• vrtivke.

sorodniki pih-puh-pah pihalk so:

• pastirske piščali,

• blok-flavta,

• flavta,

• oboa,

• klarinet,

• fagot,

• rog,

• trobenta,

• pozavna,

• orgle,

• harmonika,

• orglice . . .
ali, ali...

Če znaš igrati že na vse pihalke, zaprosi mamo
za blok flavto.

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

2. trobente

Veliki plastenki z ročajem ali brez odrežemo dno.
Na zgornji del ali na vrat prilepimo ali kako
drugače pritrdimo nekaj gumbkov ali pokrovčkov
ali zamaškov...

V trobento pojemo
tu tu

tu tu ru tu
to to ro to
in tako naprej...

lahko igramo tudi tako:

Z roko - s prsti - podaljšamo ustnik, da se usta
ne dotikajo trobente, ampak roke.

Glasbilo lahko imenujemo trobenta-plastenka.

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

3. trobente

V plastičen ali kovinski lijak trobimo - pojemo: tu
tu ru tu.

Trobento lahko podaljšamo s plastičnim lončkom.
Za odmevnik.

Dno lončka na sredini preluknjamo.

Z eno roko držimo lijak, z drugo pa lonček -
odmevnik.

Na dnu preluknjani plastični lonček obrnemo
odprtino proti odprtini lijaka.

Med igranjem lonček odmikamo in primikamo.

z

Trobenta z dušilcem

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

4. trstenke

Trstenke so sestavljene iz več različno dolgih,
med seboj spetih cevčic.

Trstenke uporabljamo kot pihalke (vanje pihamo
iz višine) in kot piščalke (cevke so spodaj zamaše¬
ne; vsako cevko prislonimo na spodnjo ustnico in
pihnemo v rob cevke).

Pri pihalkah se sliši ojačan pih, pri piščalkah se
oglasi ton določene višine.

Cevčice spnemo na več načinov:

• z vrvico pritrdimo na prečno deščico,

• z gumico pritrdimo na prečno deščico,

• zvežemo z vrvico na dveh mestih,

• cevčice vtaknemo v luknjice na deščici - držalu,

• cevčice prilepimo na držalo iz lepenke,

• cevčice zlepimo drugo k drugi.

Z vrvico na deščico vežemo predvsem trdne
cevke (trs, bambus, kanela ...).

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE
5. trstenke - pihalke
potrebujemo:

• močvirni trs, bambus, kanelo, reinutrio japo-
nico,

• cevke iz lepenke (motki od pletiva), cevke iz
papirja,

• rebrasto plastično cev,

• držala od flomastrov in drugih pisal,

• gumijasto cev,

• cevke iz slamic,

• kovinske cevke,

• gumice,

• deščico ali lepenko.

izdelujemo:

• Z gumicami pritrdimo cevčico na držalo.

kako igramo:

Glej VI1-6.


3

PEDAGOŠKI NŠTITUT Q A
državna založba Slovenije

Čisto rahel
- droben - vetrič,
nežno pihlja.

Maje breze,
ziblje trave,
z listki se igra.

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

6. trstenke - pihalke
kako igramo:

• Trstenke primemo z obema rokama: na levi so
daljše cevčice  - tiste, ki dajejo nižje zvoke.

• Na cevčice pihamo iz višine 2-3 cm.

• Pihamo lahko z neprekinjenim dihom od naj¬
daljše do najkrajše cevčice in obrnjeno. Ali pa
z vmesnimi presledki in v različnih ritmih.

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

7. trstenke - pihalke

izdelujemo:

• /z malo tršega papirja - lahko tudi iz reviainega
revijalnega - izrežemo pravokotnike različnih
dolžin. Zvijemo jih v valje in zlepimo.

• Iz lepenke ali kartona izrežemo držalo ustrezne
oblike.

• Z razmakom 5-8 mm prilepimo na držalo cev¬
čice. Največjo prilepimo na levi strani držala.

kako igramo:

Glej VI1-6

in dol ...

o

CJ>

A®


3

M

Q-

O

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

8. trstenke - pihalke

izdelujemo:

• Plastične cevčice pisal (lahko tudi kartonaste
cevke) lahko lepimo drugo k drugi s kontaktnim
lepilom.

• Cevčice lahko z gumicami pritrdimo na oporno
deščico.

• Cevčice vtaknemo v luknjice, ki jih zvrtamo v
paličico ali deščico.

kako igramo:

Glej VII—6

Cevčice različnih pisal

Pih-pih-puh,

pojejo duhci,

ki živijo v panovi piščali.

Pah-pah-poh

pa tisti, ki so v barvnikih.

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

9. trstenke - pihalke

potrebujemo:

Trstenke pihalke delamo iz odprtih cevčic in iz
cevčic, ki so na eni strani zamašene: bodisi s
kolencem (trs, bambus, kanela, sirk, japonska
rainutrija - visokostebelni plevel, ki raste ob vodi)
ali zamaškom.

Odprte cevčice zvenijo višje kot zaprte.

kako igramo:

Glej VII. 6.

c,

s cev PEDAGOŠKI NŠTTTUT 3 X
državna založba Slovenije


VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE
10. trstenke - piščalke
potrebujemo:

Trstenke  - piščalke delamo samo iz zaprtih cevčic
vodnega trsa, bambusa, kanete in visokostebelne-
ga plevela - japonska reinutrija.

izdelujemo:

• Pri rezanju pazimo, da je rob cevčic čisto
gladek.

• V glasbilo združimo cevčice, ki so po višini
zvoka različne. Če je razlika premajhna, lahko
zvok zvišamo z voskom, ki ga nakapamo na
dno cevčice (s tem cevčico skrajšamo).

kako igramo:

• Igramo na vsako cevčico posebej. (1) Pri¬
slonimo jo na spodnjo ustnico. Zrak pihnemo
skozi ustnično režo naravnost proti robu cevke.

• Igramo lahko tudi na eno samo cevko (2) in
na dvojno cevko (3) (tako, da jo obračamo).

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

11. piščalka

izdelujemo:

• V cevko, ki je na eni strani zaprta (s kolen-
cem ali z zamaškom), zarežemo trikotno režo.

• Odrežemo kos paličice, ki se prilega cevi, jo
zgoraj sploščimo in potisnemo v cev, da nasta¬
ne ustnik z ustnično režo.

• Ko je zamašek že prilepljen, in če je cev
dovolj trdna, lahko ustnik zožimo.

Za pastirje

Ovčke bele pasem,
gledam na gore,
na piščalko piskam
lepepesmice.

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

12. stekleničke - piščali

izdelujemo:

• 2, 3 ali več stekleničk (do 2 del) uglasimo
s pomočjo vode. Najnižje zveni prazna stekle¬
nička. Z dolivanjem dobimo vedno višje tone.

• Stekleničke - piščalke lahko vdelamo ali
prilepimo na stojalo, deščico ali škatlo.

kako igramo:

• Z ustnicami naredimo režo. Spodnjo ustnico
potisnemo malo naprej in nanjo prislonimo vrat
steklenice. Sapo usmerimo v rob tako, da gre
nekaj sape v steklenico, nekaj pa mimo nje.

• Igramo lahko tako, da en sam izvajalec igra na
vse stekleničke piščali ali pa

• si stekleničke razdelimo. Vsak zaigra le tedaj,
ko je na vrsti njegov ton.

Gumijasta cev

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

13. piščalka na poteg

(šŠt \rpv PH^GOŠKINŠTITUTS
^ T  državna založba Slovenije;


• Ustnik lahko podaljšamo z gumijasto (plastično)
cevko. Tako lažje premikamo bat. Da bo bolj
gladko drsel, ga namažemo z milom ali magne¬
zijo.

Bat mora biti krajši od cevke, da ne porineš palčke
ven.

Piščalko naredimo iz 0,5 m dolge odprte,
gladke cevi. Pemer naj ima približno 1,5 cm.

S pomičnim batom, ki ga med igranjem pre¬
mikamo, cev daljšamo in krajšamo. S tem
dobivamo nižje in višje tone.


Ut/JMJi

Plastika ali les

Na palčki lahko označiš posamezne tone.

Kovinska palica

Kovinska ali plastična cev

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

14. didldajčki

potrebujemo:

• Glasbilo je sestavljeno iz trupa, ki ima režo
in iz tenkega, prožnega traku.

• Trup je lahko lesena palica, dolga 8-12 cm
(lahko tudi daljša) ali dve deščici.

• Za trak lahko uporabimo:

• travnato bilko ali list,

• ploščato gumico,

• zožen selotejp,

• obliž,

• trak plastike, povoščenega papirja ...

kako igramo:

Glasbilo primemo z obema rokama, prislonimo na
ustnice in pihamo skozi režo.

Nategnjena ploščata gumica

Ozek košček plastičnega ali papirnatega obliža

Skovikanje

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

15. didldajčki

potrebujemo:

• plastično škatlico od zobne ščetke,

• gumice (7).

izdelujemo:

• Škatlico odpremo.

• Na vsak del navijemo po dve gumici. (1).

• Peto gumico napnemo po dolgem na en del. (2j

• Škatlici postavimo drugo vrh druge (z gumico
na gumico) in preizkusimo, če didldajček igra.

• Če igra, glasbilo spnemo s še dvema gumi¬
cama. (3)

• Iz 2, 3 ali več škatlic in iz različno širokih
prečnih gumic lahko izdelamo sestavljeno glas¬
bilo (4), ki igra 2, 3 ali več različnih zvokov.
Namesto plastičnih lahko uporabimo kartonaste
škatle.

5. gumica

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

16 . žvrglje

Žvrglje so lončene piščali, povezane s posodo za
vodo. Voda spremeni piskanje v žvrgoienje. Z
vodo jih polnimo postopno. Prenehamo, ko lepo
žvrgolijo.

Kupimo jih na trgu, pri spominčkarju in v trgovini
»Dom«.

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

17. žuboriži

kako igramo:

• V posodo z vodo vtaknemo cevko in vanjo
narahlo pihamo. Voda v posodi žubori.

• Konico jezika imamo na odprtini cevke. Pre¬
kinjamo dih - delamo »blonk«.

• Iz kovinske folije, ki pokriva jogurtove in druge
plastične lončke, izrežemo različne oblike: spi¬
rale, obročke, ribice ... in jih spustimo v vodo.

V tolmun pade ...
mehurčki se dvigajo.

Žuborenje potoka,

gejzir,

vodomet,

morje.

VIL PIH-PUH-PAH PIHALKE

18. piskalke na papir

Reže naredimo z grafičnim nožem, škarjami, vrtni¬
mi kleščami idr... .

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

19. pojoča cev

Rebrasto plastično cev z izrazitim profilom, s
premerom 3 cm, dolžine 80-90 cm, vrtimo nad
glavo ali pred seboj v višini pasu.

Pri večji hitrosti nastajajo višji toni.

VII. PIH-PUH-PAH PIHALKE

20. vrtivke

Vrvico ali taks, predmete na vrvici vrtimo nad
glavo. Vrtimo lahko tudi na palico privezan laks.

tC9  * '».-3


Priročnik je nastal s sodelovanjem Pedagoškega
inštituta v okviru raziskovalnega projekta celostne
estetske vzgoje, ki ga vodi Dora Gobec.