59 številka. Trst, v petek dne 13. marca 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri p op. — Naročnina znaSa: za vse leto 24. K. za po! leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 3 K — Naroe ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia. štev. 12. Politično društvo „Edinost'*. Vabilo javni shod katerega priredi politif-no društvo ..K d i n o s t" t Rocolo t dvorani pspođa Prašelj (sodaj otroški vrtee) v nedeljo dne 15. marca t. I. DNEVNI RE. » : a) Razgovor <> prihodnjih občinskih volitvah. Začetek ob 4. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi Odbor. Iz razprave 1 poslancev na Dunaju. Govor p^knea dra. Andreja Ferjan- čiča v seji dne 10. marca 1903 Anakronizem je to, da st >pamo v prvo čitanje drživnega proračuna v času, ko bi moral biti isti že preko dveh mesecev v ve ljavi. Na tem ne more n čessr spremeniti okolnost, da je imela zbornica v zadnjih časih posla z važnimi zakonskimi načrti in da se je dozdevalo, kakor da so odstranjene vse t ete težkoče, ki so že leta sem ovirale redn » funkcioniranje parlamenta. Razpravljanje državnega proračuna in rešitev istega je na zanesljiveje merilo za presojanje, da-li -t k«mettucijonelni, jarlamentariški odnošaji zdravi ali bolni; in takov zakasneli zapričetek razpravljanja o državnem proračunu je vsa-kako simptom bolezni. Vabljivo ;e, d * bi razpravljali o vzrokih, ki so d veli do takih nesrečnih odno-šajev, ali ti »o tako znani vsakomur, da bi bilo težko povedati kaj novegp na tem polju. V tem pogledu hočem le povdariti, da je obžalovanja vrednim odnosajem v državi vzrok ta, da se z narodi Avstrje, ki s> jednaki pred zakonom, nejednako p stop (Odo bra vanje.) V zadnji konsekvenci vidimo kakor glavni vzrok tem odnosajem v nerešenem je zikovnem vprašinju. Nerešena jesikovno vprašanje je, ki ne pušča države do mira in zakonodaje do normalnepa reševanja državnih poslov. PODLISTEK. a« Na rojstni zemlji ?piML Ksaver-Š&ndor-Gj&lskl ; prevel K. C. XIX — - Torej tudi mene nočeti imeti seboj ? — se je vmešal L^v, o«tavši na svojem mestu. — TuJi tebe ne — niti tebe! — je zaklical Toplica, a deklici ste se le posmijali io nisti ne rekli, ampak sli, poljubivs roko gospej Blinjevički in teti Br giti, odleteli skokoma iz vrta. Pri les: se je Vera ustavila in ozrla k lipi. — Zadnjič n.ste dosli, gospod Lev — da — da — jaz vem, da niste krivi, — ali nocoj zopet luščijo turščico — pridite nocoj — tudi Zlatica pride. Moj oče se veseli vašega ob ska — ima govoriti z Vami — veste, o tistem, kar ste omenili nekoč! — In v njenem obrazu se je izražala prošnja. Lev se je dvignil, da bi šel za njo, ker ni umel, kij Vera m s'- se svojimi zadnj'mi besedami, a deklici ga Jezikovno vprašenie je mirovalo nekoliko tednov; ali varali bi sebe in druge, ako bi sklepali iz tega, da je isto odstranjeno in odpravljeno. (Pritrjevanje.) Jezikovno vprašanje zadobi zopet Bvoi značaj, ki nadvladuje javne razmere in jih tlači, ter ga obdrž, dokler ne pride do re-š tve tega vprašanja in do izvedenja te rešitve. (Pritrjevanje.) Ali na ta način, kakor se je doslej poskušala rešitev jezikovnega vprašanja, ni smeti več delati poskusov. Poskusi te vrste so jednostavno obs^letoi (zastareli) Ali ta vspeh naj bi imeli dosedanji ponesrečeni poskusi, da so nsm dooesli dokaz, di tem načinom ni možno in ni smeti uravnavati jezikovnega vprašanja. (Pritrjevanje.) Dovoljeno mi bodi, da povdarim, da od tedaj, ko se je ozirom na jez kovno vprašanje zapustilo stališče, ki je veljalo od proglašenja državnih osnovnih zakonov — stališče namreč, da je jezikovno vprašanje uravnano po Členu 19. državnih osnovnih za konov in da treba le izvedenja po vladi ali vladah ni podlagi njihove vladne ali izvrše -valne oblast' — da od tedaj ne gre več naprej z jezikovnim vprašanjem. Ttga stališča so se držali desetletja, in grozna zamuda je to, da ga v sedanjih časih ni državnika v Avstrij', ki bi s trdno voljo in močno roko izvel jezikovno vprašanje, nikomur na ljubo, nikomur na škodo, ampak le v izvedenje enegi dtljčil državn h temelj nji h zakonov. (Pohvala.) Tedaj, ko je bila jednakopravnost živa v slehernem pesamičniku in v cel h plemenih, bi bilo trebalo le odločne volje in jez kovno vprašinje bi se bilo uredilo. Dvojezičnost, večjezično-tt — kakor že na velikih obsežjih bivajo eno poieg druzega razi čna plemena v sklenjenih masah — bi bila izvedena v blagoslov plemen in Nemcev samih, katerim vendar ne more biti koristno, da se njihovi soplemenjaki, ki se pripravljajo na javne službe, izobražujejo jedino le v enem jeziku. Mi bi že leta uživali uravnano jezikovno vprašanje, pot do dela v vseh smeićti b bila svobodna, mi bi ne bili ovirani v napredku pred drug mi državami in mi ne bi bili siljeni dopuščati, d« nas iste prehitevajo. Da bi mi res že uživali uravnano jezikovno vpraš inje, 11 dokazujej > mnoge jezikovne naredbe same, ki so v veljavi, ki so smatrajo kasor izvajanja čiena 19., in ki se respestirajo ka^or taka t t tvorijo obvezno normo. Še le ob Badenjevih jez kovnih na-redbah se je pojavil odpor, pa tudi ne radi določil teh jezikovnih naredeb, ampak iz druzega razloga, ki je bil že tolikokrati pov-darjan v tej zbornici, ker volitve v 1. 1897 niso izpale p> žeiji N<-meev. Svoji nevolji radi neug >dn ga izida vo litev so dali Nemci duška tudi najezikovnh nisti čakali, amp^k odhiteli v dvor, odkjer sti se kmalu, obkroženi od svojih ps >v, spustili proti cesti. Lev se je vrnil pod l.po. Še le za nekoliko ča?a se je domislil, da je Vera bržkone mislila na pogovor o posojilu kate-rbmi. XX. Dolgo se ni prikazal nikdo, da bi prevzel Levu konja, ko je prijahal do pred dvora. Na okoli je bilo vse tiho n m'rno. Na ledini pred leseno zgradbo se je pasla kobila z že precej velikim žrebetom, ki je objestno podilo stara na pol slepa psa; pred vratmi dvora je bilo obrano mnogoštevilno krdelo perutnine, ki je bila tako krotka, da re ni razpršila o prihodu Levovem. Lev se je ogle-daval povsodi, ne bi-li koga našel ; ali nikjer ni bilo ž ve duše. Bil je zlovoljen in nestrpljiv — a potem bolestno ganjen. Vse je izzivalo v njem spomine, na nekdanje dni — vse je bilo še isto tako, le še bolj staro, iznemoglo, obrabljeno. Kakor da je beda še močneje in globlje zasela stari dom. stvom graškega vseučilišča do neznosnosti. Zbrano slovansko dijaštvo protestira proti hujskajoči pisavi graškega »Tagblatt«-a in njegovi jasni tendenci, da se za vedno poruši dosedaj vladujoca sporazumnost med nemškim in slovanskim prebivalstvom graškega mesta, in to tem bolj, ker vsled vednega hujskanja omenjenega lieta sega napetost med nemškim in slovanskim prebivalstvom že tako daleč, da se slovanskim gostom kratkomalo zabranjuje v internacionalnih lokalih govoriti v medsebojnem občevanju v slovanskem jeziku. Zbrano slovansko dijaštvo izraža svoje začudenje in ogorčenje napram pr^dbacivanju, da krši nemško gostoljubnost, ki jo baje uživa v tem, da sme obiskovati »nemško« graško vseučilišče. Nasprotno bo elovansko dijastvo graškega vseučilišča vedno in vedno zahtevalo svoje pravice, da se je smatra popolnoma enakopranim na vseučilišču, ki se je ustanovilo in se vzdržuje z denarjem vsega, po veliki večini slovanskega prebivalstva avstrijske države in katero obiskovati je slovansko dijaštvo le prisiljeno, ker se mu vkljub vednim zahtevam odrekajo lastna vzgajališča na domaČih tleh. Resolucija je bila soglasno vsprejeta. Za tem govornikom očrtal je drugi govornik, phil. Masten, predsednik »Triglava«, zgodovino slovenskega vseučilišča, ki ie bilo zmirom ena glavnih teženj slovenskega naroda. V imenu vseučiliščnega odseka je sklenil svoj istotako burno odobravani govor z resolucijo, ki se je tudi jednoglasno vsprejela. Resolucija se glasi : I. Z ozirom na to, da bodo državni poslanci o priliki proračunske razprave v državnem zboru zopet odločevali o velikih svotah, odkazanih šolskim in sploh kulturnim namenom, in da dozdaj slovenskemu narodu namenjeni delež nikakor ni bil primeren niti njegovemu denarnemu niti krvnemu davku, da-si mu že članek XIX. osnovnega zakona jamči popolno enakopravnost z drugimi avstrijskimi narodi ; z ozirom na to, da: nas le lastno vseučilišče reši iz tužnega položaja in neprijetnih razmer na graškem in dunajskem vseučilišču, ki postajajo od dne do dne neznosnejše vsled zistematiČnega hujskanja nemško nacijonalnih listov, ki rušijo dosedaj prijazno razmerje med slovanskim dijaštvom in meščanstvom ; z ozirom na to, da noč?mo, akoravno slovesno in odločno protestujemo proti temu, da se nas Slovane smatrn na graškem vseučilišču kakor trpljene goste, ker je to vseučilišča glasom ustanovne Slednjič je opazil Lev doli pri hlevu nekega fantiča in ga poklical. Bil je mali šepavi Francek. — Kaj ni nobenega doma ? — ga je vprašal Lev, želeči hkratu, da bi res bilo tako. — Gospića so odšli v šumo, a gospod so doma — v svoji sobi — neki ptuji gospod pri njih, je odgovoril fantič z veseljem in je prijemal konja za uzdo. Lev je krenil v dvor. Stopnice, hodnik, j predsobje bo se, vzlic obrabljenju svojemu in vzlic slabemu stanju zgradbe in vzlic nagnjenim stenam, odlikovali nenavadno čistostjo in redom. Istotako je bilo tudi v sobah. Neravni pod z izrabljenimi, popokanimi in preklanimi deskami se je belil od Čistobe. Mala zakrivljena okna z žaluzijami, so bila nameščena v nedavno pobeljeni Bteni, no zavese in lonci s cvetjem so zakrivali po možnosti njihovo podrtinsko siromaštvo. (Pride še.) listine ustanovljeno za obe narodnosti notranje Avstrije, poslušati daije takih očitanj ; opozar j n slovensko diještvo visoko vlado vnovič Da razloge, navedene v naši lanBki spomenici na vlado, opozarja visoko vlado na stotine peticij avtonomnih slovenskih oblasti, in vnov.č izraža svojo zahtevo, da se vi soka vlada končno vendar ozre na stoletno željo vsega slovenskega naroda. Navioče dijaštvo vseh slovanskih narodnosti se soglasno pridružuje tej opravičeni zahtevi Slovencev. II. Slovanski dijaki v Gradcu nujno apelu-jejo na vse slovanske, posebno pa slovenske poslance, da iznova skupno zastavijo vse svoje moči in ves svoj vpliv za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. IIL Slovenski dijaki v Gradcu apelirajo nujno na vse rodoljul>e, da prirejajo sirom domovine manitestacijske shode v prilog slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. Na to se je prešlo k zadnji točki dnevnega reda : »Slučajnosti«, kjer so predlagali Hrvatje resolucijo glede priznanja reciprocitete zagrebškega vseučilišča, in na to so navzoči Malorusi izrazili v neki resoluciji željo po ustanovitvi vseulišča v Lvovu in češkega v Brnu. Fo prečitanju brzojavro došlih pozdravov z Dunaja in Ljubljane se je sklenil ta zbor, ki po mnogoštevilni udeležbi vseh tukajšnjih slovanskih dijakov zavzema gotovo častno mesto v zgodovini tega vprašanja. Politični pregled. V Trstu, 13. mare a 1903. Državni zbor. — Zbornica poslancev. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila). Srbski poslanec dr. K v e k v i c je obsojal pr< tisrbsko politiko vlade in je govoril o preganjanjih Srbov v Dubrovniku in v Kotoru. Posl. P e r i <5 je očital vladi, da zanemarja interese dalmatinskih Hrvatov samo da si zagotovi prijateljstvo Italije. Povdarjal je, da se je v letošnjem proračuna malo upoštevalo potrebe Dalmacije. Pač pa je v letošnjem promčunu izdatna svota za gradnjo novih ječ, morda radi tega, ker se sodi, da kakor bo rastla beda, tako bo rastlo zločinstvo. (r jvorč o vnanji politiki, zatrjeval je, da Avstrija nii-ia nobenega prijerelja med balka ct-k.mi narodi in sicer to r&di nje notranje protislovanske politike. Veenemec Berger je obsojal postopanje poljskega kluba, ki gleda le na to, koliko odstotkov mu prinese njegova kramarska politika. Ćehi da tirajo izsiljevaino politiko. Vladi je očital govornik, da je nasprotna gibanju »proč od Rima« in da favorizira katolicizem. Zahteval je, naj dinastija ne bo odvisna od Rima. Obsojal je povišanje civilne liste. Ideja, podpirati cesarja z dvema milijonoma, ker da se isti nahaja v financijelnih zadregah, ^»omenja zlorabo denarjev ljudstva. Tisti, ki se hočejo ponašati se svojo lojalnostjo, naj iz lastnih sredstev zlože to svoto, ne pa da hočejo to storiti na stroške delavstva. Nobena stvar ni tako razdejala naše države, kakor politika naše dinastije. Dinastija ni nikoli tirala a\strijske, marveč vedno le izključno habsburško politiko. Rane, katere je habsburška hiša povzročila Avstriji .... (Tu je predsednik pozval govornika, naj ne tira krone v razpravo, na kar so govornikovi so mišljeniki protestirali proti predsednikovemu postopanju.) Berger je na to radaljeval : Mi ne sovražimo dinastije, ali resnico je treba povedati : resnico, katere se zavedajo tisoči, kt jo pa ne morejo izražati. Ako država hiti v pogubo, nismo mi tega krivi ; ali dokler smo tukaj, moramo dvigati svoj glas proti hlapčevstvu, v katerem se drži naše ljudstvo po politiki dinastije. Posl. baron M a 1 f a t t i je govoril o stvareh tirolskih Italijanov. Ko je govorilo še nekaj drugih poslancev, bila je seja zaključena. Dr. Koerber in Jugoslovani- Pred-včerajnj* dan si moramo Slovani rudeče podčrtati. Gospod dr. Koerber je zopet govoril. In sicer dolgo govoril. In pomislite, to pot je poseben oistavek izredao naslovil na adreso nas Jugoslovanov. Z obrazom žaljene nedolžnost se je pritoževal, da se mi preveč in neopravičeno pritožujemo proti načinu njegovega vladanja. Saj nas ima vseh silco rad ! In bil je v srečnem položaju, da je mogel »na podlagi skrbni h poizvedo- vanj« zagotoviti, da naše tožbe izhajajo iz predpostav, ki ne veljajo. No, gospod Koerber je dal izraza nadi, da to njegovo posvarilo ne ostane brez utiša na nas in da bomo že shajali eden z drugim. Zaradi besede »beloti«, ki je padla iz ust naših po slancev, pa bi bil g. Koerber kmalu postal prav zares hud in je nagubančenega čela za vrnil to besedo in je zagotovil, da mi Slovenci in Hrvatje nismo helotje. Ekscelenca ! Ćemu to lovenje slepih miši?! Mi navajamo konkretne slučaje za svoje tr ditve, vi pa navedite dejstva, bi dokažejo nasprotno. Tista večna poza jednake dobrohotnosti tudi do nas — mora že presedati vsakomur. Mi se Koerberju prav lepo zahvaljujemo na medu, s katerim nam maže okolo ust, ko pa obenem čutimo težko roko njegovega zistema, ki nas tišči za tilnik. Če pa meni g. Koerber, da so naše tožbe nekoliko pregoste, pomagamo mu bo prav lahko. Oim redkeje nam bodo njegovi organi delali krivico, tem redkeje bodo naše tožbe. In če krivica popolnoma neha, utihnejo tudi naše t< žbe popolnoma — v to mu moremo zastaviti možko besedo. Dokler pa se bo godila krivica dan na dan in na vseh poljih javne prave, dotlej bodo naše tožbe vedno goBteje, v isti meri, kakor bo v nas intenzivneja zavest, da nas zistem tepe! Na ekscelenci Koerberju jedinem je torej, da utihnejo naše tožbe ' In če bomo videli, da so mu te tožbe jele iritirati živce, bomo tudi tako trdega srca. da se bomo veselili na tem, kakor znamenju, da so ravno naše rekriminacijejele segati do živega! Za financijelno samostojnost Hrvatske. V veliki sokolski dvorani v Zagrebu se je vršil predvčerajšnjim velikanski shod, ki je manifestiral za financijelno nezavisnost Hrvatske od Ogrske. V dvorano se je natlačilo do 5000 oseb. Tudi dam je do šlo mnogo. Bil je torej to plamteč protest proti krivicam, ki izhajajo Hrvatski iz sedanjega razmerja do Ogrske. Gibati se je torej začelo na Hrvatskem, duhovi so se vzdramili, narod prihaja do zavesti, kako ga gulijo—»brstje«. In da slavni zistem dobiva respekt pred vzbujaječimi se duhovi, je p< kazal tudi s tem, da je dal Sokolovo dvorano obkoliti z živo ograjo — mož z bodali in sabljami. E — seveda! Pa saj ni Famo v »deželah krone sv. Štefana« državnikov, ki bi važne probleme in krize hoteli reševati z btijoneti.....! Post bno mi primorski Slovenei bi mogli vsklikati : čemu serati v daljavo, ko v bližini leži toliko — lepih izgledov ! Dr, Heimerl, ki je v imenu odbora-sklicatelja pozdravil zborovaloe, je izvajal, da država Ogrska ima težko roko, ki le j e m -lje in nič ne daje — narod pa se izseljuje, ker nima doma kruha. Zato naj bo današnji shod resna manifestacija vzbudivše se samozavesti naroda. Predsednikom shoda je bil izvoljen dr. Derecčin, Jako primerno je povdarjal isti, da eo se Hrvatje do sedaj vse preveč omejali na proslavljanje idej. Ideja sama je kip brez življenja. Pravi >iapredek je v aplikaciji raznih naukov za življenje. Potem je povdarjal, da poleg nagtdbe more Hrvstska imeti svoje samostalne finance. Tudi vojska ne sme imeti madjarsko- narodnega značaja. Sosebno pa ga veseli, da se je današnjega shoda udeležila tudi socijalna demokracija! Boriti se moramo za Bvobodo osebe in svobodo tiska. To vse je v zvezi s konstitucijonelnim bojem, katerega treba izvojevati. Sila nam je iztrgala iz rok ore žje, a mi si je moramo zopet priboriti. V debati o financijelni samostojno?ti sta govorila tudi znani publicist Stalan Rad <5 in socijalist Korač. Prvi je vskliknil, da današnja resolucija mora biti p!amen, ki sežgč — kor-poralski stol. Nagodbo med Hrvatsko in Ogrsko so sklenili od te strani Madjaron', od one pa Madjari, torej manjšini na obeh straneh. Govornik je dokazal, da v primeri z davčno silo Hrvatske bi na to f odednje smela spadati k većemu kvota 2 do 3°/0. In je vskliknil, da tega se Hrvatom ne treba sra movati, saj so tudi Madjari nasproti Avstriji, ko gre za denar, vedejo kakor berači. Radič je zaključi z nastopno izborno prispodobo : Pregovor pravi, da mož podpira v gospodar stvu en ogel, žena pa tri. Gorič, če žena ni zvesta poručena soproga, ampak le naročena gospodarica. Na Hrvatskem predstavlja narod moža, vlada pa ženo, ki pa je ravno le — najeta gospodinja ! Socijalist Korač je kritikoval vladajoči zistem in je rekel, da si treba priboriti svo bodo idej in delovanja. Mej nami socijalnim demokrati — je rekel — in hrvatskimi opo-zicijonalnimi strankami zija propad — ali vlada je zapolnila ta propad se svojim zistemom! Resolucija za financijelno samostalnost in proti militarizmu sti bili vsprejeti soglasno in zbor se je zaključil pevanjem himne »Lepa naša domovina«. Manifest ruskega carja, katerega smo prinesli v včerajšnjih brzojavnih vesteh, je vsprejelo rusko časopisje, kakor poročajo iz PetTgrada, z velikim zadovoljstvom. — Ruski listi so uverjeni, da ta manifest naznanja novo dobo za Rusijo in odpira bri- in lažnjivemu dop;su v »Pravi Naši Slogi« (v tem — smetišču Krstićevem) in je dotič-nega svečenika pozval na odgovor ter ga kaznil, do Si m je krvavi resnici zaprl svoja škofovska vrata. — Vsakako je dobro, da vemo, pri čem da smo. Še ni popolnoma potlačen verski čut v našem narodu, ali zaupanje, ki je naš narod goji do svećenstva, se un čuje na ta načiD. Videant consuleset episeopi, De res p u bi i ca detrimenti.... Mi ne zahtevamo, da se z nami postopa kakor z Benjamini, ali zahtevamo, da se z nami postopa krščanski ali vsaj človeški. Ali na žalost se je vse dvignilo lijantno perspektivo. Zatrjuje se, da je ta proti nam, toliko malo kolikor veliko, toliko rni mali, ki se skrivajo za papežko tiaro, kolikor oni veliki, ki se skrivajo za cesar- manifest jeden najvažnejših činov ruske notranje politike. Lanskega leta bili so namreč vsled skega orla. Mi čutimo njihovo moč in silo, carjevega ukaza Bklicani poljedelski odbori, čujemo tudi njihove grožnje in v namen, da se proučijo vzroki nazadovanju vidimo vojske in bajonete, ki Dam poljedelstva. Skoraj so se vsi odbori, v katerih so zapirajo cerkve, ali naše čelo je vedro in bili tudi odlični členi ruskega plemstva, čisto, a vi gg. con s u les et episeopi, izrekli za u vedenje ustave. — Minister za ne natezajte preveč žice, ker ista utegne počiti notranje "tvari, Plehve da je hot?l to ione- jn potem bo sramota za pesem in za pevca.' nje poljedelskih odborov zakriti carju, a isti ]yfj nismo to, kar nam vi predbacivate — da je bil o tem mnenju obveščen po svojem ščuvamo narod. Vi ste tisti, ki raz- svaku, caričinem bratu. Vsled tega moral je b ur j a te narod, ko mu z bajoreti kra-Plehve s carjem vred študirati načrt uata\ e,1 tke svobodno besedo, a ko bi res trebalo te sestavljen po grofu Lorisu Melikovu že za1 bajonete porabiti proti splosnemu sovražniku, vladanja carja Aleksandra II. Po preštudira- tedaj jih spravljate v nožnice, a lopovi naj nju tega načrta bilo je že vse odrejeno, da tirajo dalje svoj Desramni posel. Kje so bili Fe skliče posebno svetovalstvo iz zastopnikov V8ši bajoneti, ko je oni zlodejec, o katerem vseh slojev, katero svetovalstvo bi imelo proučevati načrt ustave. Ravno v istem času pa so med delavstvom in kmetovalci navstali nemiri, provzročeni po židovskih in nemških agentih, vsled česar se je odložilo skl;canje tega sveta. Umeje se, Ha ni pričakovati, da bi se v kratkem času izvele v notranji ruski upravi take skrajno radikalne preosnove, ki bi odpravile absolutizem in uvele ustavno je govora v Um članku, ubežal na Reko? ! Tako se ne pravi vršiti volje vladarjeve in državnih zakrnov, ampak je to podobno nasilju, ki se vrši proti nam. Kdo je državni zločinec: ali oni, ki stoji na braniku, da Istro ohrani svoji dinastiji, ali pa oni, ki mu to zabranjuje ? ! Dovolj nam je tega r o b s t v a in hlapčevanja tujim gospodarjem! Huda je naša borba, osamljeni smo brez po- življenje; za to pa nam jamčijo giri nave- mog; 0(j kogarsibodi, ali v ttrj borbi ne klo dene intencije carjeve, in nam jamči tudi besedilo tega carskega manifesta, da se v bližnji bodočnosti izvedejo važne in blagodejne reforme, katerim bo o ugodnem času sledilo uvede nje konstitucije. Le pohvaliti je torej modrost carjevo in njegovih svetovalcev, da hočejo s pripravljalnimi reformami pripraviti ugodna tla za konečne cilje. nemo duhom, ampak cdbijati hočemo s čvrsto desnico ubijalne navale našega ljutega sovražnika. V tej borbi nas bosta vodila Bog in pa ljubezen do našpga materinega je-12 ka ! RcsuicoljiibECst »Kdfdfga Praporja* Prejeli smo : »Rdeči Prapor« od 6. marca t. 1. se baha, da je zmagal v kazenski pravdi proti predsedniku Št. Jakobskega konsumnega društva, g. Franu Rakuša, da je bil odgovorni urednik sodrug Kopač pred okrajnim »sodiščora« pop< lnoma oproščen obtožbe ir. da je nt- tak način sodišče potrd lo, da je vse res, kar je »Rdeči Prapor« pisal o g. Rakuši in kon?umnem društvu in da je h tem čast gosp. Rakuse »bengalično razsvetljen? «. Da pa bo stvar v resnici razsvetljena, Tržaške ve sit. Odboi-Dikoiii polit, društva »Edinost*. Podpisano predsedništvo političnega društva »Edinost« naznanja vsem odbornikom in namestnikom, da se bodo od sedaj do daljnje odredbe odborove seje vršile permanentno vsake sobote ob navadni uri. Gospodje odborniki in njihovi namestniki so vabljeni, z ozirom na predstojeće' priobčujemo sledeče: volitve v mestni svet in deželni zbor, da »Rdeči Prapor« je pisal namreč lani se v polnem številu udeležujejo teh sej. enkrat, da stoji jako slabo z St. Jakobskim Predsedništvo konsumnim društvom, da ubijub dobremu polit, društva »Edinost« razpečavanju v gostilni ima to društvo velik K poročila o pogrebu pok. kapelana primanjkljaj, da je vse to zakrivil predsed- Zupailčiča dodajemo še, da so podarila nik g. Rakuša, da je i-ti provzročil različne Markuza, nepotrebne izdatke, katere da je na občnem zboru potem prikril, da je Rakuša najhujše Pred iz- zlo v društvu, in diuge slične obdolžitve. < rdinari- Radi tega članka je g. Rakuša uložil izpit na- ovadbo na tuk. deželno sodišče, stopni svečeniki tržaško - koperske štofije: O^govcrni urednik »R. Praporja«, sodrug I. Flego, kapelan v Lokvi ; Fran Cvejp, ka- Kopač, je trdil, da lahko dokaže resničnost pelan v Borštu ; Josip Habat, kapelau v veeh žalitev; dokaza pa ni predlagal nobe Podgorju ; Jakob Ćemtžar, kapelan na Op- nega. G. Rakuša pa je predlagal kakih 20 činah ; Peter Švege'j, župeupravitelj v Mov- prič, ki so bde tudi zasl.šace in katere eo ražu in I. Budin, kapelan v Preloki. vse obdulžitve »Rdečega Praporja« odločno Na stem ordinarijatu sta položila izpit ovrgle in »Rdeči Prapor« postavile na laž. veroučile ja na srednjih šolah Šime Frul 6, Ker je uredn k Kopač izjavil, da članka župnik v Grdoselu, in O. Milan Dovgan, ni sam spisal in ni hotel priznati, da začasni učitelj veronauka na c. k. gimnaziju bi bil istega č i tal pred tiskom, in ker se je v Paz nu. to tudi zdelo verjetno, ker je bil članek sam Kakor je neverjetno, tako je — re- tako zmeden, neroden, stilistično in slovniško snično! Zadnja »Naša Sloga« prinaša na pogrešen, je g. Rakuša po dovršeni preiskavi 'prvem mestu vest, katero človek le težko tožil urednika »Rdečega Praporja« le radi t verjame. Ali če jo vidi tiskano v tako prestopka zanemarjene pažuje. 'resnem listu in v taki pozitivni obliki, moia >a razpravi dne 5. t. m. je pa sodrug I vendar verjeti. Kopač naenkrat postal korajžen in je priznal, Kdo je Krstić — tega ne treba verjeti ! da je članek prečital, da ga je sam dal v Mi hočemo pustiti vse na strani in b* ležimo tisk, in je še enkrat zttrdil, da ima t-to prič, le, da je to politiški plačance, Ki stiupeno ki potrde vse žalitve. Pozvan od Rakuševega krasen velik venec tudi dekleta Žaher in V«* tovec, p. d. B anki. Iz tržaško koperske škotije. praševalno komisijo na ški fijskem jatu v Trstu so polož li župniški — torej je zadnji, ka-in smel verjeti kakov sovraži duhovščino teremu bi mogel vladika. Sedaj pa čujte, kaj pripoveduje »Naša Sloga« : Poznano nam je iz zanesljivega vira, da je šktf Nagel dal vere nekemu infamnemu zastopnika, da naj takoj predloži ta dokaz, je pa Bodrug Kopač odgovonl, da stori to pred porotnim sodiščem, ker daje okr. sodišče za to pravdo nekompetentno. Sodišče pa je prigovor cepristojno&ti odbilo, se izjavilo kompetentno in je g. Ko- pača n š lo obtožbe \z razloga, da v p r e-pirnem članku ni objektivnih znakov kaznjivega dejanja, t j. nobene žalitve, ki bi ustvarjala pregresek žaljenja časti. V dokaz tega navajamo dobesedno del razlogov razsodbe: »V ;nkrim'niranem članku ni takih pritožb in očitanj proti Rakuši, ki bi imela objektivne znake kaznjivega dejanja (zločina ali pregresba). Zato je sodišče .radi pomanjkanja objektivnih znakov kaznjivega dejanja oprostilo ohtoženca na podlagi določila § 2f)93 k. p. z.« Iz vsega tega izhaja torej jasno, da urednik »Rbčega Prapcrja« ni ničesar dokazal in da je bil oproščen le iz format-n i h razlogov. Sicer pa je tožitelj prijavil rekurz. »Rdeči Prapor« nima torej nobenega povoda, da bi ee bahal. Od dostojnosti do amazanosti. Prav je imel oni mrdrijan, ki je menil : »Od resnosti do sroešoosti je le en sam mal korak ! « Toda istotako je le en korak cd dostojnosti do utTdzanost;. Naše tržašio časopisje gazi od dne do dne v večo mlako — da lahko rečemo: v gnojnico ! Židovski »Picc< lo« je s cer opustil v^aj dflora8) nesramna opisovanja umazanih dogodkov, toda na njegovo meato je stopilo glasilo nekega slovenskega odpadnika, katero postaja vedno bolj gnju-»nr». Kar ta listič počenja za 'nje čase, je pravo in golo demoraliziranje že itak neumnih njegovih čitatelj ev Nam se studijo neumne čenče :n moramo obžalovati slehernega Slovana, ki zgublja zlati čas s č tanjem tega umazanega omela. — Mesto da n š nci dajajo novce za taka »glasila« in da te u maza nos t i prenašajo celo v družine, bo bilo tisočkrat bolje, da bi kupovali za-se in svoje rrdbine čtivo, ki bi jih blažilo in j:h navajalo k plemenitemu m šljenju, zoj eajnosti in moralnemu življenju. Ne deševnega strupa — ampak vzgoje sr^a in uma tn-ba. A ravno zato, ker je od blagega in dobrega tako blizo do umszanosti in demoralizacije, ravno zat) treba glavarjem družin tem veČe pažnje v izbiranju listov, ki se či tajo v dri žini. V svarilo. Včeraj snn bil v novi ufei, kjer sem vidtl neko pol;bko družino sestoječo iz moža, žene in šestorice nedoraslih otroči-čev. Ti ljcdje so se vračali iz Brazilije, kami r so bili šli iskat — sr» če. Stariši in otroci se nahajajo v tako grozni bedi, da ni mogoče dopovedati t°ga. Strgani, imazani, suhi in bledi bo v»i tako, da so podobni bolj okostjem, nego živim človeškim b.t:em. Žena je pestovala dete kakih treh me-ecev. Mož je pestoval drugo, malo veče dete. Te sirote so popolnoma brez obleke in so se, »tf pivši b parnika tresli mraza, das-i ni bilo vreme preveč mrzlo. Ako vam povem, da je žena kazala gor-cje dele života v vsej njih nagf t', bo-ts umeli najlaglje, v kaki bedi se nahaja ta revna družina, ki je šla v Amer ko po — srečo, a se je povrnila v največi nesreči. YTso čt st in hvalo pa izrekam vsem on;m usmiljenim, dušam, ki so tem revežem podtrili vpaj toliko, da eo se mogli pokrepčati. Od velikega gospoda pa do najrevnejšega delavca — vsi nsvroČi so ^tekmovali, da foncorejo vs: k po ko i moč'. Niti revce »šečolote« n so zaostale. — Tudi one so p< darile, pa b lo tudi cajiranji dar; a vsem s i silile solze v oči vspriČo take neizmerne reve in bede sočloveka. koncert »Kola«. Po dolgem času nam ter-j Qf še, pr sebuo v narodnem obziru zredno delavno pevsto društvo »Kolo« priredi koncert. To društvo zasluži 'najizdatnejšo podporo od frtraoi slovetitk ga obč nstva, ker je ono jako velikega pomena za naše narodno življenje. Neprestano je na delu v mestu in efcoUc1", da se svojim petjem vzbuja in š:ri nar.idno zavednost med sloTfnsk m ljudstvom. Ali tudi v t ulturnem p> gledu vrši to dru-st* o jako važno ntlogo. Ono vsprejf ma v s^oje okrilje poseboo pripro-ttejše si« je, ki se v druš'venem življenju duševno in žejo zaslužene in pri-pozoane a mpj tije, pa se nam nudi v nedeljo dne 1."». t. m., ko priredi »Kolo« s'oj koncert v prostorih »Narodnega domc« v Bt rkov'jah. Začetek koncerta l>o ob 4. uri popo'u-'ne. Razpisano mesto. Na c. kr. deželnem sodišču v Trstu je razpisano mesto pisarniškega vodje v VIII. plačilnem razredu. Prositelji morajo predlržiti dokazila o svoji kvalifikaciji za to mesto in pa o poznanju jezikov. Prošnje je uložiti do 26. marca na predredništvo dež. eodieča v Trstu. Včeraj zopet je rsrečila naše mesto se svojim dohode m nova part'ja gostov iz bla žene Italije. Bilo jih je zrpet kakih 200. Parnik »Ravenna« je tisti, ki redno privaja te drage go«te, oh, kako — drage!! Tudi včeraj je novo partijo pričakovala družba milih bratcev ; gotovo v ta namen, da jih obvesti, kje se je moralo toliko in toliko domačih avstrijskih delavcev umakniti z dela in njim napraviti prostor! Eminentna misel, da bi priredili velik koncert na korist nsši prevažni družbi sv. Cirila in Metodija, mora najti odmeva v vseh srcih rod' ljuboih Slovencev. Ideja je krasna! Zdaj pa moramo najti še način, kako bi to misel r živeli in vresniČili ! Naše mnenje je, da bi mo*ka in žeuska podružnica v Trstu prevzeli vodilno vlogo. Ti bi sklicali na pogovor zastopnike vseh društev v Trstu in okol e'. Novi odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh društev, bi potem ukrenil nadaljne korake. Prepričani smo, da bodo vsa društva drage volje sodelovala v tako plemenit namen ! Ženski podružnici drnžbe sv. Cirila in Metodfja t Trstu je poderilo obrt-nijsko društvu pri sv. Mariji Magdaleni spodnji od svojega dobička 50 K. — Srčna hvala ! ker se nisti udeležili kostimiranoga plesa tržflšk h gosja, sti če podarili rodbina Resi 2 K in rodbina Lenček 2 K. Presrčna zahvala ! Ženski podružnici družbe st. Cirila in Hetodija v Trstu je pridobila g.ca Marija Vatovrc sledeče nove udinje : g.co J. Živic, g.f*a I. Potok in g co I. Sever. Vrla okoličanska dekleta naj bodo v izgled marsikateri gospej. Kajti v n8Ši sredi jih imamo se mnogo tacih, ki ae štejejo med inteligenco, a niso vpi«ane v našo preko-ristno družbo sv. Cirila in Metodija. Res neverjetno Fe zdi, koliko brezbrižnosti in koliko mlačnosti je še v naših vrstah ! Ne moremo nimti, kako da se ne rgreva vsaka-tera Slovečka za našo družbo, ki je vendar življenski pogoj za obstanek naroda našega. Na delo torej, Slovenke ! Enajsta ura je že. Bliža Fe občni zbor, ki V o v Dedeljo 28. t. m. Stopite v naše Wo ! A rne, ki ste že, privedite drugih, novih ! Oraib* preRf Jtnin. V soboto, duf 14. marca ob K9. un predpoiuone- se bodo vait-»arsdbf tuk. « sr. okrajnega so b46a vilne -»tvari vrći}« sledeče dražbe prern no : ulica V colo Cieco 3, hšna oprava ; ul'ca Picookmici 6, oprema v zalogi; ulica Giulia 3, oprema v zalogi in rszro ; ulica S. Fran-cesco, hšna oprtva ; Corso 47, hišna oprava; ulica Scorzeria 1, oprema v zalogi. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 4.2, ob 2. uri popoludne 10 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.7. — Danes plima ob 9 13 predp. in ob 9.36 pop.; oseka ob 3 3 predpoludne in ob 2*51 popoludne. Kakor je splošno znano, dajajo Mauth-nerjeva semena za repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva bo Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvet- Ijice. Vesti iz ostale Primorske X Plačevati moramo, sicer pa nas ' ni ! Ć tatelji vedo, kako hesuĆ Italijani radi tega. ker so na nekt t^r h postajah istrske železnice dvojez čni napisi. Ali isti Italijani 'zahtevajo cd s'ovenskih in hrvatskih obč n po Istri prispevke za isto železnico. In nota bene železnico, ki ne bo — kakor je jasno že sedaj — večini naših i bčin donašala n kake ^r risti. Občina Dolina je n. pr. uložila utok na upravno sodišče na Dunaju radi previsoko odmerjene doklade od strani deželnega odbora istrskega v pokritje stroškov za gradnjo rečene železo'ce. Upravno sod šče je odbdo utok in je utemeljilo evojo razsodbo s tem, da je iz proglašenega zakona o gradnji istrske želez jasno razvidna nje korist in dolžnost za prispevanje. Isto tako pravi upravno sodišče, da ima deželni odbor na podlagi »ečenega zakona pravico odločati od leta do leta višino doklad za pojedine občine, kjer teče železnica in so se iste obvezale v davanje prispevkov. Občinarji dolinski bodo torej morali plačevati visoko doklado za železnico, od katere nimajo — kakor izjavljajo in kakor je tudi resnično — prav nikake koristi. In takih občinarjev je na tisoče v naši bedni Istri. Ali nije pomoči, ker so se gospoda dobro zavarovali v svojem zakonu. V zmit-lu svojega Šovinizma zahtevajo, da rečena železnica mora biti Čisto italijanska tudi po vseh vna-njih znakih — svojim zakonom pa so si zavarovali slov. denar za isto železnico...! Vesti iz Kranjske. * K samomoru majorja Bastaja t Ljubljani. Bastaja, ki je bil grško-iztočne vere, so na njegovo željo pokopali na protestantskem pokopališču. Cuje se, da je major Bastaja izvršil samomor, ker bi se bil moral podvreči zopetni operaciji Bvoje loke, drugi pa trdijo, da je pe je usmrtil radi neke žalitve. Zanimiva je njegova oporoka. Gostilničarju v Šiški, pri katerem je navadno večerjal, je zapustil 2000 kron, polkovniku 27. pešpolka, ki je uredil pogreb, je zapustil 2000 kroD. Glavni ded č je njegova sestra v Zagrebu. Vesti iz Štajerske. — Slorensko društvo — čegar delo krog se razteza po vsem spodnjem Štajar-pkem — priredi svoj redni občni zber v nedeljo, dne 15. marca 1903, ob 3. uri popoludne v dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Na dnevnem redu je : 1. poročilo dr-žavnrga pos^nca o političnem položaju, 2. pomočilo o slovenskem vseučiliškem vprašanju, 3. poročilo odborovo, 4. volitev novega odbora. 5. tlučajni predlogi in nasveti. Ob enem pa I o to za štajerske Slovence kaj prav prišla prilika, da soglasno in na imponujoč način dvignejo protest proti nečuvenim zasraraovanjem naše narodnosti od strani Nemcev. Nadejati Fe je torej, da v nedeljo pride v Mariboru do impozantne manifestacije slovenskega — samospoštovanja. — Grozna nesreča. V soboto, 7. t. m. zjutraj se ie pripetila v kamenolrmu Rud. Holcer v občini Činžat strafna nesreča,- pri katfri sta ostala mrtva kamnoieka Feliks Habit in Franc Grb. Prejšnji dan Fe ni užgal z dinamitom nabit rov, in ko ro drugi dan zopet vrtali, se je naenkrat vnel ter provzro-čil smrt /gr raj imenovanih. Oba ponesrečenca sta neoženjen?. Grb je bil star 40, Haoit pa 26 let. — Slovensko pivo ! Ncvo delniško društvo, ki je prevzelo in preuredilo Kukčevi pivovarni v Z^lcu in Lahkem trgu, je z? čelo svoje delo ter jame razpošiljati pivo. — Kreditna zadruga za slovenske obrtnike. Na ol čnem zboru obrtnega društva v Celju so sklenili, da ustanove kreditno zadrugo za slovenske obrtnike. Obrtniki so se pritrževali, da mnrgi Slovenci še vedno ne poznajo dolžnosti do slovenskih obrtnikov, da bi si pri nj h narečevali delo. Slovenci, pfdp rajmo svoje ljudi I — Hudič gre po njega! Dne 5. t. m. je začel pri Gornjemgradu padati balon, odposlan od c. kr. zrakoplovskega zavoda ca Dunaju. Bf čani so ga potrgDili na tla. Ob tej priliki se je prigodila smešna dogodba. Neki kmet jo stal pred hišo. Mi ž se je pre-str; šil in zl.ežal v hiši. Zaklen i je vsa vrata in je pr čakoval s strahom, ksj bo. Mifelil je, da gre btid č po njega. Ko so drugi ljudje balon privlekli do njegove hiše in ga klicali, naj gre ubitega hud ča gledat, prilezel je počasi iz hiše. Seveda se je sedaj nekoliko sramoval svoje nevednosti. Vesti iz Koroške. -f- Deželni predsednik vit. pl. Frayde negg Honzello hoče kakor poročajo >Freie Stimmen«, v kratkem odstopiti in se podati na svoje posestvo na Zgornjem Štajerskem. Znano je, da je pod njegovo viado šel nem ški nacijonalizem na Koroškem prav v klasje. Srečno pot t'irej ! 4- Beljaški Slovenei naznanjajo, da se zlrrajo zinaprtj vsaki t< rek ob 7. uri in pol »večer v gostili i »Stadt Tries>t«, Schulhaus-gasae, v poBebni soo;, zadnja vrata na desno. -f- Namesto v zapor v smrt. V nedeljo dne 8. t. m. so v P< rcčah prijeli nekega delavca, ki je beračil, a ni imel delavske knjižice. Orožnik ga je zato sprovel k okrajni sodniji v Celovec. Ko sta šla skozi kolodv« r3ke ulice, se je delavec nakrat zgrudil na tla. Prenesli bo ga v bi žnjo hišo, kjer je kmalu izdihnil. Imenoval se je J. Poseg-ger in rekel, da je pristojen na Mo?tič in star 39 let. Razne vesti. Štrajk — cerkovnikov. Iz Lvova javljajo, da h« čpjo cerkovniki v Krakovu stopiti v š'r^jk, ako ne bo ustreženo^rj-hovim zahtevam glede zboljšanja plačil. Nepoboljšljiv Človek je bil G:uro Pola-šek, ki je um»l te fini v knzniln:ei v Mitro-vic\ Skoro vse življenje je preživel — po kpznUn:cah. Zadnja tri leta ;e bil v je t, ker je osl^paril n-kega kmeta kak^r zakotni pisač. Na vprašanje, zakaj je to storil, je bil odgovoril, da je 11 r l zato, da dobi obleko, hrano in sta ovaoje, ker da v s*etu nemire dobiti nnbenega dela. Cerkev pod zemljo. Iz Italije javljajo, da so delavci t r. Tre Fontane blizo Rima našli na trap;stiškem zemljišču cerkev pod zemljo "z dobe r m^kega papeži Damasa. Govor se mu je vrnil. Neki 12 letui deček v Edinburgu na Škotskem je bil obnemel vsled strahu. Nekega dne pa sta sedela v sobi skupaj oče in sin. Oče je opravljal sv«je delo in je v naelci in pozabivši, daje sin nem, vprašal nrpripravlj°nega sina o3orno : A kje je meti ? Sin Be je s Ino vatrašil in odgovor 1 : Menda zunai. Str>-h rru je bil vzel govo> 'n h?r; h rr u ga je vrnil. Knežja dvojica z 20 otroci. Vojvodinja Antonijeta P; rmska je povila v P'anore hčerko. To je dvajseto dete v po-* a 1 eni d legati iz we -lanee. Konferenci se predloži v sklepanje pre il< g. po katerem b obe f akciji na volitvah }K>-s avili skuj n° kandidat le liste in bi zavze i n^spr.n vladi opozicljonalno stališče. Nedavna ustanovljeni list »CsUvna Srbija« se proglasi glasilom stranke in se bo stavila zditeva po ustvarjenju vseh do sedaj se ne skl njenih organičnih zakonov, po katerih naj •e obstoječa ustava uresniči v nje polnem obsegi. Nezavisni radikalci nis~> djbili pova b la na konf reni-o. Iz avstro oserske banke. DUNAJ 13 (B ) V današnji seji gene rulner-i sveta avstro-ogereke banke je bil e'ogla-no odobren dogovor, ki se .ma skle-n ti pr>% o lom predlož n a zakona o začetku p'a^evanja v g >tovini z ol eraa finančnima upravama, d t s? obdrže male note (p< d 50 kron.} Po tem dogovoru dovoliti obe vladi b-uki v odškodnino izdelanje not od 20 kron letii j a šj>lni zne?ek 500.000 kron Banka b> mor&U v razmerju vsakc- d« bnih potreb prometa imeti v prometu note po 10 in 20 kron in jih bo marala do zneska 400 mil jon >v popolnoma pi kri vati me tabČLO. je Zahvala. Našega preljubljenega sina, brata in svaka, č. gospoda Ivana Zupančiča kapetani pri sv. Ivanu pri Trstu. spremilo k večnemu počitku toliko župljanov in rodoljubov sploh, da nam je dolžnost, izreči jim tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebe zahvaljujemo še prečastito duhovščino, gg. poslanca in cerkvene ključarje, odposlance c. k. redarstva, svetoivanske pevce za ganljivo petje po poti in v cerkvi, vse tovariše pokojnega, vse, ki so tudi z denarno podporo pripomogli do toli sijajnega pogreba in za krasne vence. Vsem, vsem iz dna srca BOG PLATI ! SV. IVAN, 12. marca 1903. Žalujoča družina Zupančič. XKXMKM*MX*!:XXU*zKnXXXHK*MMXXXX*KU& K K K H n X X X m K x * n « Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že nicve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso tš 7. Telefon 469. Podpisani odvetniki naznanjajo svojim p. n. gospodom klijentom, da bodo njihove pisarne počenši s prihodnjo nedeljo Paglianova pijača * zaprte ob nedeljah. • • • prof. Ernesta Pagfliano • • • nečak pokojnega profesorja Hieronlma Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmactvtićni razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dr. Abram, našlo? Ijati na tvrd ko proj. €rnest pagliano, jNapolj, 6alata San jtfarco štev. 4. X X XXXX*XXKXXXXXXXXXXKX'XKXKXXKXKXX X Manifakturna trgovina Me G1 ulici Nuova. nasproti palače Salem pri p r o is „ I............ 3.S0 23 Blacet Inlet........„4.60 3(i „ Holand St. 180.......„ 8.60 velik izl>ur 1k*1c in naravne kotenine, ponarejenega platna. j»rtenine navadne in barvane itd. 21^- Gene brez kunkurence :>cx: x X X X x n x H Snovij za možke obklee v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znatia nrodajaliiioa sukna Maccari &> Pross ulica Haleanton št. -J. Xa zahtevanje se izvrše od izvrstnih krojače v tudi obleke po meri ter se pošiljajo vzorci brezplačno in franko. X WK*KKXXKKXKX*XKK JAKOB BAMBiČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7 Priporoča svojo zalogo jest vi 11. kolo-nijalij. vsakovrstnega oljsu navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita. ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko H y Svilene plinove MREŽICE!! „ROMIi" dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA KEPREGORL.ilVE LUČI P. ROZZO, ul. Acque št. 12. Odvetniškega koncipijenta fjirejnjt- v s\o;o "»ruo dr. Matej Pretner odTetmi ? Trstu, ulica Cassa fii Risparmio 7. kamor naj se pošiljajo eventuelne ponudbe se spričevali do 20. marca. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jffetodijevo cikorijo MUZIKALIJE- Kiitalogi za Klavir 1 larmonuioa Gosli Cello Citre Koinoruo gouet e, Teo* te Bela za učenje it