Požtnlna plažana v Botovlnl. XIV. leltnlk.
1936. oktober 20.
11. numera.
»L      V
Mesecne
Vu imeni prSkmiirske evang. Sinjorije reditet
I vddavnlk: fLiSAR jANOS, Hurska Sobota.
Rekoplil se morajo v Puconce poSilatl.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Duševnl   lisf"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 20 Oin., v ivttnstvo 30 din.,
w Ameriko 1 DoB., edne numere 2 din.
Izhaja edndk na mesec.
Naprejplačilo gorivzeme vs&ki ev. duhovnik i vučitel.
Večna reformacija.
Oktobra 31-ti je spomenek ednoga najznamenitešega dnčva svetovne hištorije. Te zvončšnji dogodek, šteri vu žitki velke familijc proteštantizms ete dčn za znarae-nitoga čini i za hvalodavajoči svčtek po-sveti, se tak kaže, kak da bi vu sebi male znamenitosti bio; vLm se je ne zgodilo drugo, kak ka je eden prosti agoštinskoga reda barat, te teda ešče komaj poznani Luther Mdrton, džiindževna zrna svoji dii-dflhvni bojov, ti 95 pravic včprebio na dveri wittenbergske gradske c^rkve. Ete za neznamenitoga se vidoči zvonžšnji dogo-dek je pa itak svčtovne hištorije preobratna točka gratao. I ka je to p6stao, ete faktum očivesno negenjeno svedoči kre toga, ka Boža milošča je segnola teda notri vu ži-tek človeči milion. Skoz stotin let se je nabčrao Človeči greh i na stenč cerkve se ttidi nadevao; vu človeči srdcaj se je po-vnožavalo i gorelo želenje po slobodščini dfiše: Boža milošča je dopiistila, naj m6č evangelioma lehko glasno kriči proti grehi i naj se človeča dfiša znovič lehko slo-bodno pozdigava k odprtomi srdci njeno-ga liiblčnoga Oče.
Dogodek etoga dnžva se je znabidti za maloga vido pred tedžšnjimi gospodami, poglavnikmi i zmožnostami etoga sveta, pa 31-ga oktobra je Boži Duh rtimio skoz svetž i pred človečimi dušami se je odprla prelepa p6t oslobodjenja i  novoga  žitka.
\felikanje, poglavnicke i herešanci sveta so lehnoli davno, njihova isnena komaj ništerni poznajo že, ali vu reformaciji nam dariivani novi žitek je vu zmožen tok zra-sao na celom sveti i dnes diiša milionov plava proti nebi vu obl&davnoj pesmi: Trdi grdd je naš Bog ztnožni!
Jeli ščete vredni bidti etoga čudnoga dnčya? Jeli ščete preštimati drdgi herb verovadlttvajoči očakov? Jeli šččte bidti otroci reformacije ?
Toga pot je ne tista, na šteroj — žalost — vnogi hodijo: Zgizdavanje. Ne tisti so vredni štiri stotin herose, trpžče verovadliivajoče i mantrnike, ki zasluženosti očdkov znajo zvišavajoč spominati, ki to evangeličansko ime z nadutov zavednostjov nosijo, nego ki isti kinč, šteroga je refor-macija voskopala z kmice pozablenosti, comprnije i greha, blaženo vu svoje srdcč zaprejo i za temelj svojega žitka denejo. Gospon Jezuš Kristuš mora biti jedini i pravi gospod žitki našemi! Vu dtihi se je potrebno preporoditi! Naša reč, naše či-nenje, naša familija, naša gmana se od dna do dna mora privadjavati k Božoj večnoj voii. Reformacijo — nazajpovrnenje z greha k živomi Bogi — je potrebno nad samim sebom spuniti.
Reformacija je ne dogodek preteče-nosti> nego večen program.
Vervati teliko znamenuje, kak zaviipati sebč na Bozo smilenost. v#         luther.
Strdn 126.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
Primož Trubar.
Dobro prefnliilvšl velko dc!o i pomoči do~ rnače gospode gpflšen je začao Trubar najvekše de!o svojega žitka: ohračanje svetoga pfsma n& slovenskl jez!k. Žmeino se je znao odiočlti za eto delo. Ali te, gda je vido, ka nega drfigoga, ki bi je v roke vzčo, njeaii je pia*ia dulnavest, ka ga zoanje sloveuskoga i drugi jezikov sili k etomi deli. Voogo je p!eii3'ša?c od tcga — kak Trub&r sam pcipovedava —¦ ka de Gospod na *¦ sodni dčn tfld? od on! proso rsčtin, ki so samo eden tglentum vzčli cd ajsga. Efak je prfsitila Trubara njegva dfiSnaveat, »dj vzeme v roltč velko delo posiovenčenia svdtoga pistaa. Četfidi je dobro znao, kak velk* džr de dao s slovenskim svetim plstnoiti smjeoii ffa^odi v roSrč, donok se je ne zviso, nego v poniznom znaojf s?oje rsepopol-nosti se je vfipo, ka de Bog po rjjem zbiido dobre lUdi, ,ki bodc So moje začnjeao nepopolao delo prav nadaljavali i dokončali."
Prsi sad Trubarovcga truda je bio: »Ta Evangeli seetiga Msteuša, zdisj pervič v ta Slo-vensfci Jezig preobmen."' Od svoji pripcmočkov prdvi Trubar, ka je pr: etora obra?an]i vsfgdar pred sebom meo to pržvo vretino n6voga zžkona, šteri |e grški pisan!, zvflatoga |e pa glčdo tfidi na rizločna stdra i nova ktfnska, nemška i tali-janska vSdanjs svžtogai pisaia. V svojem pred-govori |e proso vse krščenike, ndj ga včasi pov-
či}o, če najdejo kaj krivoga ali neraztnetoga v Bjegvom poslovenčenji.
Gda so donianji evangeiičanci v Ljubljani zadovolni bili i pohvalili Trubara za ete prvi (al novoga zakona, je včasi nadaljžro začnjeno delo.
Naskori je vddao: Prvi tžl novoga zakona, zdrža?ajoči vse ifiri evangčiioraie i djanja apoš-tolov. Z edniim je raislo Trubar fiidi na druge potrebščlne svojega naroda i je vkflper s prvirn tL\otn n6voga zakona vodao tiidi eden kalendar; MeSanchtonovo deio: loci cotnmunes v sloven-skom jeziki, štero ioxe aeden dugi predgovor", zdržd?aj6č pogiavitne nžvuke e?a.ng, vere: nadale svčtešoje i nedelske evang^liorae z raskladanjem. Poedini (žli te velke knige so se tiidi zoseb od&vali.
Eto vodan{e prvoga (a!a n6i?oga zakona je velke vdžnosti posianolo tudi za Hr?ate. Trubar je nairare v predgovori vopovedo svpje vupanje, ka do ništerni hrvapkl duhovniki njegve spise na hrvaški jezik obrnoli, naj bi se reformacija tfidi med Hrvati i Srbi iežej razššrjavala. S poraočjov tč knig je velko vupanje meo Trubar tUdi na povrnžnje Torkov gledoS. Viipo se je etak vse Torke k spozaanji njihovi grčhov, njihove spre-obrnjene natiire i k čistoj pravoj krščanskoj veri pripelati.
Od svoji prijateiov je dobo Trubar zadosta ponsoči, tak ka je slobodno mlslo na spravlanje edne hrvaške tiskarne,   Pa  ttidi  svoje  delo je
Krivda i pokora.
Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS.
XXXIV.
Herberta rodifelje so že ddvno spšli, on pa je pri okni stao i vu krnično noč je glčdao, gde se je ni edne zvezdlce ne da!6 videtl. Nika ne-prerazmenjenoga ajetni je e§ da!6 si dclilččt! v postsSo, donok sc \s prisiio na to. Ali gda ie posvet vgasno, ka bi si doJilego, eden oster krič so njerni začfile pfiha.
^Herbert!"
Nepoplsani strah ga je oblado i celo te!o njeoai je odrevenilo. Zda hitro svečo vulge, k okni skoči i poslfihia Y6 vu n6č. Vone je ta merna tišina edno nezarazraeto skrivno pesern popevala i Herberfa |e mraz tt8so. Odkud se«je čiio te strašen krlč,   &li  njegovi  živc! so že ne
vredi? Nazaj si je dolilžgo i za kratko je vu teikl sen spadno.
Rezika ie z brezja naravnO domo bežaia v svojo hišico, gde se je pred postelov na koletia yrg!a. Kak dugo je tak klččala, je sšma ne znala. Že je sploj kmica grataSa i vu hiši je povsud mbt prebivao. Pred kratkira so jo k veččrji zvžli, ali ona je že ne znala, gda je to bilo. Petri se je tak vfdlo, ka samo z detečega truca ostane od večerje, za ženskc černere se je ne dosta bri-go i kak na.adno, se je na pot vzeo v ožtarlfo.
Rezika se je tffidno i odnemorjeno vzdig-nola gori od postele, pred šterov je že v6re du* go k!čča!a i z trepetajočimS prsti je napisala pdr reči na eden beli papčr i je doli po stubaj v6 odišla. Vu glšvi vrteča blodnost se nje je na friikotn liifii ma!o vtišala, bole mčrno se |e zdi-hasaSa. Ka naj začne? Z odiočnov vo!6v j* prišla vo z hiše i samo zda  je  vidla   zaistino
okfober 20.
DUSEVNI LIST
Stržn 127.
znao z dcmžčov pomočjov nadaliavat!, tak ka je naskori v tiskinio dao drugl \i\ novoga za-kona.
Te ga je pa nikdk zatožo  pri wlirtember škom poglavari Krištofi, njegvom dobročinHeii i prijaieli slovenske reformžcije, ka so njegve slo venske knige pune blodnoga včenjd i  zwingii-janski navukov. Zosebno so ga zatožili,  ka od krsta, Gospodno?e svete veččrje i od spravičanja ne vči ptL?oga liilheranskoga , nžvuka.   Dorsžči slovenski lutheržnl so mogli sodbo   povedati  i gda so vsi edni bili v tonti,   ka je  tožba proti Trubari krivična blia, je Kdštcf dovolo nadaljž vanje dela.
Zda je pa dobo Trubar pozvžnje, nžj se povrnč nazi\ v svojo domovino i začne organi-zerati evang. cerkev na Kršnjskom. Domdča evang. gospoda ga je pozvala nazaj, &t so se piišpek i duhovnilci ne brigaii za predganje i diišno pastčrstvo, Btak ka v etom g!ž vnom mesti (Ljubljaai) i v glavnoj cerkvi se niti na sveti Božič, Vfizem i Rtsale ni edna predga ne držL" Dale se tožijo v svojem pisnai, ka se niti mčra-jočim na njlh lastivno želžnje ne obsliižžva vo Gospodnova svža vefžrja pod obema podo-botna. Zednim so prosili mesto Kempfe«, naj njitn včini eto slOžbo krščanske labčzni, ka od-piisti Trubara, ve s! oni leže rdjdejo ednoga pripravnoga predgara. Trubar se je obrno do Krištofa, naj njetni on pa svoji kričanski i zev-
čeni tanačeikaj pove, alS bi nžj proti cssarovoj voli, ki n\emi je prepovedo bipaaje vslovenskof domovini, zda douok nazaj 16, i Če de šo, kškši cerke?ni red nžj da tam pod p&pinskov oblastjov bodočoj evang. cerkvi. Kranjskoj gospodi je pa pfso: »Pridem na Vais pozvanje i naj rao včasl drfigl den, kak v Ljubljano pridem, obešeni ali zežgžnl*
Etak je Trubar pozvanje doisače gospode z velkov radostjov spržjo, ali nč se je raogo včasi na pot spravlti, ar ga je zadrža>alo ešče tiskanje sicvenski t hr?ašk? knlg. Rasno zda se je mogo Tiubar z nal^ekšimi težkočami borii!, štere so ogrožsle njegvo celo delo, Penezi so njemi sfaliii i zast3?iio se je tiskaeje svčtoga pisma i drfig! kn;g. V etoj nevoli njemi je pri-skoto na potnož Uognad — tiidl sin sloveaske zerai^, pogiavir štžjerske pokrajine, ki je zavolo e«?ang. vere zapfistiti mogo čest i doraovino. Ungaad je zda svojo gorččo vero i svoje velko bogžstvo v sifižbo siovenske refor^acije postavo. Na lasiivne stroške je nastavo v Urachi bibiijski inštitut, gde bl se na tiskfeie siovenske i hrvaške evang. kn?gc. Trubara je postavo za ravnatela celoga initituta i da bi na mesti bio, ujemi je preskrbo dfihovniško slfižbo v Urachi. Prvles kak je Trubar prekvzeo svoji dve novivi sifižbi, je ešče vodao nadaijavanje novoga zžkona: Pa-vtl apoitola obd lista k Kodntuidncotn i list k Galatancotn.
ono biodno i grehšno, štero je včiniti nakonila. . ŠOm^ča voda jo je tuagično vlekla proti mlini. Sploj pri steni mUna je stanola rr.ed brezovim grmovjem, šteroga sfihe veke, kak gola rebra so se svštile vu kžsnom mtakl Pred nogdml se njž je voda peniia i šumela, kak se je prek glžvka dolisipavala i se je obr&čala vu vrtelci, bele pene delajoča, štere kak bledi skGšdvajdči obrazi so se brzali na njo. Od raztrgsni oblžkov ]e mesec voobsino i Reziki se je tak vidlo, ka na blišččči valovaj se bele viie ziblejo vu sprevčd-nom plesi. Šiiraleaje vode jo je spomčrilo i se je ne več branila toga skrivnoga compra. Edna mžla vila je proti nje vzdignila svoje pčnave rokd i te mrzle kaple je na njo poškropila, do-nok te kaplice so vlufii ostasole i se dale po-škalile. Ta mšla vila je smeheč trdsila svojo barnžsto glavo, štera je Ingi bila piispodobna, ki je vu všraši na fararovoga Herberta čžkala,
Na giobočini vode so svetie kcriae cvele 1 so nj& z vorazcvetenšoii gis^amJ kivale gori l ržsan na dfflgom bregi potoka je Herbert stao, ki jo z dvema rokaraa zov^ prek k sebi. Zda se njegov obrdz preobrsse, ZveličiteJa trplenja pun i nes-končane Ifibezni obraz gleda prete k nje, lubfeni pune očkiske roke se vf^gnejo z nezgrfintanov miloščov prflti njž — z travnika proti mlini se pijani Idrmajoči moški giasi čfijejo. Rezika se v ceions teii sfrosi — edea stopaj napre — eden krič; »Herbert!" — i ti penjajoči vdlovisoedcn lepi, mlidi stv8r zaprli vu s?o]a nžroča. V istoj sekundš se z druge stržni eden krič fuje: ,Jezui, Mšrija! Na pomoč, Na pomoč!" Ta ralajša Ehrbacherova hl&pica je pri pre-klataom oknt staia i si je zguča^ala z svojim dečkom. Ne sta vzela na pamet to pr! potoki stojeSo, al! to sta vidia, ka se edno telo vu vr-tžlec vrže.                     '             .        .     ., •._,
Stršn 128.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
Doma na Kranjskora so  ga  že  ne  mogli včakatl, zato so po njega poslali ednoga čestni ka.   Z njim se je napfito zda   Trubar  v  svojo domovino.   Že na granici so ga vnogi  Čakali i vsigdar več i več iiidi je prihajaio njenai protl i s skuznatimi očrai pozdravialo svojega reforma tora. Njego? prihod v Ljubjfžiio je  že  v  edno velko radostno procesijo zraso.  Z nepopisanim veseljem i navdušenostjov ga fe sprdjalo giavno mestc. V znamenje  radosti  so   vse  Jjubljanske hiše z zastavasii  bile ofdnčane i gda je že pri-hajo po vilicaj, je muzika frtao vore  igraJa:  te deum laudamus — hvaHmo te, Gospodne. (Dale.)
Na reformdcie svčtek.
Pred tebom stop dičečl tebe
Šereg tvoj, milostšven nai Bog
Ino srdca aldov tebi nese
Za vsa dobra vzeta z tvoji rok.
TS sl bio vs!gdžr trdi grad zraožni
Ino raočina naia stalna,
Vu vreaienaj fiižaS prcganjsnji
Naia na]sta?r?eša obottiba,
Gda je krlpa vera ino bloda, Pokrila dflše I č!e'Ka dosjs, Tvoj sv^ti s:m je nastavo teda Mateie cerkvi furidaroeHtorn. On je steza žitka i pravica,
Vu ktnicl natrs gorčča sveča.
Či na nas vder^ bar mreže jžlnost,
Pri njera mžmo' slobodjenja brod.
Kmične glave so tak oraračile Z-tadsnki ajeg?o čisfo včenje, Ali sni verjemo z-epoštolmi, Brezi tadankov zmišlenš nj^, Zveiičanje je li samo pri njcm,     ' ' Oa je gla?a raatere c^rkvš, Vefdvečni žitek mdmo 1! vu njera,       ' Zvon njega nišče ne drugi.
Kelko preganjanja so trpeli
Za vero tak vrel! oče?je, ASi Krietuša go ne zavrgli, Prčstall temnic i gaij mantre. Njih mantra je s^gla gor' do nžbe. Ali trpllvo so nosiii, Kristuia se do konca drž^či, či bar ndba, zem!a raa preldti.
Dlka boj tebi, sveta stvoritel,
Ka si bio verea Kai zdržitel!
Boj I po etom tfl naš branitel,
Vtrni tvoji rnlll vsrite!.                    ;,,^__,.
Ti bojdi srdc našl jedi/ji troult,
Gds fiatn dcj zafde žitka sunce,
T« bojdi naš vekivečnl gospfld,
DlčiU te bomo oa ?eke!
Fltsdr /dnoš.
Peler je dobro napiti plopao dorao po tiav-nikil, daes se jp nazajdržo i «e je telko pio, kak pa druge dni. Edr.o nemerno občuiefije ga je vtdno domd sililo. Za njim sta jnjegovJva dva soseda sfaps!a popevijoč. Gda |e Peter glas t-a poeiočzvaaja z niHna čflo, je z diigimi sicpaji bežo napre.
Gda je k potoki pribežo, so hiapci i drii žSna že močno pri deli bali. da bl z ponsočjov haklov i drogov to nesreSno z vod6 vo pafčgnoii. Peter je v vodo pogledno i kak steisa je bledš postano; vu vdlovaj se je edna bieda glžra vidla z batt&stinii vlasdmi za edno micuto, naj se vu drugoj pa vu vrteica glcbožiso pogrozi.
MGospodne, sarno zda edaok bojdi sniiieiii!"
Te disji, brezbožen Peter fe zakričo de reči prek potoka, naj nj^ g'as Sogovje kak gr-raeje protenje odbijajo nazaj i si |e kaput doii-vtrgno z tela. Prvle Ilki bš ga nazajzadržati mogii,
se je ?u vodo vrgo i valovje so se vktiperzaprli obri iijega. Že ob dsugim se bori Peter vu svo-|era žitki z sasrtjov za dete svoje, a!i zaman. Voda je di?je šutnžla, gda nje je odvzeti bio porob.
Pa kak ednok, ored d?ajsetlmi Jetrai, je eden dečko bežo vu farof za pomoč i za edno kritko poIvčSre so tam stalt trije z sna zbiidjeni lCdjž prl tmtvo]. Za pomočti je že ne biio. Petra sta d^a močsiva dečka vu hiio oduesla, ga do-lifszSežda i na pol rerivoga v postel položila. To rortvo so liidi eu hižo šteH odnesti, ali Her-bert je kcojstopo, |sh je na stran potisno i vu svoje fižroča je prejao to lehko telo.
»RSzika, raoja driga siroJa Rezika!"
Kak edno zdiihai-anje so bi!^ njegove reči, gda je to dre?eno tSlo v hii? na postel položo.
Vfine, na svetlo mšsečno noS so se znova ktnični obiaki zb^raii, deidž je začo idti. Natura se je jokak za eden cvetčči niiadi žifek. Z sho-da se je nova Gtra 6?&tila.                        (Dale.)
oktober 20.
DOŠEVNI LIST
Strdn 129.
Poravn&vanje pokop&lišč.
Cintor, kak nsesto poEivanja n.aši odseijeni lfibezniisos, nžjveč Ifidstva vu požtfivanjJ drži, oskrbfije. Vu dosta rnesti prelepo pcraniane cin-tore vidimo, ništerni je takšS, kak eden veiki park i vu etakši Jepi naturni okrož nesčjo v6 svoje tnrtvece k počinkL Ceio vu včkši vSrašaj merkajo na poravnanje brfitiva, ali žalost po največji ves-nJcaj je brfitlv ešče dnesdčn preveč zanenižrjeni. Pa t!sto rcesto, itero telko skuz |c vlažilo, gde naši liibezoici počivajo i gde mi tadi bomo po-Civali, ne raore biti zaraščeno z plevelom, ali ko-pinjem. Vreicen je že ednok, naj se vsaka ves gjčne i poravna svoj brfit!?. Porasnanje ndvoga ciatora je lehko delo, ali vu najeeč mesti jepo tržbno, n&\ vezdašnjl, nepravISno nfican! cintcr prefora alivsmo tak, kak to žeie poitflvanje. Naj zdaj pckSžerao na to, kak bi se dalo to pora> navaaje dosegnoti.
Te najprvi stopaj je to, naj vsaka vžs gjti-leš drži (vu navzočnosti veškt ženski kotrig) i na tom si poguči rioduSe poravndvanja. GjOieš vGpovedati mora, ka pokapanje se nesme serria godit! poieg lasne vole, nego sarao po rždi. Što si napre posebno raesto šče zadržati. tisti gviiš no šu'rio pldča vu veSko gaso. Te penezi se na poravnaaje cintora tnorajo obrnSti. Pri pripeijS smrti te notrizglasitel k oskrbnikS cmtcra ide, ki grobao mesto vu rčdnoj liniji vooznameni.
Pri poravnanji je prvo delo notrivtalanje clntora. Edno glarao pot je poirebno predvsem napraviti vu staeri dužave brutžva. Eta glavna p6t bojdi 2V2 rcetra široka. Z-glavne poti se lehko razvljajo na desno — levo stranske poti i eti bodo voodločene pojedine parcele, posebno gorjzrastieuiit! (približno 2 metta dugi i 90 cai žiroki grobi, od eno?oga na vse strane 60 cm vkraj),  Dužina dece groba je 130 cm.
K glavnoj poti z džsne, leve lepotična dre-va, lepotično grmovje nasadimo (bela breza, ja-ponska kutina, lepotlčni gioj, thuja, jesenov ja-vor, iorsythia, hibiscus).                      ^.;,._, ¦
Naj pa nebode zaman vse naSe delo, zagra-diti tiidi tncramo cintor i vraia c6j napraviti. Či naednok netnatno pokritja, vsako leto lebko eden falat zagradimo. Ndjspodobneša je 125 cra visika graka zpletenoga droda, odzgoraj eiče dvareda z pikastoga droda. Kre grake vu 1 meterskoj dalečini od enovoga lehko nasadimo vsigdar ze-Ične mahonia-grtniče. Mahonia se nahitroraa raz-
prestrž 1 k pletenji vencov se lehko preveč dob-ro gorlponfica.
Po takšetn poravaanji cintor lepo oskrbleni vrt poslane i satol veižarje se čadOjejo i radfi-je|o, ka ešče etakše je tudi raogčče. Naj pa ferez-sičal iiidjč, dotižno decs Kečlnfjo kvara vu lepi deiaj, po poravnanji se razglžsi, ka štofeoH kakii kvar včini na brfitivi, tlsti se strogo pokaštfga I ka roditelje so odgovorni za svojo deco
Istino maš, prijateo: onomi mrtvcci je vse edno žes ka gde počivle. All tebi ]e ne vseedao. Tvoja skuza, t?oje srdcd od toga guči tsm obri groba, ka šteroga sl nateliko lubo i šterl je nateliko teb€ lubo, tisti je vreden edne kcrine od tčbe ...
Letno spr&višče Gustav Adolfa
Drtištva naše orsačke cerkve
v Osijeku.
Ous?etek toga naSega JObezai sprasiJča se je 19 ga z?ečer ob 8-mi zaSno v navzočnosti prečast. g. puipeka Dr. Poppa, k&k predsednika drOitva i veči odposlancov z vseh senioratov naše cerkve. (Z naiega seniorats sta Luthar A. puconski duh., kak biagajnik drOžtva i Škalič Š. lendavski duh., kak odpcslanec seniorata tao zela pri osvetkš.) Nazoči so biJi tadi verniki te male (350 diiš) Osečke graajne, tak ka se je cčrkev napunila. Cerke? je bila lepo okrašetia.
Nazoči bodoče so pozdravili nšjobprvim agilen šinjor žla?onskoga seoiorata i osečks doh. Walter. Z toplimi rečami so tolmačili veseljfe svoje male gmajne i so ogvuiali nas obri gosto-liibnosti njžne. (Tž mala gaaajna je više 100 gostora daia kšenki kvarteo skoz 4 dni. Poseb-no so se voskazali v gostolubncsti vreli sinovje odličnoga rojaka naše krajlne, pokojnoga Szinicz Lsjoša, k! so ne samo 4 gostom daii stan, nego so vedno 3 autoje meli pripraviene za vse goste.)                  '
Po pozdravi g. sinj. Waltera so g. pfišpek zdignoli reč i so z leplmi refžmi pozdravili na-vzoče i zahvalili gostoliibnost gtnajne. Potem so bile napredavanja niiterni diihovnikov od njihove diaspore (raztorjenosti) i lepe deklaroacije decč od dela G. A. DrOštva. Zmej je popevala graaj-na i 5 cerkveni koruiov z razni rrdli gmajn Slavonije i z Oseka. Te cerkveni khoruije so se
Strdn 130.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
več vor vozHi po žekznicl i t6 na svoje stroške, satao da nofri pokažejo svojo dela?ne?t i /tifce zen do svoje cerkvi i do G. A. Diuitva,
Veselo diišopozdigavajoSe je bilč glčdati, kak so se te pesmarje z prosnoga naroda vrše-nHi, da se v5pokažejo. Midva Pre-kmurca sva pa žalostnlva bila itak, ar sva si na to »islila, kellko smo mi nazaj, kelko sjeo ešie dužni Gospodnorai Bog& i našoj cerk?i, da se pri nas neve takše ksj vopokazsti, če tfldi so našc gmiijne ne tak daleč edna od ove, kak tiste v Slavoniji.
Na drugi dča, v nedelo je osvežešnja Boža slfižba bM, pri šteroj je predgao eden velike zuanostl ešče middi dfihovaik z Beča, Dr. Krfmm.
Pri božoj sliižbi so pa razni cerkveni khorušje popevai«, kak v soboto večer.
Po poidnevi ob pol 3 je bilo (alanje darov. Pred tžlanjem so pesmi bilč, potern predavanje-thecJ. profesora z Berliaa Lic. Dr. KUainetha. Potem so n*tš g. piišpek držali kratek a!i srcč gibajoči odprtni govor i potern se je začnolo naznanilo zapisnikara G. A. D,, D. May a celsko-ga duhovnika. (Sam je za volo bolezni ne bua navzoči, njegvo preve? interesantno naznanilo se je goriprečtelo.) Z naznanila zapisnikara i bla-gajnika Luthžr A. diihovnika se je vždo nashaj i delo ednoletncga prizadevanja nažega orsač-koga G. A. Driištea.
Z toga smo videSi, da so se v preminočem leti v razni seniorataj sledčči aidovi nabr^li vkiiper (v oklepaji decč dar): Bačka 10400 D» (5061*5 D); v netniki faraj Drdvake banovine 10200 D, (6925 D); Syrnsija 8100 (1243 75 D); Prekmurje 7391*10 D (12495); Savska banovina 6700 D (1334-25D); Banat 39245 D (708 25 D); Bosnlja 3295 D (10795 D); Beograd 3100 D (101 D).
Z toga se vidi, da či bi malo več vrelosti i briganja bilo v nami, bi lehko prvi bili i tč bi naie raztorjencsti, posebno Apače več džra doblle.
Dari so se potetn razdelili, kak so to od-poslanci senioratski G. A. Drflštvov i g. Pfišpek že v ednom razgovori v soboto (19 ga) popol-dnčvi napre določili. Luthar i Skalič diih. sta se gori zela za našo vu velikoj nevarnosti bodočo raztorjenost, Apače, da bi glšvnidšr, 14.000 Din dobila. Ali td je itak ednoj srmaškoj filiali v Bosniji (Branjevo) bilo podeljeno za zidanje mo-litvarnice. Apače i Bingula sta dar troita 5.500—
5.500 Din doblSe. Lendavska gmajna je 3000 Din podpore dobila ua odplačanje cerkvenoga dugi. Zvfin toga je zagotovljen dar decž pridočega lets za Apače. Te dar }e Jetos bifiii 10 000 Din zneso, dobiJa ga je Kcrsče fil. gmajma v Bosniji. Itak je lepa i vso zah5ali3ost sredna podpora ¦ našoj rf.ztorjenostl
Po razdelitvf dara so bil^ eiče pesmi, dek-laffiacije i napredavasje nišierni dflh. od diaš-pore. Od naie diašpore, od Lendave i Apače je lendavski duh. Škaisč meo napredavaaje v ne-N delo več^r pri skiipnoj ?eč^rj?, gde so tfidl drfi-gi dfih. napredavanje držall (linjor Turek z Bel-grada, diih. Klein z Mitrovice i drfig).
Napržddvanje, štero je za vclo posliiia- ccv v netuikotn jeziki aioglo bidti; so nazoči bcdoči duho^nicke i drflgi z intereseranjesis posifiSaH i ešče driige dni so se ništerni preveč zanunaii za naie razmere v prekmurji. Namreč po osvetki G. A, D. je ežče 2 dai dfihovnižka konferenca bila. Pri duhovn. konferenci zvfin dfflgi je napre davanje meo Dr. Krlmra z Beča, Dr. Kunnelh z BerlHna je na žalost betežen grato i ne je mo-go naprfida/anja meti.
Vsaki, ki je pri toui fisvetki v Osijeki tao vzeo, je Ičpe spomenke cdneso z sebov domS.     Jts.
Peter = pečina.
BPrid6Či pa Jezuš vu krajino Cezareje Fi-llpove, pitao je vučenike svoje erkoči: Koga men6 pravijo ladje bldtl Slnd čtovečega. Oni so pa erkii: Ništeri Ieana KrstiteJa, nižieri pa Elija-ša, drfigi pa Jeremijaša, all ednoga z prorokov. Nato njirn veli: Vi pa koga me pravite bidti? Simon Peter pa odgovori i erčč: Ti si Kristuš Sin živoga Boga,"
Peter je bio tak prvi, ki je to z jezikora javno priznao zmcd dvanajsteri, da je Jezui Kris-tuš sin Bogš živoga. Td cčrkev \t tak prava, itera je na tč temelj — pečino zidana i vsaki poedinec, ki tna tS Petrovo ogviiianje, je kotri-ga te cdrkve v nebčsaj.
Tii nam svetlo pravi sv. Diih, da je pe-čina to, ka je Peter priznao, tak ng Peter sam, kak takii, kak td vči r. kat. cerkev.
Da je to tak, poglednimo eiče, ka pravijo od toga cerkvcni očevje, itere eiče dnesdčn vl-siko ceni rim. kat. c^rkev.
Sv. CiriJ pravi: »Mlslim, da se pod rečjov pečina, soie popunoroa gvušno rzimiii vera apoitoiova."
oktober 20.
DOŠEVNI  LIST
Stržn 131.
Sv. Hilarij piišpek pišc: »PečJna je blagos-lovljena 8 je edina pečina vere, štero je Peter priznao."
Na te pečini, tak na verepadlfivdnji je zo-zldsna. cžrkev.
Sv. Auguštin, šteromi ide vsa lisi takratne vrsže, pravi: *Na tcj verl, štera prSvi: BTi si JezuS Krisiuš Sia žiTOga Boga."
Na te pečini, štero si priznao, ščžm svo]o cerkev zozidatf, ar je Jezui Kdstuš bio fd pečina-
S^ti očevje ono znarnenlto mesto: BTi si Peter i na te pečlni zoz'dam svojo cčrkev, neso nfgdar tak razmili; kak da je cerke? na Petra zitiana, tčmveč na pečino, ne: super Pefrum ~ nego super Petrara. T6 je na verepadliivanje to-ga apoitola.
Što tak to verje, ka je Jezuš sin Boga ži?ogat i ka je "zeo na sebe spodobnost čiove-ka zaio, naj reši človeka, te je zidan na pečšno, Jtere rr,cž satanova ne bo premagaia.
A. Thaler.
Rteločni mžli glfisi.
Radosti glas. ,B6g je ohratuba i tnoč naia, vu vsakom sfiskd?anj! gotova pomoč najdeaa." (46. žoit. 2)
Pesmena ftniga, Nemike gtnane naše or-sačke cerkve so dobile novo enotno pesmeno knigo. Pesmeaa kniga zdržžva 498 pesem; na~ d?Ie Luthero? mali kaiekizem, Augsburgsko ve-re?adliiv'dnje, lot€Zi na?uk tned našov evangeli-čanskov i rim. katoližkov ino srbsko-orthodok-sov cerkvov, aazadnje ešče molltd i lekcije za vsakdenešnje pobcžnosti.
Počastitno pozvanje. D&nska kržlevska vlada je po jugosiavskom zvčnešnjem mlnistrstvi pozvaia naiega orsačkoga pfiipeka Dr. Popp Filipa kak gosta danske krilevčine k 400 K-tnici notrispelanja reformacije v Dšnijo. Ousvetnosti okt. 29-31. bodo vu Kopenhdgi. Dr. Popp pQš-pek tao vzetnejo na osvetnosti z dvema predž-vanjama.
Banatski seniorat je okt. 19. i 20. v Pan-čevoji spomJnski svčtek svetao svojega 100 let-noga obstoja.
ProteStantna svetovna zvčza je letošnje svoje spržviiče v Podjebradi (Čehsko) mela septembra 21—23. Našo jugoslovansko Evange-ličansko Cčrkev so Dr. Popp pušpek  zastopall.
Nov. 9. i 10. bode meo v Zagrebi tanžč naše orsačke cerkve sejo, na šteroj todi taovzemeta D. Heckel berlinski pfišpek i D. Geis$Ier gene-ralni (žjnik Gustav Adoifa drQšt?a.
Samovolnl dari. Na goridrždnje Dfišev-noga Lista: Teralin Štefan kuržtor Šalamend 2 D, Dr. Kuhšr Aieks. prim. Ptuj 50 D, Škodnik Ana Francusko 20 D, Godina Ivan Šalanjenci 2 D, Brelih Otoa vučitel Bogojina 20 D, Š ftar Dragutin krojač M. Sobota 40 Din. — Na ne-sprehlivi venec LuthSrove Flisžr Sarolte: Štubelj Mirosiav — Benko Marija M. Sobota — Can-kova 100 Din. — Na Dsjački Dom : Šiftar Ja» noi vuSItel z tQ?Lrišlcov Brezovci 50 Din. — Topla hvala vsem!
Turobni glasi. Zadnji mesec so se z Pu-conske fare cdselili vu večnost: Poredoš Kata v Predanovci, stara 71 leto, vd. Kuzraa Žuža, rcj. Friikič ? Brezovci st. 82 1., Šftar Števan v Btezovci, st. 83 I., Goričdnj Kšrolj v Polaai st. 73 1., vd. Šinkcc Eva, roj Vukan na Vaneči st. 72 1. i eden otrok v Predanovci. — Naj mšjo sladtek grobski sčn i blaženo goristanenje 1
Dari na Dijaški dom. Z M. Sobote g. Šifter mlinar 25, g. Jarnovič Peier z-iuvžrišicov 50 dinžrov. — Eiče so dariivali: Z Martjaocc 66 kg. pšenfce, z-Sodišinec 37 kg. pi., z-MJajti-nec 16 kg. pi., 8 kg. žfta; z-Vančavčsi 15 kg. pš., z Renkovec 14 kg. pš, z-MCrski Petrovec 12 kg. pš., 5 kg. ž.; z Črnelavec 16 kg. pš., 2 kg. ž.; z-Ktipšlnec jedino Kočar Jožef 10 kg. pi, z Veičice 16 kg. pi., z-Noriinec 18 kg. pš., 14 kg. ž., z Gradišča 18 kg. pš. i 14 dirjžrov pL-nez. Vsevkfip 238 kg. pšenice i 29 kg. žita. G. Kovats Števan so z 33 kg. pšenicov dopunili, tak da je vse vkOper 300 kg. daoo. Bodonska fara je do tre kcblov žita dariivala. - J5ko lepa hvila i Boži blagoslov za dobrovolne dare! Le-tos je slab pov blo i donok je nika ziilo pri dobri srdcij na Dijaški dorn. Gospodin Bog daj blagoslov, da i oni, ki so letos ne mogli darfi-vati, na prišestno i oni tQdi kaj bodo meli na te cil! (?)
Ka novoga? V Španiji uporniki pomall notrivzemejo celo držžvo; zdaj so že obkolili Madrid, odkec rdeči belijo na vse strani. Tfidi zlato narodne banke so že odpelali v Francijo. Strašna bitka je bila v Toledi, gde je par sto kidetov neverjetno juaaitvo pokazalo. Tem ju-nžkom je satn Hitler Cestitao. — V Biickeburgi v Nemčiji «o 4. okt. meli   velki   kmečki svetek
Stran 132.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
(Erntediinkfest), gde je Hitler i ktnetijski rcinister 1 niilijon kmetarn držao govor od ikcdHvosti konmahma. — Angleži bojne ISdje delajo, pa ne saiso edno pLr, likj včasi 42! Angleškš leta lec Swain je pobio viškski rekord v s!:ratosfero s svojitn baloRoin. ar je 15.230 m visiko prilso. — V Mflocheni ie 6 okt. mro vogrski njjn:sfer-ski predsednik G6?rb6s Gyu!a v 50 letnoj sta-rosia. Pokojsl. ki je bio močesi evangeiiCaa, je ksk afetivni cfšcšr slflžbcsvao v Varaždini, Zagrebi i v driigi «estaj Savske banovine pred u.edisije-Djem. Siobod so jems.U preezvjšeni pušpek D. Dr. Rcffay v spremstvi 47 esaugeličanski dii-hovniko?. — V Varažditn so svetil! 300 letnfco varaždfnsfce gstnnaz^je. Na sveesnast so prišli sam ffliaister včenja g. Stošovič kak zastopnik ^rJade, — Na drfigo obleiirc® trcgične smzli aa-šega Vifešisega icral^a Aleksandra I. Jediuitela so se v vsfi\ cerkvaj 9. t. m. obrdžale molit?e, — V Beogradi je gotov novl parlament, ki je pre-veS Sepa zgridbs, Haprav!jena po naisaoderaejšoj arhHekturi. V ništenrn dvoraoaj so podi iz gu-mija, pohištvo je pa vse iz orefaovega lesa. — Zakon za zaščito kir 6Ski dugov dobi ob^^ziio moč 1. novembra. Po totn zakoni se vsi Au-govje v bankaj, ali posojilnicaj do 25000 Din znižafo tia polovico tistim dužnikom, ki so pod zaščito. Dugovje nad 25,000 Dln se pa bodo posehej obravnivali. K zniianji dugov prispeva Priviltgirana sgrarna banka v Beogradi 25%; pa vsaka bankas ali poso|'lnica lUdi 25°/o šz svojega rezervnoga fonda, a!i deinic. Privitni, obrtni ali trgovskš dugo?je se pa raoreio popolnoraa po-ravnaii. Po tom zakoni bodo tfidi »zmržnjene" vloge ?8plai5uwalL — SSaba ž^tva je w Rus'ji. — Japonska &?6 bcjno s Kitajci. — Znižana jc 30% Vrednost francuskoga franka. Druge drža-ve (Šveiz, Čehoslovafeija, Iialija) spodobno so znižale ?rSdnost svoje zlate vslufe. — Grozen orkaa je bio na Fiišpinski zatonaj, iteromi več sto ludi je na židov spsdnoto.
Pošta. Banfi ViStna Francuško. Pismo i pcsem prejžii. Ar spodobne vsebine veršuie srsso že večkrat objavili v naiS časopisaj, nernoremo skoron tsto ponavlati. — Vukan M. i Kata Ia-d!ana; Novak M., Novak A., Deich T., Flisar Fr. Ch!cago. Vaše pri}aznšve redi srao ra?no pri za-klučenjietenumere prijali. Vpnlestnoj numerlvet Topeo pozdrav!
Marela.
Eden mladčnec, ki je obisko svojo strino i gda je žč ržvno odidti šteo, je zagledno, ka vune deždž zača idti. V koti je na pamet vzčo edno marelo. Štčo jo je vzčti i za dovolžnje prositi, ka bi jozse-bov vzžo na pot, ali ta žena je opazila
njegovo nakanenje, vkrajvzeme marelo i erč^ na mladčnca: ,,Ne, ne.to marelo ne vzemi z sebom, že je 23 let ka jo mara pa sam jo ešče nigdar nš dšla na deždž ka bi se namočila. Ti me zarazmiš, či jo tiidi tebi ne dam."
So ludje, erčž k tomi Spurgeon, ki svoje vadluvanje milujejo, kak eta žena marelo. Na visiko je poštiijejo, z velkov brigov je zdržavajo vu kakšem koti, ali kak v omžr zapreto, ali navvon je že ne-prinesejo vu žitka vihere. Šparajo je na vekše nesreče, kak na primer na vmeranje. Ali vu vsakdenžšnji žitek je že ne vzemejo z sebom, vu tom brezi vadlflvanja i vere hodijo, kak vu deždži brezi raarele. ,,Ti tudi ?"
Z živlenja ednoga šolskoga vučitela pobožne žend se pripovedava sledčči do-gotek:
Eden dčn zalecano pribiži vu hiso hla-pica i erče: ^Gospa, ta sosedova grda Žofa je že pa vu našem ogradčeki i krdd-ne to najlepšo šalato."
Gospa je hlapici zapovšdala, naj fiho bo i nikomi naj ne pove ni reči. Za pdr dni, gda so se šalatna betva vu glavo za-prla, je narezala edno košaro puno, dala jo je hlapjci i nje erče, naj ta nes^ k so-sedovoj Žofi i nje naj povg, ka jo lepo da pozdraviti i jo prosi naj pride te dni ednok k nje.
Hlapici je to nikak ne šlo v glavo, da tovaji, ki krždne ešče na kržjo gor šenk se da". Ali končno itak odnesč  to  šalato.
Gda je Žofa šalato i glds dobila, je erdčča postdnola, ali popoldnevi je prišla. wZato sem vam posldla šalato," erč^ gospa, wka mi gda te pazte na ograček, ar nikdk mi v njega hodi krddnot. Ne mi je telko za šaldto, nego več za ono dušo, ki grešflje proti sčdmoj božoj zapovedi i ž tem ved-no bliže ide vu skvarjenje."
Žofa je trepetavši obečala, ka pove može tiidi, naj pazi na ogradček. I od toga mao je Šalata ne več sfalila.
oktober 20.
DOŠEVNI LIST
Stržn 133.
Na brzovlaki.
(J&kostna pripovest.)
Brzovlak z velkov biitročov draple v-noči. Žerjave iskre kdžejo gdetž hiti. Za edno malo voro de že na zždnjoj štaciji.
V ednoj maloj hižički irije potniki sedijo. Zda vidijo obprvim eden driigoga. Nepoznajo se raedsebom. Te edea žnji se je omurno vtopo vu čtenjč friškl novln. Miroven i brez skrbi se vidi, kak ki povoli petiez m&.
Ta drfiga je edna mlada gospa. Nemirov-na je, ar se nestanoma gnezdi na sedelišči, tak se vidi, ka nehiti zadosta friško vlLk k-njčtiomi cili. Že bi rada doii stopila z vlžka. AH zato je zadosta dobre vdle.
Te tretji potnik zagvušno miroven, liihi člosek more bidti. Mirovno čtč z edni ma!i knig i medtetn se njemi obriz na drflvni posmehava. Nikii čiiden človek se vidi.
Ednok se sarao gori zglčdne z-knig i k-potOvajočim tiifdrišom se obrne: BOdpBšLSnje prosirn za volo mojega pitanja, naj mi povejo oni odkrito, ka je vašega žitka fundament ino bišjženstvo ?"
Na nenavadno pitanje se  oba  Ieknet?, ali včasi se njirr.a skaie na obršzi Interesaatna nš ležnost.
Ka ka je mojega žitka fundament i biai-ženstvo,  pršvi  te  prvi mirovno sedeči potnlk ?
Fundament so tni   penezf,  štere sem sl z-paičiivostjov, z-poitenim delom spravo, biajžen stvo mi je pa liidi poštuvanje i pre&timanje.
,1 či vmerjžte ?!..." Na to težko pitanje
je že ne znao odgcvoriti, samo se je malo kisilo
posmehao . .. Potnikojca je pa pravia : »Mojega
\ žltka  fundameat  i  blajzenstvo je moja familia,
raož i deca!"
,No pa či i€ zgubijo, njim ešče kaj ostine ?"
T6 pitanje je tQdi obnemilo to pitano gospo. Eden časek so vsi mučali, Potom je pa ženska vzela gori zgovarjanja nit. Ta se obrcov-ža k-totni spitavajočemi: Naj mi povejo, ka je pa njihovoga žitka fundament i blajženstvo ? Zaka se dž žnjihovoga obraza doli prečteti mi-rovnost, zadovolnost i blijženstvo ? . . . ,Moje ga žitka skrovnost se v-ednom govori pove vo: Jas sem z cela mojega OdkOpitela, Jezuš Kri6 tuša." Kak so te reči povrgle njega vflsta, na-nagli  je  čuti  eden  grozen   durk,  krič, smrtni
zdiihav, potom pa tihoča. Vsi trijč so prišli ta, kama ednok vsi pridti itštjo, ki prvle, ki sledi, vu vekivečno prebivdlišče.                        F. J
Ednok je bio--------,;IM .llK.
T6 se tiidi daesdea dostakrat zgodi; ali naj nikomi greben ne pcvisne kak purdni, zato ižjSi povemo ka: Ednok je bio eden pobožen človek, td je: eden od takši, od šteri je v Lukač ev. 18, v. 11. napisano. Te je nindrJ ne falio, po-?sud je tam bio, v cerkvi, pri molitvaj, na gyu-lešaj, polovico sv. pisma je na p*met znao, i modrOirati je znao obri vsakše stvari, vsakšega pitanja i odgovora. Pri tom je pa pozdbo na svojo dužnost i kak ta reč prž?i: »šujster, osta-ni pri kopiti." I ka je ešče hfiše bilo, spozabo se je, ka sedsni pojbov irta, itere bi vzgžjati trbeio, da b: žnjih ka postanolo. Zito da je on ne raislo na to, pojbje so eiče tnenje mislili na to, nego na vsakšef^Ie falotarijo, za iteri volo se jih je cele krajlne iirina i dužina bojšla.
Ksk se je le pobožnjžk ednOk na edno post effivanje pelo, se vu vldki ndjde z svojim fararom. »Ej, Bog džjs gospon farar,« ttt€ na diihovnika, ,kak je ii\a, ka se tnidva tak vkup nžjdeva, jas že dugo, dugo mam na srci edno pitanje za vds, na štero mi zda naj odgovorijo.«
,Ka bi pa to biio ?"
BKa znanieniijejo oni sedem trombčnt v Oznanosti knigaj v 8. i 9. tali ?"
»Ti sedena trobSnt? Tfl vam jas povem: Tč znaroeniijejo vaši sedem pojbov. Te so mi včera popoidnevi z svojim kričanjetn i larmov na cesti glavo tak puno natrombOntivali, ka setn komaj mogo mojo predgo napraviti. I te vam bodo tiidi vaše vQhč na sodni d&n puno na-trcmbontalivali z njihovov tožbov proti vatn, ka ste je ne pošteneie vzgajali i posčbno, ka ste je po nedelaj pustili kak divjžčino okoli letati i falotati."
ErCč i na drfigo stran se obrnč i skoz okna vogidda. Te ov ga je tiidi ne več pitao. či je to ta prava pot bila, z šterov bi ga na spoz-nanje njegove dužnosti pripelao, nevemo. I tO tiidi nevemo, či je pomagalo kaj. Ali viipajmo, *ca je!              ..        . .^    ...
Postani tttdi ti, brat - sestra, vreli čtenjar našega Lista!            ,,^
Stržn 134.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
Reformdcija na AngleSkom.
Naprejdava: SILVANUS. !     J                  (Nadaljavanje.)
Sledi, gda so ti kcoj gJldajdči razodišli i Karla triiplo je vu škrinjo položeno, bi praj Crotn-well osmrtjenoga krala glavd vu roke vzeo, pre-gledžvo i na visiko rdignovši pravo: .Močno telo je bilo i dugi zitek bi imelo." Anglija je zda republika po»tšnola i ta najvišiša oblast je Cromwell-i bila dina, ki kak »protektor* je do svoje smrti vladaro (1658) i razmo je Anglije zmožnost i poštenjč povzdJgnotf.
Imenitni i spominanja vredni lfldjč krščan-stva vu onom časi na Angleškom so bili eiče: John Bunyan i Rihard Baxter, oba pisdtela ne premenlivi knig, štere se ešče dnesden dosta čtejo i vnogi blagoslov širijo, i td: »Vandranje k Zioni", od Bunyan-a i nVečni pokoj ti posve-čeni" od Baxtera. Nadale Georg Fox i William Petm, osnoviteli ti prijitelov, all »GJuakerov" (to je: ,ti trepetajčči").
Georg Fox-a roditelje eo sironiašni bili. Oča njegov je prosti tkalec bio, ki ga je v Rot-tingkam k ednomi ledrari dao za inaia. Njegova tiha i pokorna nalura je eiče bole omurna po-stanola, gda so se njegovi prijateli samo špota-rili žnjega, Si jih je na poštenost i pobožnost opominao. Vu velkoj žalosti i razburjenosti obri cčrkvi pokvarjene bivosti je vu molitvi isko ob~ rambo i edndk je zavzčo g!4s diiha vu srci svo-jem: .Vidii kak mladi i slari ludje na nikoj idejo vu svoji nisladnosti, ti je moreš pozabiti mlide i »tšre i tOhinec postanoti med njimi." Tak je zaostavo 1643 roditele, rodbino i prijatele i je prehodo zvekšega tala celo Anglijo, Iskajdči ni-kaj bogšega, Bogi prijetnešega. Ali njegovo van-dranje je puno nevole i znotrašnje borbe bilo oklajeno. Bog ga je teiko vardevao, v odrasi i v teli je sploj vkflper spadno. I tč naednok je pa zavz^o glas Oospodna: »Tvoje im€ je notri zaplsano vu Agneca knige." Na eto, kak eden porob je zLLo okoli hoditi predgajoči i obfldja-vijdči ludstvo na povrnenje i pokoro, vučžči n&tod, ka Bog ne prebiva vu od rok napravleni cčrkvaj, nego človeče srce more Boža cčrkev bidti, koga vu lubezni i dobri delaj more dičiti i vu odpovedanji vse nasladnosti, satn sebč za-tžjivši njemi služiti. DQhovniki so samo pod-kupleni hlapci lastni interesov. Znotrdšnji posvet dfiše je te najvčkši zškon   vadluvanja;  te  zno-
trainji Kristuš, ki vu nami žive, on nas spraviča i pcsvečuje; te pravi krst je ne zvodov, Htgo krst sv. dtihd na očišfžvanje i odpiišČavanje grg-hov. Ta ptava sv. veččrja je vživanje Jezui Kristuia, ki je te z nebes ddni pravi kriih i ki se brezi zvUneinjega symbola vu veri more gorivzeti.
Prdci krlčenik se more odtrgnoti od zemelske nasladnosti, rnode; prisegati i bojlivati je za krš-čenika nedovoljeno. Vsakšega človcka morc lfl-biti ali pred nikom se ne kak hJdpec ponižOvati, ali kričak zdigavati i vsakžemi samo ,li" praviti.
Fcxove predge vu te zmešani časaj so do-ber nashaj obudile i on satn je vu višiši krožaj na dosta naslednikov najšo. Že leta 1649 se je osnoviJo »Drfištvo prijatelov«, aii kak so jo nji-hovi protivniki zvžli BQualcer-i" (trepetajoči), ar z bojaznosti i z trepetanjem so si šteli zveličanje spraviti i ar vu spraviščaj je tia nje ekstazno trepetanje prišlo. Za voJo takše navdiiienosti so je zaprva sodnije dosta vu vozo vrgle, sam Fox je tudi večkrat blo zapreti. Ednok, gda je pa v Londoni zapreti bio, ga je Cronnwell k sebi dao prizvati, ga je pogosto i pazlivo posfuhno i na td je dao prepovedati je na dale preganjati, tx je mislo, ka etak najleže vtiša njč nadalnje raz-šOrjavanje. Pri Boži službaj so zavrgli ?se zvQ-nešnje: popevanje, čtenje sv. pisma, predga je pri njih ne notri vpelana. Med tihotn posluhšanji so sedeli ti vkupzbršni; te dflh, Bki piše, gde ** šfe" je pobudo ednoga aii drugoga i včasi tiidi veče naednok na gučanje, ki so prorokuvali.
Po časi so vedno več i več imeniti lfidje stopili vu »draštvo prijštelov". Velki vpliv na šori Quakarov je meo Williara Penn (1644— 1718), sin ednoga aogleškoga admirala, ki kak mlšdi dečko se je pridružo k tomi drfištvi. Oča ga je nikak ne mogo nazaj zadržati. T6 ga je v Pariz poslo v dvor XIV. Ludvig kralš, gde se je posrečilo žnjega ednoga svetskoga človeka napraviti, ki je iubo veselo prijdlelstvo, luropanje i svetsko veseljč. Ali tcčra je donok ne najšo. Nazžj prlddči je ednok pi čQo ednoga predgara gučati, kl ga je že vu mladosti tak globoko ge-no. Te je zdaj od vere gučo, itera ete svet ob-ldda i od vere, štero ete svžt oblada. li predga je odločna bila za njega i zda je notristopo vu drfiitvo Quakerov. Dosta preganjanja je zatrpo, posebno pa od svojega oie, ali on je ne po-pfisto. Pri oče smrtncj posteli se je vdztndro žnjim, ki ga je nazaj postavo za svojega herbaia,
oktober 20.
DOŠEVNI LIST
Strdn 135.
po kom je velko imanje zadobo. Z tčm je tiidi te kral Karl II. Penna dužnik grato, korai je oča njegov dosta penez poiodo i gda njemi je kral ne meo zkem nazžj pldčati, mčsto penez njetni je v Amerikl v Delovsre veiki falat zemlč dao. Penn i ti preganjani Quakeri so se zda tL pre-selili i tak se je osnovila pod angleškom vla-darstvom bodoča drždva Pennsylvžnia z glavnim varašom Philadelplia (Bratinska liibčzen), gde so Quakeri popolno veresloboičino vživali. Z tem se je položo fundament Amerikanski Zjedinjeni dtHv (U. S. A.) Tu je vsakši lehko priznao svoje vadlflvanje pod pogojem, »ka ne bo na hfldi, gnfisnJ način špotero i gučo od Boga i Kristuša, od sv. pisrna ali od vadliivanja i da ne bo ško« do jakomi oponaianji i svojemi bližnjemi. V Pennsylvaniji se je začnolo gibanje za oslobod-jenje robslugov, za štero je že Pox dosta delo. Penn je leta 1718 skončo svoj nevol i pregin-janja pun plemeniti žitek i dosta je pomagao na vzdiganje amerikanski dtž&v, najbole pa z tera ka jc popolno veresloboščino dao vsakšemi.
Preveč interesantno se je nadale z Biinyan Janoša spomenoti, ki se je 1628 v Rahe, poleg Beiforda narodo. Vu siromašnoj stavi je samo do vestsičkoga špenglarstva znao pridti i odvesido \€%i hodeči je stare kotle i piskre krpo i pri tom je strašno razviizdani žitek vodo. Strašno je psii-vo i prekliojivo i Jiidjč so ga kak zapelavca preveč mrzili. Sledi je za vojaka stanc v Crom-wellov šereg, gde se vnogo poštenoga zgrabiJo na njega. Lubezen k ednoj pobožnoj deklirii z edne poliesie familije ga je reiila od totalne po-kvarjenosti. Ta deklina njemi je sledi žena gra-tala. Njčna skrb za dušo njegovo, njčni pleme-niti žitek i njena rana smrt so ga preborile. Po-vrno se je z svoji vnogi grehov i lubezen k Je-zuši je vu njetn tak velka bila, ka je sledi vno-gim za blagoslov postano. Po čtenje sv. pisma i po dfihi je mic i radost zadobo, i svedočo je od Boga i Kristuia z velkitn veseljem. Ali gda je od toga odkrito svedočiti po Cronmella smrti prepovSdano bilo, — je Biinyan preci vu vozo bio vrženi, ravno kak se je obdrugim oženo, z ednov k prvoj ženi vu vsera tžli spodobnov po-božnov satnicov, ki je od njegove prve ženitvi četvero dece vzeJa vu svojo skrb, od iteri je le najmlajši popolnoma slepi bio. Njč nevole, bri-ge i siromaštvo je velko bilo, donok je ne štela,
ka bi si Bunyan po zatajitvi vere sloboičino spravo. ,On netnre i nesmi odvrčti predganje", je pravla sodnikom, Bar dfih Boži guči po nje-govi vfistaj." Tak je Bunyan puni dvanajcet let (1600—1672) vu vozi zaprSH. Dčinok eden do-ber pSznik se je smilUvo nad njitn i ga je skri-voma večkrit vdpDsto poglednot svojo ženo i deco. Vu toj vozi je Bunyan napiso knige »Krš-čenika vandranje", štere so preveč interesantne i zvčkšega tala na vsakii europski jezlk prcvod-jene. Gda se oslobodo z voze, je njegvo poš-tenje pred liidmi preveč narasJo. Njegove Ifidne predge so zadobile naroda liibžzen i občOdii-vanje ti zevčeni i modri. II. Karel kral je ednok Dr. Owena pito: ,Ste vi raogOče tQdi hodili io-ga drotoia poslfišat?" Na to njemi je ete od-govcro: »Ja, Veličanstvo, jas bi tž dao vso mojo zeečcnost, či bi tak znao predgati, kak tL dro-toša." Tak je Bog Bunyana prosto i slabo bi-vost na cimpranje svojega kralestva obrno, ar Boža nespametnost je včkia od vse človeče modrosti.
Ali vržmo ešče eden poglčd na Irsko i Škčtsko. Kralica Elizabeta je ponovno protež-tantske duhovnike pošilala na Irsko, štcritn so eti dačo i desčtek mogli davati, ali Irci so nL iteli gorivzeti vadluvanje svoji obtežitelov i pro-tivnikov i tak so tfldi papinci ostanoli.
Na Škdtskom, štero je te eiče samostojno kralevstvo bild, je Luheia i Melanchtona eden vučenik Patrik Hamilton položo fundament re-formaciji. Ali 1527. je bio na grmždi zežgani, šteri šori je tatn tudi drfige proteštante dosžgno.
Tak je Škotske pravi rcforraator John Knox bio. Po njem i njegovi prijatelaj je prišo evan-geliutn do obladnosti, či bir ka je kralevska vldda njim velki protivnik bila. Krala m6č je na Škotskom že od nigda mao slaba bila, iteroga zrok je z tala vu tom bio, ka so plemenitaii strašno velka imanja i grfinte meli, z tala pa, ka satn narod se je vedno na sloboščino tro i ne nagno pod jarem. Z etim nagibom je Knox privdzo Kalvina navuk, ar je njegov vučenik bio v Genfi. Eden zgodovinar etak piie od Knoxa: ,Eden kalvinist, kakiega je zvon Kalvina ne bi-16, nepokdrani vu svojoj čistosti i poštenostl kak tudi vu živlenji, eden predgar kak njegov vučitel sam,   sličen  k   ednomi   staroga zakona
ProrOki-"                               •[;-,, ,     ,   '   o.,   •.
(Dale.)               : -
Stršn 136.
DOSEVNI LIST
aktober 20.
Molitve v
Mintsterstvo včenja je 28 aug. 1936. 0. N. br. 50996 odločilo, ka se po vsej osnovni i sred-nji šolšj enotna molitev moJi pred i po vSenje, ne gledoč na to,  kakie  vere deca hodi v žolo.
Po tom pravilniki eden vučenec eto molitev tnoli pred včenjotn;
BZačni, prosimo, Gospod, naša dejanja s svojim navdihovanjem in spremlfa] jih s svojo pomočjo, da se vse naše molitve in vsa naša dela vselej po tebi začno in po tebi končajo, Stvarniku v 2ast, roditeijem v veseije in dotno-vlni ? korist.
Po včenje:
»Zshvalimo te, vsemogoči Bog, za vse tvoje dobrote, ki živii in kraljuješ na vekov veke. Atnen."
Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.