Kamniški OBČAN Št. 16 28. Dnevi narodnih noš Po dvodnevnem dežju nedeljski sprevod v soncu Malokdo je verjel, da se ho po deževnem koncu ledna, ki naj hi se po napovedih vremenarjev nadaljeval tudi v nedeljo, vrh letošnjih 28. Dnevov narodnih nos, nedeljski sprevod potekal v lepem sončnem vremenu. Vendar se je na veselje organizatorjev in obiskovalcev, ki jih je na drugo septembrsko nedeljo prihitelo v Kamnik preko deset tisoč, zgodilo prav to. Pa pojdimo po vrsti iti na kratko preletimo dogajanje na letošnjih 28. Dnevih narodnih noš, ki jih je letos pripravil 14-članski odbor, ki ga je imenoval in vodil župan Tone Smolnikar. Organizatorjem je navzlic slabemu vremenu uspelo speljati v treh dneh vseh It) pedvidenih prireditev oziroma nastopov loklornih in glasbenih ansamblov. Začelo se je v petek popoldne. Kamniški slikar Polde MlheltC, kt bo v kratkem slavil svojo 75-letntco, je v Galeriji Veronika razstavil okrog 50 svojih slik. S Srednje šole Rudolfa Maistra ko je župan Tone Smolnikar pred promenadnim koncertom Mestne godbe Kamnik pod vodstvom I ran-cija LipiCnika na osrednjem prizorišču pred poŠto na Glavnem trgu odprl letošnje slavje narodnih nos. Slovesne otvoritve se je udeležil tudi predsednik SLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki je pozdravil vse Udeležence prireditve. Osrednja prireditev tega dne je bilo odprtje razstave kamniškega sli-i karja Poldeta Mihcliča v galeriji Veronika, ki so ga s svojo izvirno narodno pesmijo popestrile pevke glasbene skupine Katice iz Ljubljane, ki so nato nadaljevale svoj koncert na Glavnem trgu. Z besedo, pet-| jem in plesom (vse so namreč dolgoletne plesalke Al S I rance Mamil) so predstavile stare ljudske pesmi i/ raznih koncev Slovenije na najbolj izviren način. I emni oblaki, ki so se Zgl i-n jal i proti vrhovom planin, so vendarle zadržali svoj napovedani naliv, da so tudi ljubitelji ansambla Nagelj na Glavnem trgu lahko prisluhnili in se pozno v noč Vrteli ob priljubljenih narodno zabavnih melodijah. Gostinci pa so poskrbeli /a živo glasbo tudi pod Malim gradom na koncu Samčevega predora pri gostišču Pod gradom in na Sutni pri lokalu Pnrndisc. Sobotni program v pretežno deževnem vremenu je dopoldne začela pihalna godba Vodice s promenadnim koncertom na Glavnem trgu. Vodiškim godbenikom je sledil nastop najmlajših plesalcev DruStva narodnih noš iz. Komende, napovedana otroška skupina iz Kranja pa je zaradi slabega vremena v dogovoru z organizatorji ostala doma. Sobotni program tla pokritem prizorišču na Glavnem trgu so popoldne nadaljevali plesalci Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik, ki jih vodi Franc PoljanSck. / več spleti gorenjskih narodnih plesov so poživili utrip dogajanja tudi okrog trgovskih in gostinskih stojnic. Žal se predvidenega nastopa pod imenom Izročila Kamnika in okolice niso udeležili člani KD PlanSar Velika planina. Na prizorišču sla se pojavila le Karel in Brane, ki sta zvečer s harmoniko in kitaro zabavala obiskovalce Planinke, restavracije Kcnda. Proti večeru je sledil zanimiv nastop instrumentalne skupine Tolovaj Mataj i/ I jubljane, ki je na goslih. bajsu, mandolini, dudah in drugih ljudskih glasbilih predstavila značilne godCevske plesne viže s slovenskih obrobij, od Porabja. Prckmui ja prek Bele krajine do Istre. Primorske, Bc- Nadaljevanje na 2. strani KAMNIŠKI MATURANTI NAD POVPREČJEM V Srednji Soli Rudolfa Maistra se kalijo tlOvi kadri za ekononisko-komerci-alne tehnike, bodoči intelektualci na gimnaziji in od letošnjega leta dalje Se na ekonomski gimnaziji. Šola ima dolgolet- no tradicijo, za mnoge osmošolec iz Kamnika. Dotntal in Mengša pa je izbira zanjo pogojena tudi zaradi trga, ker ie šolanje v Ljubljani povezano > dolgo vožnjo in dodatnimi napori. Zelo veli- V učilnici. ko učencev m našega okolja ima v mislih, ko se odločajo za nadaljnje izobraževanje, prav tO šolo. In kako ji gre -soli namreč? 0 lem smo se pogovarjali s prof. I ram i jem Kimavcem, v. d. direktorjem šole in ravnateljem ekonomske šole, ki nam je na začetku povedal: »O uspesnosli nase sok- govorijo rezultati letošnje mature. Na gimnaziji je bil uspeh dijakov kar 47.34%. kar je za približno 11% nad državnim povprečjem, ki je znašalo 8W3%. Dva dijaka sta dosegla nad 30 točk: Bla/ Vrabce 32 m Urtka Tomec 31. Zato jima je maturitetna spričevala podelil minister Gaber, sprejel pa predsednik države Milan Kučan, i udi na ekonomski šoli, kjer se dijaki na maturo ne pripravljajo tako intenzivno kot na gimnaziji, je bil uspeh maturantov za več kol VX, boljši od državnega povprečja. Naš dijak Uroš 1'clrovič je bil med 1356 kandidati, ki so opravljali maturo iz ekonomije, najboljši v državi. Sicer pa so gi- Nadaljevanje na 2. strani Leto XXXVII Kamnik, 24. septembra 1998 Plesalci kamniškega društva upokojencev pred nastopom v veseli družbi plansarjev harmonikarja Korelna in kitarista Braneta. Simpozij o Petru Pavlu Glavarju v Rimu Kaj so strokovnjaki odkrili novega? Za Petni Pavla Glavarja iz Komende danes ve že vsak kolikor toliko razgledan Slovence. Zasluge za to imata pisatelja Ivan Pregelj (Odisej iz Komcndcl in Ivan Sivec (In večno bodo cvetele lipe), prav posebej pa nekdanji komendski župnik in zaslužili dekan Viktorijan Demšar. 2e pred njim so o velikem Komendčanu pisali zgodovinarji Slratil, Rechfeld, Vrhovec in Podlogar ter drugi pisci. Največ, najtemeljiteje in najtočneje pa Viktorijan Demšar, ki se je s preučevanjem Petra Pavla Gla-varjn začel ukvarjati kmalu po svojem prihodu za župnijskega upravitelja (4. maja 1946) v Komendo, pa skoraj vse do svoje smrti I. januarja 1992 O njeni, njegovem delu in vsem pomembnem, povezanim z njim, je objavil več kot trideset tehtnih prispevkov. V njih ga je prikazni taksnega, kakršen je resnično bil: velik mislec, zelo razgledan človek, silno dobrega srca, ki ga jc vodila ena sama velika želja - duhovno in gmotno dvigniti preprostega Slovenca IS. stoletja. To mu je predvsem uspevalo v te- Naslednja, 17. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, H. oktobra. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 30. septembra, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 6. oktobra. danji veliki komendski župniji in na LanSprežu; njegov vpliv, prizadevanje in učenje pa je segalo daleč prek meja omenjene župnije in dolenjskega kraja, kjer je živel od leta 1766 do svoje smrti 24. januarja 1784. Njegovi posmrtni ostanki počivajo (še ne-ugotovljeni) na LanSprežu. v Komendi pa mu jc župnik in dekan Nikolaj Pavlic postavil imeniten spomenik na cerkvenem trgu. Odkrit in blagoslovljen je bil 21. septembra 1996. Najtrdnejši in največi spomenik pa mu je prav gotovo postavil Glavarjev simpozij od 8. do 11. septembra v PapeSkem slovenskem zavodu v Rimu. Štiriindvajset strokovnjakov z raznih področij znanosti je Petra Pavla Glavar-Nadaljevanje na 2. strani Vida Vršič ponovno med zmagovalkami St. Johann na Tirolskem. IX-uischlandsberg na avstrijskem Štajerskem ter ceste v sosednji Vida Vrslč medi letos osvojenimi priznanji Furlaniji-Julijski krajini so tudi letoSnji avgust gostile kolesarje veterane na največjih dirkah sezone. Prav z vseh pa se je s priznanji vrnila tudi Vida UrSič. In če je bila Štiridnevna preiskušnja Giro de Friuli od Udin do Trbiža in drugo mesto za Vido le ogrevanje, kolesarski teden po avstrijskoStajerskih cestah in zmaga na veteranskem svetovnem pokalu pravšnji dvig forme, pa je St. Johann vsakoletni viSek sezone. Tudi s 30. veteranskega svetovnega prvenstva v cestnem kolesarstvu, na tradicionalnem prizorišču na Tirolskem, se je Vida UrSič vrnila z odličjem. Sicer ni ponovila štirikratnega uspeha svetovne prvakinje, bila je zadovoljna tudi z bronom. METOD MOĆNIK Sf#'0 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Obutev 5imple NOVO! Doetop do na£e trgovine Je nemoten uUPEii PUiJJJUiJJiJ Obiščite nas in preverite super pogoje nakupa! > (velja za omejeno količino vozil na zalogi) SEAT Toledo ABSolute (ABS, klima, 2 zračni blazini) SEAT Cordoba in Cordoba Vario (2 zračni blazini in servo volan) PORSCHE LJUBLJANA kwčna 3ADJ J/. ZtliEVE&l UCr. iCDČJ IE 7/JJ\ HUDI UGOJIMO ??.OL>±JO OZIPi! UZE-, JABOLK, HRUŠK, KROMPIRJA, ČESNA, ČEBULE IN OZIMNICO ETA Sadna drevesnica, Ekslerjeva 6, KAMNIK, tel. 813-352. Vsak dan do 17. ure in ob sobotah do 12. ure. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure SEAT CENTER TRZIN, Ljubljanska 3a, Trzin, tel.: 061/716-262 2 24. septembra 1998 AKTUALNO Kamniški QbČAN ■UlililiHHnMMHHMHBM Po dvodnevnem dežju nedeljski sprevod v soncu Nadaljevanje s 1. strani nečije in Rezije do Koroške. Zvečer so priznani plesalci Akademske folklorne skupine France Marott predstavili noše. pesmi in plese slovenskih pokrajin, ki jih je komentiral njihov umetniški vodja Mirko Ramovš, uveljavljeni raziskovalec slovenske folklore, sodelavec Glasbeno narodopisnega instituta ZRC SAZU. Na odru so se v profesionalni izvedbi zvrstili stari izvirni plesi in pesmi naših ljudi od Bele krajine do Prekmurja. Od tradicije k sodobnosti pa se je imenovala modna revija, v kateri so manekeni predstavili pletena oblačila kamniškega podjetja Pletenine Spenko. Modni reviji je sledil zabavni večer s sodelovanjem ansambla Stopar iz Mengša. Najbolj vztrajnih obiskovalcev kamniških prireditev tudi dež ni mogel pregnati in so ■Miiimii-'iOTHiinii iiiiM^i'i1" i um il vztrajali do konca. »Prinesli smo vam lepo vreme«, so v nedeljo dopoldne dejali člani folklorne skupine iz avstrijskega Trofaiacha, ko so na odru predstavili enourni program avstrijskih narodnih plesov. Kot smo že dejali, je nedeljsko sonce pritegnilo na osrednjo prireditev, sprevod narodnih noš, zelo veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Ze v zgodnjih popoldanskih urah so se začeli pred kamniško Matično knjižnico in vzdolž Kajuhovc ulice zbirati narodne noše od vsepovsod. Prišli so Belokranjci v svojih značilnih belih nošah in svojo semiško ohcetjo. Skupaj z njimi se jc v prvem delu sprevoda zvrstilo enajst folklornih skupin i/ Ljubljane (France Marolt. Emona). Kranja. Velenja. Scntanela. Razkrižja. Cirkovcev, Novega mesta. Kostela. Pirana in Tolmina, ki so v večjih skupinah in v parih pokazali 24 izvirnih tipov na- S promenadnim koncertom Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Francija l.ipičnika je župan Tone Smolnikar odprl 29. Dneve narodnih nos. Vedno radi pridemo v Kamnik, so dejali veseli Belokranjci, ki so raztegnili svoje mehove že pred Svilanitom, ko so čakali na sprevod. rodnih noš iz vseh slovenskih pokrajin. Za njim so se v drugem delu sprevoda z najštevilnejšimi Kamni-čani zvrstile narodne noše iz Komende, Tunjic. Litije, Krašnjc, Lukovice, Domžal, Ihana. Mengša, Radomelj. Smlednika. Dragočajne. Ljubljane, Gameljn in še nekaterih drugih krajev. Sodelovalo je več kot 20 kmečkih voz. kočij in zapravljivč-kov, z Mestno godbo Kamnik in kamniškimi maž.orctkami na čelu. in godbami iz Mengša, Domžal, Vodic t c i gasilsko godbo Kamniške Bistrice z. značilnimi starimi pihali. Skupaj s 162 godbeniki in 15 skavti z. napisnimi tablami so organizatorji našteli 965 udeležencev. Po sprevodu so vse nastopajoče folklorne skupine predstavile svoja oblačila. Predstavitev noš slovenskih pokrajin na odru na Glavnem trgu, kar jc bila posebnost letošnje-y ga programa, ki so jo gledalci z odobravanjem , sprejeli, je stro- " - . ' kovno opravil Ione Ftičar. Sprevod si je ogledal tudi dr. Marjan Rožič, predsednik frmmi Turistične zveze Slovenije, ki jc pohvalil Kamniča-ne, ki se niso ustrašili dežja. Proti večeru pa so številni obiskovalci sredi Glavnega trga zaplesali ob zvokih ansambla Poljanšek, vse do pol desete ure. ko se je spet ulilo kol i/ škafa. Seveda ne smemo pozabili tudi rejcev malih živali z njihovo razsta-vo v parku OŠ 27. julija in rejcev koz, ki so razstavljali na kamniškem sejmišču. Prav tako jc treba omeniti, da je za red in varnost skrbelo 46 gasilcev, 24 policistov in 13 varnostnikov. Kot nam jc povedal komandir kamniške policijske postaje Jože Ivkovič. na letošnjih prireditvah niso zabeležili nobenih neredov in izgredov, razen enega izgreda v noči iz petka na soboto na Stttni, vendar izven sicer podaljšanega obratovalnega časa lokalov. Kot je povedal župan Smolnikar, naj bi celotna prireditev stala okrog 7 milijonov SIT, v občinskem proračunu je zanjo predvideno 500.000 SIT. ministrstvo za turizem pa naj bi prispevalo 200.000 SIT. Simpozij o Petru Pavlu Glavarju v Rimu Kaj so strokovnjaki odkrili novega? Nadaljevanje s I. strani JB osvetljevalo iz raznih zornih kotov. Pri tem so odkrivali njegovo stvarno podobo; tam. kjer je kaj manjkalo, dodajali, kjer je bilo preveč, odvzemali. Njihove ugotovitve bodo objavljene v zborniku predavanj. Naj jih kratko povzamemo: Peter Pavel Glavar je bil mojster peresa, dobro je obvladal klasično latinščino in druge jezike, bil zelo natančen pri pisanju strokovnih in drugih spisov in zapisov, velik pridigar in pastoralni delavec, zelo marljiv in izobražen človek, zelo sposoben gospodar, zares pobožen duhovnik. Skratka, bil je mož. na katerega smo lahko zares ponosni in po katerem bi se veljalo zgledovati. Ti so ob simpoziju romali v Rim s posebnim avtobusom pod vodstvom domačina mag. Pavla Pibernika. Na simpoziju pa so Komendcane predstavljali župnik m dekan Nikolaj Pavlic (imel je enega od pozdravnih govorov in skupaj z veleposlanikom SMVR pri Svetem sedežu, dr. Štefanom Faležem. odkril sliko P P. Glavarja, ki jo je izdelal akademski slikar TomaŽ Pet ko), prof. Anda Peterlin (predstavila je Glavarjevo knjižnico v Komendi), dipl. arheolog in zgodovinar Gašper Šmid (govoril je o graščini v Komendi v Glavarjevem času) in dipl. teolog Jože Pavlic (predaval je o Petru Pavlu Glavarju v življenju in delu Viktorijami Demšarja). Iz Kamnika jc na simpoziju sodelovala prof. Marjeta Humar s predavanjem o Glavarjevi slovenščini. Prof. Humar-jeva in »komendski rojaki« so za svoje nastope poželi lepa priznanja, nanje pa se tudi skrbno pripravili, saj so govorili v zares izbrani strokovni druščini. Svoja predavanja pa bodo kmalu skupaj z drugimi izbranimi predavatelji s simpozija predstavili na Predava prof. Marjeta Humar »mini-simpo/iju« o Glavarju v Komendi. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o., Kamnik. Ljubljanska 3 a. direktorica Saša Mcjač. dipl. ckon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda Podbrcznik-Vukniir. Strokovna sodelavka Vera McjaC. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PO in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel. fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o.. 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo -Tisk časopisov in revij d. d. Ljubljana. Udeležencem simpozija in ko-mendskim romarjem bo ostalo v lepem spominu tudi srečanje s papežem Janezom Pavlom II. 9. septembra med splošno avdien-co na Trgu sv. Petra v Rimu in njegove pozdravne besede. V njih se je posebej spomnil Petra Pavla Glavarja. E.Ć. Maraton Mira Kregarja in Dušana Mravljeta Na pobudo našega znanega Športnika Mira Kregarja je bil v program vključen tudi ultra maraton G7, v katerem sta se kolesar Miro Kregar v 24-urnem kolesarjenju in ultramaratonec, tekač Dušan I Med skupinami v prvem delu sprevoda so člani FS Emona poleg bloške, goriške in prekmurske nose predstavili tudi bojansko nošo iz Rele krajine. ^i^4@l Ultramaratonec Mravlje v nedeljo zjutraj, ko je sneg pobelil kamniške planine, teče skozi Duplico dvestotemu kilometru naproti Mravlje iz Tržiča, pomerila s doslej doseženimi rekordi. V soboto oh 13. uri sta se podala na 24-umo tekmovanje na 7,5 km dolgi progi Ka-mnik-Dupllca-Podgorje-Kamnlk. Kljub močnemu nalivu in hladnemu vremenu sta oba vztnajala in v nedeljo ob 13. uri, ko je spel posvetilo \niiee. ob navdušenih pozdravili občinstva prispela na Glavni W% kol sta nam povedala, so slabi' vremenske razmere preprečile Dušanu Mra-vljetu, da hi zrušil svoj rekord iz leta 1991 (256 km), v malo manj h ni 30 krogih je pretekel 220,8 km. Mini Kregarfu pa da bi zrušil rekord Primoža Čerina iz leta 1996 (726 km). S 676.8 km, ki jih je prekate-šaril v nekaj več kot 90 krogih, pa je presegel svoj rekord, ki ga je postavil leta 1995 na 25. Dnevih narodnih noš (645 km). Člani folklorne skupine Iz avstrijskega Trofaiacha so na Glavnem trgu pokazali zanimive štajerske plese. Vse ostalo pa bodo morali organizatorji pokriti s sredstvi sponzorjev in uporabnikov stojnic. Besedilo in fotografije: FRANC SVETUJ Med Komendčani je prt gledalcih zbudil posebno navdušenje mali Gašper, kije na majhnem zapravljtvčku peljal še manjšega Gabriela. Kamniški maturanti nad povprečjem Nadaljevanje s 1. strani mnazijci pri skoraj vseh predmetih dosegli ocene, ki so višje od državnega povprečja. Na primer pri slovenskem jeziku je slovensko povprečje 3.10, naši gimnazijci so dosegli povprečje 3.55. Pri matematiki jc na osnovnem nivoju povprečna ocena 3.49, v Sloveniji pa 2,96. naši gimnazijci so znali angleščino povprečno za 3,91. slovenski pa za 3.41 (tudi na osnovnem nivoju). Na ekonomski šoli so znali ekonomijo kar za 4,13. slovenski dijaki pa za 3.15, kar jc skoraj za eno oceno odstopanja. V tem predmetu smo torej v »špici«! Kako potekajo priprave na maturo? Dijaki sc na maturo pripravljajo pravzaprav vsa štiri leta. na gimnaziji pa organizirane skupine od drugega polletja 3. letnika in ves 4. letnik. dmorili ste o dobrih uspehih vaših dijakov. Koliko k lemu pripomorejo profesorji? Dobri profesorji so bistvo sole. saj šola z njimi stoji ali pa pade. Vsi dijaki, ki so bili vpisani, po uspehu niso bili najboljši. Pri nas pa smo t udi / manj uspešnimi dijaki dosegli dobre rezultate. URŠKA TOMEC, letošnja matu^ ran tka z 31 točkami: Toliko loč k lahko dosežeš z malo sreče in veliko truda. Nad svojim rezultatom sem bila zelo presenečena, kei ra nisem pričakovala. Zelo sem zadovoljna, čeprav sem občutila psihični pritisk, ker je bilo premalo časti za pripravo. Vendar pa sc jc izplačalo po-Vtruditi._y O tem govori ludi dejstvo, da nihče od dijakov v četrtem letniku v celoti ni padel na maturi, to je namreč kar okrog 140 dijakov. Nekateri učenci in njihovi starši so bili ob letošnjem vpisu razočarani, saj je bil prag za vpis kar I M! ločk! Na gimnaziji imamo štiri oddelke m vsi so zapolnjeni. Dijakov v prvem letniku je približno 120, kar pomeni, da so razredi zapolnjeni. 138 ločk jc bila res visoka meja. zaradi kalerc m bil sprejel tudi kakšen oilličnjak. Uvedli smo nov program in sicer ekonomsko gimnazijo, kjer imamo dva oddelka. Tu so vpisani večinoma prav dobri in odlični učenci. Popolnih pa smo tudi ekonomsko šolo. kljub temu da spremembe v šolskem sistemu rte predvidevajo več maturitetnega programa Letos jc torej 10 oddelkov I. letnikov. Ministrstvo za šolstvo nam jc na našo prošnjo odobrilo šc dodaten oddelek. Bo meja 138 točk ostala tudi za drugo leto? To jc vse odvisno do vpisa. Projekcijo za naslednje leto |e le/ko naredili. Težimo seveda k temu, da bi bili čim boljša šola s čini boljšimi dijaki. Glede na razpoložljiva mesta določimo število vpisa, od prijavljenih učencev pa jc odvisno, kolikšna je meja pri številu točk. Katere dodatne dejavnosti ponujate dijakom? Močno jc razvita raziskovalna dejavnost in vsako leto naši dijaki poberejo nekaj prvih mest, letos so to dosegli že pri računalništvu / mentorjem prof. Ku- saijcm. Šola ponuja tudi preko 30 krožkov, športne aktivnosti, npr. tudi aerobiko, dramsko skupino z mentorico prof. Kodra, delo s šolskimi glasili. Naš šolski časopis Zdeno z mentorico prof. Griljevo in nemško glasilo sla bila nagrajena, imamo pa tudi angleško glasila Organiziramo tudi sociološke delavnice. Astronomski krožek s prof. Vran-karjem ima na razpolago celo astronomsko opazovalnico. Dejavnosti in tudi pouk športne vzgoji pa bi bili bogatejši, če bi imeh zunanja igrišča 20 let po izgradnji lega centra jih namreč šc vedno nimamo. Glede na počasne postopke pri pridobivanju sredstev za investicije s strani države, ki trajajo tudi več let, je bila sprejela odločitev, da bomo prvo fazo izgradnje zunanjih igrišč izpeljali kar sami. Seveda pa pri tem računamo na sponzorska sredstva in tudi na prispevek staršev. Igrišča bodo namenjena košarki, rokometu, malemu nogometu in odbojki, načrtujemo pa še atletsko stezo. Še katere novosti? Novost jc organizacija pouka: v letošnjem šolskem letu je celoten zavod prešel na dopoldanski pouk, le enkrat tedensko imamo /a posamezen oddelek pouk podaljšan do petih, lakn \: zdaj organizacija pouka enaka /a obe soli. Poteka pa tudi kompletna obnova telovadnice, zaradi česar jc moten pouk 111 bo treba malo potrpeti Nekaj jc tudi novosti pri izobraževanju odraslih. Poleg dosedanjih programov, torej prodajalec in ekonomski tehnik, uvajamo tudi jezikovne tečaje in računalniško izobraževanje. Vsi tečaji in izobraževanje za odrasle poteka v večernih urah. Po cenah smo zelo konkurenčni, hkrati pa zagotavljamo kvalitetno izvedbo programov. Ali veste, kje vaši dijaki kadijo? Vem. Upam, da jih je zdaj okrog Zdravstvenega doma in vrtca manj. ker smo rekli, da iib lam ne bomo vet tolerirali. Zdaj imamo /a počilek med odmorom urejen prostor za šolo. kjer so (udi klopicc. Kaj pa hi sc zgodilo, če hi se k vam prišel dogovarjat za maturo... No, kakšen ala. ki je na visokem položaju? Meter ie /a vse enak. ker sc držimo pravil. Tudi čc jc ata na visokem položaju. Tudi pri nas prihaja do pritiskov vse od vpisa do popravnih. Vedno smo pripravjeni na pogovor, zadeve pa obravnavamo po pravilih. I i pojavi so normalni, morda lo niti niso pravi pritiski, ker se starši običajno borijo za svoje otroke. Vendar pa nobenemu dijaku nc dajemo prednosti, nc glede na lo. od kod pride pobuda. BRLI)A PODBREŽNIK VUKMIR KOMUNALNO PODJETJE, d.d. KAMNIK, CANKARJEVA 1 1 Honorarno zaposli nosače pri pogrebih. Istočasno objavlja prosto delovno mesto ODČITOVALCA VODOMEROV Pogoji: KV vodovodni instalater. Interesenti naj se zglasijo na sedežu podjetja. S 5. Izredne seje občinskega sveta Določitev volilnih enot: Podgorje h Kamniku, Križ pa h Komendi Na 5. izredni seji občinskega sveta v sredo. 9. septembra, so svetniki obravnavali tri zadeve, povezane z jesenskimi volitvami občinskih svetov v kamniški in V novi komendski občini. Najprej so se lotili obravnave predloga odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta občine Kamnik. Ker bo imel bodoči občinski svet občine Kamnik zaradi ustanovitve občine Komenda namesto dosedanjih 31 odslej 29 članov, bo kamniška občina razdeljena na štiri volilne enote. V prvi volilni enoti, ki obsega območja KS Motnik. Špitalič, Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja Peč, Pšaj-novica, Srednja vas. Sela pri Kamniku in Nevlje, bodo volivci izvolili 6 članov občinskega sveta. Drugo volilno enoto sestavljajo KS Godič, Črna pri Kamniku, Kamniška Bistrica, Mekinje in Tunjice, v njej pa bodo i/volili prav lako šest občinskih svetnikov. V tretji volilni enoti bodo KS Duplica, Šmarca in Volčji Potok, volili pa bodo 7 članov občinskega sveta. Na predlog poslanske skupine SKD so namreč KS Podgorje, ki jc bilo prvotno predvideno v tej volilni enoti, priključili kamniški volilni enoti. Četrta volilna enota, v kateri bodo KS Kamnik Center, Novi trg, IV rovo, Zapriec in Podgorje, pa bo v občinski svci prispevala največ, to je HI svetnikov. S tem predlogom tliSO soglašali svetniki SLS, ki so predlagali amandma, naj bi kaminska volilna enota brez Podgorja volila 8 svetnikov, za enega pa naj bi sc povečalo število svetnikov v prvi volilni enoti (KS Tuhinjska dolina). Svoj predlog so utemeljevali s leni. da jeza iako obsežno območje, kot je I uliui|ska dolina, v primci javi S Kamnikom, ki da jc si Hijeno spalno naselje. 6 svetnikov premalo. Kot je poudaril Anton Hočevar (SLS), se s tem odlokom postavljajo temelji novih odnosov v novi občini Kamnik, čeprav ve. da bodo preglasovani, vendar večina nima vedno prav. Zavrnitev tega amandmaja bi pomenila nadaljevanje programa razbijanja kamniške občine, je dejal. Proti amandmaju SLS sta nastopila Kudi Meršak (Zeleni) in Demit-rij Perčič (LDS), ki sta poudarila, da bi tako Kamnik, ki jc doslej pogosto potegnil kratko, podredili Tuhinjski dolini, Jožko Koinsak (SI Si m soglašal z Mcršakovim predlogom, naj hi bila cela občina ena volilna enota in dejal, da krave, koze in jarce ne moreš imeli v istem hlevu in da je treba podeželju nameniti več pozornosti. Ker bi bil s sprejemom amandmaja SLS sprejeti odlok nezakonit (zakon namreč zahteva, da sc v vseh volilnih enotah en svetnik voli na enako število prebivalcev), svetniki amandmaja si s niso sprejeli. Do podobne razprave je prišlo tudi pri obravnavi odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta občine Komenda. Po prvotnem predlogu naj bi novo občino Komenda sestavljali dve volilni enoti, v prvi naj bi bila ks Komenda (volili naj bi X članov občinskega sveta), v drugi pa območje KS Moslc in Kriz s šestimi svetniki. Na predlog Vinka Ovijača, ki se jc skliceval na sporazum, sklenjen med KS Komenda. Moslc in Kriz pred ustanovitvijo nove občine Komenda, so Kriz priključili volilni enoti Komenda, lako tla ho ta volila devet svetnikov, Moste pa bodo samostojna volilna enota s 5 svetniki. Občinski svet občine Komenda bo namreč štel 14 svetnikov. Občinski svetniki so sprejeli tudi odlok o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za volitve župana in list kandidatov za volitve članov občinskega sveta obči- Občanov komentar Festival ali veselica? Kaj so pravzaprav luli nuj bi bili) kamniški Dnevi narodnih noš'.' To se iz lela v leto sprašujejo organizatorji pa tudi opazovalci le naše največje in najbolj obiskane turistične prireditve. Ali naj bo lo jtovsem kulturna, narodopisno zasnovana prireditev, k i naj bi vsakescdah inž. Babica sc bodo vsi naročniki, ki imajo izvedene priključke, že zaceli ogrevati s plinom na začetku letošnje kurilne sezone, najkasneje 15. oktobra. Letos bodo nadaljevali gradnjo glavnega voda mimo občinske hiše. ki jo tudi nameravajo priključiti, do trgovine in skladišč Univcrz.ala na Grabnu. Letos se bodo s plinom ogrevali tudi v stanovanjskem bloku KIKa na Trgu talcev (Trgovina Emona). Čeprav z nekoliko večjimi težavami zaradi nesoglasij nekaterih lastnikov zemljišč in zaradi istočasne gradnje kanalizacij, se nadaljuje ludi gradnja plinskega omrežja v Šmarci. Doslej je zgrajeno omrežje od Marketa Kočna do Nožic. Podatek, da je trenutno v Šmarci prijavljenih le 20 naročnikov, kaže. da med Šmarčani za plin šc m prav velikega zanimanja. Kot je rekel inž. Babic, bo investitor zaradi nerazumevanja nekaterih lastnikov zemljišč, ki ne dopustijo, da bi plinski vod tekel po njihovi zemlji, imel za prek 5 milijonov SIT večje stroške. Glede na to. da imajo nekateri potencialni porabniki še pomisleke, ali naj na zemeljski plin priključijo tudi svoje štedilnike, je inz. Babic dejal, da ni utemeljena bojazen, da bodo nato stroški kuhanja višji. Ugotovili so namreč, da kalorična vrednost butan propati plina v 10 kg jeklenkah ustreza vrednosti 13.6 m' zemeljskega plina in da je kurjenje z zemeljskim plinom najmanj za 30% cenejše. Nastavitev šob na štedilnikih pa tudi nc zahteva večjih stroškov. F. S. Te dni potekajo zadnja dela pri povezavi plinovodnega omrežja na Sutni. Kamniški občan in lokalne volitve za župana in občinske svetnike Na podlagi 5. člena Zakona o volilni kampanji objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostova v Kamniškem občanu za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Vsem kandidatom, političnim strankam in drugim predlagateljem kandidatov bo zagotovljena enakopravnost pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Kamniški občan bo kot samostojen nestrankarski časopis spremljal predvolilno dogajanje v skladu s svojo usmeritvijo in kodeksom novinarske etike Objave, razglase, sporočila kandidatov, njihovih predlagateljev in strank bomo objavili izključno na notranjih straneh časopisa po veljavnem ceniku za volilna sporočila. Možno bo tudi vlaganje letakov v posamezno številko Kamniškega občana. Vsa volilna propagandna sporočila bomo objavljali le z navedbo naročnika. Roki izhajanja in oddajanja gradiva v času volilne kampanje: DATI!M izida št. 18-23. 10. 1998 dopoldan št. 19- 5. II. 1998 popoldan št. 20- 18. II. 1998 popoldan ROK ODDAJI, (iRADIVA 14. 10. 1998 do 16. ure 28. 10. 1998 do 16. ure 11.11. 1998 do 16. ure Kaj pravijo dokumenti o Veliki planini? - (2) Ponovna oživitev AS - Pašne skupnosti Velika planina V prejšnji številki smo na podlagi zemljiškoknjižnih dokumentov opisali začetke gospodarjenja s pašniki in ostalimi zemljišči na Veliki in Mali planini in kratko zgodovino lastninskih razmerij do leta 1990. Zato današnji zapis začenjamo s pomembnim dogodkom, ki pomeni začetek vzpostavljanja nekdanjih zemljiško lastniških odnosov na omenjenem območju. To je ponovna oživitev Agrarne skupnosti Pašne skupnosti Velika planina. To skupnost je spomladi leta 1995 ustanovilo 63 članov z območja vasi Laniše. Zakal, Klemen-čevo. Okroglo. Bistričica. Zgornje in Spodnje Stranje. Košiše. Kregar-jevo, Godič, Stolnik. Lenart na Rebri in Sidraž. Namen skupnosti je bil pridobitev premoženjskih pravic članov nekdanje agrarne skupnosti Velika planina in učinkovito gospodarjenje z. nepremičninami, ki bodo po Zakonu o denacionalizaciji vrnjene upravičencem v last in posest kot skupna lastnina vseh članov Agrarne skupnosti. Sporazum o ponovni vzpostavitvi Agrarne skupnosti Velika planina (v nadaljevanju AS VP) jc bil registriran pri Okrajnem sodišču v Kamniku 29. marca 1995. V register agrarnih skupnosti pri Upravni enoti Kamnik je bila AS VP vpisana 5. aprila 1995. Člani so sprejeli tudi pravila AS VP. ki določajo, da med občnima zboroma vodi skupnost sedemčlanski pašni odbor, izvoljen za štiri leta. njegovega predsednika pa posebej izvoli občni zbor. Organa skupnosti sta tudi komisija za gospodarjenje z lesom in nadzorni odbor. Na podlagi zahteve ASVP za vrnitev nepremičnin v naravi v last in posest je Upravna enota Kamnik 25. aprila 1997 izdala delno odločbo, da se 63 upravičencem, včlanjenih v ASVP z navedbo deleZev solastninskih pravic, vrne okrog 83.5 hektara zemljišč, kar je manj kot pelina vseh zemljišč, ki merijo prek 550 ha. Doslej vrnjena zemljišča, predvsem lista, na katerih stojijo pastirske bajte, pa. kot je razvidno iz ce-nilncga elaborata naročnika Velika planina - Zaklad narave, ne zajemajo površin, na katerih potekajo žičnice in smučarske proge. Teh naj bi bilo okrog 42 ha. Ker pa ta zemljišča niso odmerjena, ni bilo mogoče dokončali postopka za preostali velik del pašnikov in gozdov. Na izdano delno odločbo sta se poleg Državnega pravobranilstva RS pritožili tudi Občina Kamnik in družba Velika planina - Zaklad narave. Zato je bil pri upravni enoti Kamnik II. februarja 1998 sklicali sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki AS VP. Občine Kamnik in družbe VP Zaklad narave. Na njem so razčistili vprašanje plačila odškodnine za odvzeta zemljišča, ki jih po ugotovitvi predstavnikov AS PS razlaščenci niso nikoli dobili. Udeleženci so tudi ugotovili, da že dalj časa potekajo pogovori o možnosti sklenitve poravnave za vrnitev zemljišč, katerih zavezanec oz. stranka v postopku sta Občina Kamnik in Velika planina - Zaklad narave d. o. o. S tako poravnavo bi lahko rešili vprašanje vračanja oziroma eventualne služnosti na tistih zemljiščih, za katere je zainteresiran upravljalcc smučišč in žičnic. Upravni organ je strankam določil rok treh mesecev, v katerem naj bi podpisano poravnavo predložili upravnemu organu. Predhodno pa naj bi tak sporazum odobril tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo v nasprotnem primeru upravni organ zahteval, da stranke odmerijo vse objekte in naprave, vključno smučišča, kakor tudi odmero poti v naravi. Upravni organ pa bo nadaljeval postopek vračanja tistih zemljišč', za katere VP Zaklad narave in Občina Kamnik ne nastopata kot zavezanca, vendar sedaj tudi ta postopek stoji. Predstavniki AS VP, družbe Velika planina - Zaklad narave in Občine Kamnik so sedaj osnutek prej omenjenega sporazuma oziroma dogovora že pripravili. Osnutek med drugim po predlogu pašne skupnosti predvideva vknjižbo služnostne pravice uporabe določenih nepremičnin za potrebe smučarske, rekreativne aktivnosti, vzdrževanja smučarske in druge žičniške infrastrukture v korist vsakokratnega koncesionar-ja žičniškosmučarske dejavnosti. Ta pa naj bi pašni skupnosti plačeval določeno letno odškodnino (npr. okrog 300.000 SIT). Občina in VP Zaklad narave sta predlagala variantno rešitev, da bi po odmeri smučarskih in rekreacijskih površin vknjižili lastninsko pravico na objektih in napravah, vključno s funkcionalnim zemljiščem v korist VP Zaklad narave. Prenos lastništva teh parcel naj bi bil brezplačen. Pašna skupnost naj bi imela pravico paše in pravico gospodarskih voženj po obstoječih cestah. Seveda pa je treba ponovno poudariti, da je ta dogovor šele v osnutku in da bo verjetno trajalo šc nekaj časa. da bodo usklajeni vsi interesi pri rabi velikoplaninske-ga prostora. O poteku teh usklajevanj pa kaj več prihodnjič. KRAM SVETIL! Prosimo, da sc držite' lokov, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov ob izidu posameznih številk. Dodatne informacije lahko dobite v uredništvu Kamniškega občana na Glavnem trgu 24 v Kamniku. 1 redništvo ŽPZ SOLIDARNOST išče dekleta in žene, ki so rade v dobri družbi in imajo smisel za prepevanje. Avdicija je vsako sredo ob 20. uri nad Kavarno Veronika. Informacije po tel. S48-061. Po sadje v Tunjice V naši občini je Se vedno v veljavi slogan »Kamnik v naročju planin«. Ker pa je ta občina zelo velika, je temu primerno veliko tudi naročje pod prelepimi planinami in v tem naročju ležijo tudi Tunjice malo više. prav tam, kjer je ponavadi najprijetnejše, najtoplejše, so kot prsi, ki dojijo. In včasih jc bilo približno tako, saj so s skoraj sleherne kmetije ženske oprtane s težkimi koši pridelkov, upognjenih hrbtov, tovorile dvakrat tedensko na kamniško tržnico. In prebivalci mesta navajeni, da jim nekdo prinese zdravo, kvalitetiki hrano z dežele skoraj pred prag. so zadovoljni pokupili vse. kar je bilo prineseno s Tunjic in prodajalke so se prav tako zadovoljne vračale proti svojim domačijam, nazaj v ilovnate tunjiSke griCe. Toda Časi so se nenadoma spremenili. Kar naenkrat taksna prehrana ni bila več primerna ali pa recimo, da ni bila »v modi«, kar bi bil najbolj blag izraz za stanje, ki je sledilo, saj so »branjevci« nove dobe izrinili iz mesta vse, kar je dišalo po zdravi domači prehrani. Čas pa je v mestu v naročju planin tekel naprej kakor tudi v Tu-njicah. samo ura je začela drugače biti. V mestu pod planinami so se prebivalcem začeli pojavljati želodčni krči, ki so bili tem močnejši. črni daljšo pot jc prepotovalo na videz zelo lepo sadje ali zelenjava. Iz Španije. Italije, Bolgarije. Albanije. Makedonije, Romunije, Ukrajine in kdo ve odkod Se so nas zasipali z napihnjenimi pridelki, polnimi »sodobnih vitaminov«. Ura v naročju pod planinami pa je bila vse bolj glasno. Vse več meščanov se prebuja v novo jutro, v katerem bo prav zdaj, ko se bliža jesen, prostor na mizi spet za sadje, ki so mu včasih rekli, da ni v »modi«. V Tunjicah je čas tiho tekel dalje in tudi tira bije enakomerno. Skoraj nobenemu drevesu »stare sorte« ni odzvonilo in nekatera imajo že Častitljivo starost, saj je znano, da je kraj od nekdaj na sadjarskem zemljevidu Slovenije. In letos je v Tunjicah še posebej lepo, oziroma se nam obeta letina desetletja ali stoletja, kot bi rekli vinogradniki. Razlog jc težka ilovnata podlaga zemljišča, ki je kljub hudi poletni vročini zagotavljala dovolj vlage za rast in kvaliteto sadja. V tem času pa prijetno sveže, blage sape z bližnjih planin božajo krošnje starih dreves in odkrivajo plodove soncu, da jih obarva in jim da tudi dovolj sladkorja za pravi okus. Čez vse Tunjice, ki se raztezajo na 9 m: površine, so posajena drevesa, katera so naši predniki vzgojili kot najbolj primerna, najboljša. Več kot 20 sort hrušk in več kot 30 sort jabolk čaka na vas, ki ste se pravočasno zbudili. Pridite to jesen v Tunjice in ne bo vam težko najti, kar si želite. Vo-ščenke - gorenjske ali dolenjske, krivopecelj, mošancclj, pajer, onta-rio, kosmač. bobovec, vinar, carje-vič, liebcrman. kanadka. jonalan jc le nekaj najbolj znanih sort jabolk, ki jih boste z veseljem uvrstili v vaš vsakoletni jesenski nakup ozimnice in vaše bivanje v naročju planin bo šc bolj prijetno. Vzemite si čas in si izberite svojega pridelovalca sadja v Tunjicah. Sprehodite se med slapovi rož. in mogočnimi starimi drevesi. Odkrili boste popolnoma nov okus, kakršnega do zdaj skoraj niste poznali. Brezskrbno boste ugriznili v neškropljcno jabolko ali hruško in spoznali, kako blizu čistega izvira zdravja ste bili, pa tega niste vedeli oziroma niste smeli vedeli. Vaša ura bo poslej tekla bolj tiho in mirno in tudi vaš spanec bo sproščajoč in globok. Morda boste prav letos prvič doživeli, kaj pomeni živeti v Kamniku, mestu v naročju planin. Le pravilno se morate v tem naročju obrniti in namestiti. Obrnite se z glavo proti Tunjicam oziroma proti planinam. Sadjarsko - vrtnarsko društvo Tunjice VALENTIN ZABAVNIK Kamničani na taboru SKD v Ljutomeru Ob zaključku pašne sezone na Veliki planini V začetku septembra se je končala letošnja pašna sezona na Veliki in ostalih planinah okoli nje. začela sc je 14. junija. Največ živine so odgnali v dolino v soboto, 5. septembra. Kot nam jc ,\a pastirskem stanu na Veliki planini pod kapelico Marije Snetne seje na »tegna nju« zbrala velika mnoiica ljubiteljev planine. POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK SEMINAR NA TEMO: RAZPIS za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti iz sredstev občinskega proračuna za leto 1998 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva bo: dne 12.10.1998 ob 17. uri v veliki sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Izvajalec: Nuclcus Consulting, d.o.o., Cankarjeva 3, Kamnik, Robert Potočnik, dipl. oec. SVETOVANJE IN INFORMIRANJE; za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih. Informacije: PIC Občine Kamnik, tel. 817-443 ali 818-107. KAM-BUS DRU2BA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANdE VOZIL d.d. Na podlagi sklepa kolegija direktorja objavljamo prosto delovno mesto VOZNIKA AVTOBUSA Pogoji za sprejem na delo so: - končana IV. stopnja strokovne izobrazbe - vozniški izpit »D« kategorije - znanje slovenskega jezika - državljanstvo Republike Slovenije - lasten prevoz Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, pošljite v roku 8 dni po objavi, na naslov KAM-BUS d.d., Kamnik, Maistrova 18. O izbiri kandidata, vas bomo obvestili v zakonitem roku. dejal Franc Šimenc - Jcrina, predsednik pašne skupnosti Velika planina, je bila letošnja paša kar dobra, čeprav je proti koncu žc pritiskala suša. Navzlic temu se je nekaj prek 300 glav živine na planini kar dobro počutilo. Da se jc na planini paslo nekoliko manj živine kot lani, je v glavnem krivo pomanjkanje pastirjev, pravi »šef« pastirjev, ki jih jc letošnje poletje na pastirskem stanu preživelo 24. Kot vsako leto je tudi letos drugo nedeljo v avgustu k maši v kapelici Marije Snežne na Veliki planini prišlo veliko ljudi in je bil to, kljub zapletu na ni-halki, pravi pastirski praznik. Letos še posebej, saj je minilo desetletje, odkar 90 kia IVXK blagoslovili kapelico. Na srečanju pastirjev m turistov sredi planšarskega naselja, ki ga je tudi letos ob novi koči pripravila Pašna skupnost Vclikit planina, so predstavili stare pastirske običaje in izdelavo velikoplaninskih trničev. Zanimivo je bilo slistiti vprašanja, kaj so to trniči, kar kaže, da smo to našo posebnost še vedno premalo predstavili javnosti Tudi za ponudbo kislega mleka, ki so ga prodajali v ličnih lončenih posodah, jc bilo veliko zanimanja, saj so ga prodali blizu 4(K) skodelic. Zelo pa jc teknil tudi domač pastirski kruh. Za veselo razpoloženje do poznih popoldanskih ur pa je poskrbel tudi narodno zabavni ansambel Viharnik. Po besedah predsednika pašne skupnosti bodo ves prihodek od tc tradicionalne prireditve vložili v obnovo planine in dokončno ureditev koče Pašne skupnosti. Zato so še posebej hvaležni vsem tistim podjetjem in posameznikom, ki so letos prispevali svoja sredstva za ta namen. Med njimi so Calcit, SKB banka. Nova Ljubljanska banka, občina Kamnik, KS Kamniška Bistrica, Delikatesa Galjot, CP Ljubljana, Oraž.cm Rezka iz Godiča in drugi. Čeprav je bilo letošnjo sezono obiskovalcem Velike planine na voljo več pastirskih dobrot: od kislega mleka, skute do sira, si pašna skupnost prizadeva, da bi še posebej v času največjega obiska skupno ponudbo teh mlečnih izdelkov organizirala tudi v bajti pašne skupnosti. O odnosih z žičničarji pa pastirji nimajo najboljšega mnenja in se radi spominjajo dobrega sodelovanja z Dušanom Božični-kom. Zakaj bi drobili moči in se. denimo, vsak zase šli »pastirske igre« in podobne reci, kot je bilo to letos, če bi z. združenimi močmi lahko prireditve na planini šc bolje pripravili. F. S. V nedlejo, 2. avgusta, je potekal v prijaznem prlcškem mestu Ljutomer deveti tabor Slovenskih krščanskih demokratov, ki smo sc ga zelo številno udeležili tudi člani in simpatizciji SKD iz. kamniške občine. Izbor kraja letošnje prireditve ni bil naključen, saj je v Ljutomeru ravno v začetku avgusta pred 130. leti (9. avgust 1868) potekal prvi slovenski tabor, ki jc pomenil nov element in pomemben korak v izražanju zahtev programa »Zedinje-ne Slovenije« ter s tem boja za slovenske narodne pravice. Po prihodu v Ljutomer smo sc najprej na osrednjem ljuto merskem trgu pred cerkvijo udeležili sv. maše, ki jo je daroval dr. Ivan Štuhec. Med pridigo se jc dotaknil ludi nekaterih problemov v slovenski družbi. Priliki v božji besedi tiste nedelje, ki jc govorila o bogatinu in kaj je ta z bogastvom počel, jc postavil aktualno vzporednico današnjega časa. Bogastvo naše mlade države nam ni dano zgolj v uživanje. Naša oblast mora to bogastvo skrbno upravljati, tako da bo, če le mogoče še pomnoženo ostalo tudi našim naslednjim rodovom. Na ljutomerskem hipodromu se je ob 14. uri začel uradni del tabora, ki je poleg političnega dela vseboval tudi bogat kultur-no-folklorni program. Zbralo se je okrog 12.000 ljudi, kar je preseglo vsa pričakovanja. Liko številna udeležba na prireditvi, kljub veliki vročini, jc dokaz, da ima stranka SKD veliko podporo med ljudmi. Posebno razveseljivo jc, da je na srečanje prišlo tudi precej mladih, ki so tako po besedah predsednika Mladih krščanskih demokratov Aleša Primca potrdili, da se prihodnosti nase stranke in desno sredinske politične usmeritve ni trebit bati. Osrednji govor JC imel predsednik stranke SKD g. Ivojze Peterle. V govoru sc jc poleg zgodovinskega pomena slovenskih taborov pred 130. leti dotaknil predvsem današnje politične situacije v Sloveniji. Potem ko smo leta 1848 po zaslugi peščice narodno prebujenih razumnikov Slovenci dobili svoj prvi narodno politični program, je dvajset let kasneje 1868 doživel ta program na prvem taboru v Ljutomeru navdušeno podporo. Temu našemu programu o zedinjeni Sloveniji so rekli najprej ne av-stroogrska monarhija in to že leta 1848 pa 1868 in 1917 ob majniški deklaraciji. Potem je rekla ne prva Jugoslavija in nato jc sledilo v letu 1941 najhujše. Najprej so nas razkosali trije okupatorji, v zasedi pa so čakali tisti, ki so hoteli v imenu sovjet i z.acije Evrope vso oblast. Večje nesreče naš narod šc ni doživel. Tudi nova Jugoslavija je rekla slovenskemu narodnemu programu ne. Posledice revolucije, povojnih pobojev in uvedba totalitarnega komunističnega režima so bile: delitev ljudi na privilegirane in drugorazredne, zaničevanje Cerkve in verujočih, dušenje ustvarjalnosti in neuspešno gospodarstvo, Sledil je razvojni in gospodarski zastoj. V nadaljevanju je ugotovil, da je med Slovenci vse več smrti in vse manj rojstev, vse več omame in pijanega divjanja po cestah in veliko nasilja v šolah zato, ker je nastala vre- Kamntčanl na taboru SKD v Ljutomeru (foto: MIlan rVlndschnurer) dnostna praznina po sesutju starega reda, ki ljudi ni vzgajal v svobodi, ampak v podrejanju in dvojni morali Zatrdil jc tudi, da se vzgojno-izobraževalni sistem ni bistveno spremenil in da učbenike pišejo več ali manj isti ljudje. »Vzgojit in izobraževanje slit ideološko veleposest-vo starih političnih sil z liberalno ograjo.« Ta čas glavno slovensko vprašanje ni vključevanje v EU ali odnosi s Hrvaško, temveč vrednote med Slovenci. Za njihovo uveljavitev pa je po-teben kulturnocivilizacijski zasuk z dobrimi zgledi najprej na najvišjih mestih. Brez dobre družinske in gospodarske politike nc bo dobre pokojninske reforme. Ob tej govorno o različnih stebrih, pri tem pozabljajo na steber, na katerem vse temelji - na otroke. Ali se zavedamo, kolikšno breme se pripravlja številčno šibkim generacijam naših zanamcev? Protestiramo proti politiki, ki zmanjšuje že doseženo raven pomoči družinam Po koncu programa smo se udeleženci tabora iz Kamnika ob 19. uri odpravili z avtobusom prek rodovitnih vinogradov »zelenega Štajerja« domov, v naročje kamniških planin. Sedaj je odvisno od nas samih, da misli in napotke, ki smo jih slišali na taboru čim prej uresničimo v praksi. DAMJAN HANČIČ MILAN VVINDSCHNURLR Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. 1. RS, št. 2/96 in 45/97) župan občine Kamnik objavlja ponovni RAZPIS za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti iz sredstev občinskega proračuna za leto 1998 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva L Posojila in sofinanciranje obvesti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva sc odobrijo za naslednje namene: posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, nakup opreme in zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z. novimi ekološkimi programi, nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, - turistične kapacitete in program. II. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki, - zasebne in mešane gospodarske družbe /. do 50 zaposlenimi. Sedež obratovalnice oz. gospodarske družbe in kraj investicije morata biti na območju občine Kamnik. III. Posojila se odobrijo za dejavnosti, ki imajo prednostni pomen pri razvoju občine. Prednost imajo tudi programi, ki zagotavljajo vsaj eno novo delovno mesto. IV. 1 )oba vračanja posojil je 5 let. Obrestna mera znaša: temeljna obrestna mera + 4% letna obrestna mera oz. ustrezno znižana glede na skupno višino potrebnega kreditnega potenciala. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: poroštvo, - hipoteka, - drugo. Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu i. investicijskim programom. V. Vloga mora vsebovati naslednje podatke: • za samostojne podjetnike: - zahtevek za kredit (obrazec), - potrdilo o opravljanju dejavnosti, - potrdilo 0 plačanih davkih, - potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdaja odločba, - dokumentacijo za namensko porabo kredita (račun), - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program; • podjetja: - vlogo za kredit Z obrazložitvijo, - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program, - izpisek iz sodnega registra (registracija), - zaključni račun za pretekli dve leti. VI. Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev, Kredite odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Kreditojemalce sklene z bančno organizacijo kreditno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. VII. Vloge sprejema Občina Kamnik (kidelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v zaprli kuverti Z oznako »Razpis za malo gospodarstvo«. VIII. Razpis traja do 26. 10. 1998. O rezultatih razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Lovski strelci so se pomerili Priznanja najboljšim strelcem je podelil župan Tone Smolnikar, medaljo je prejel tudi Roman Tonin iz LD Sela. Sredi julija je Lovska družina Kamnik pri lovski koči v Palov-cah pripravila pod pokrovitelj-slvom ohiinc Kamnik tekmo v lovskem streljanju, ki so sc ga udeležili lovci naših lovskih družin. Med tričlanskimi ekipami so sc najbolje odrezali lovci LD Sela I, ki so zbrali 447 točk. sledili SO jim elani I .D I nhinj s 425 točkami in I D Kamnik s 405 točkami. , V streljanju na glinaste golobe je bil z 18 golobi od 20 možnih najboljši Rok Ropret. LD Tuhinj. Roman Tonin. LD Sekt je /adel 17 golobov, Janez Poljansck pa 16 itd. Tarčo srnjaka so z MK puško najbolje zadeli Jernej Štrajhar, LD Sela s 153 krogi in Roman Tonin, LD Sela s 151 krogi. (fs) Kako potekajo pripravljalna dela za zgraditev dodatnih učilnic pri Osnovni šoli Komenda-Moste v Mostah Dogradnja učilnic za odpmvo dvoizmenskega pouka v osnovni Soli je bila sprejeta s sklepom o odpravi dvoizmenskega pouka v osnovnih šolah občine Kamnik na skupni seji dne 6. 7. 1994. Novi šolski zakon, ki uvaja devetletno osnovno šolo. ni naklonjen gradnji majhnih šolskih enot, saj kol pogoj za popolno devet let ko predpisuje dve paralelki. kar pomeni približno 450 učencev v šolskem okoliSu. Zaradi zagotovitve dostojnih učnih pogojev je občinski svet na predlog županata in ob podpori odbora za družbene dejavnosti sprejel izgradnjo teh učilnic v proračunskem letu 1998. ko bodo iz sredstev občinskega proračuna in lastnih sredstev KS Moste učilnice dobile streho, zaključna dela pa bodo izvedena s sredstvi šolskega ministrstva v prihodnjem letu. Gradbeni odbor, ki ga je imenoval župan na predlog vodje oddelka za družbene dejavnosti, je v sodelovanju s tem oddelkom pripravil javni razpis za izvajanje investicijskih del ter določil roke za izvedbo posameznih opravil. Komisija za odpiranje ponudb je skladno s predpisi te ponudbe zbrala, jih ovrednotila ter posredovala gradbenemu odboru v pregled in potrditev. Gradbeni odboi je potrdil predlog komisije in žu- panu kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo gradbenoobrtniških del predlagal Graditelj Kamnik. Izbranemu ponudniku pa je za izvedbo pripravljalnih del in izkop gradbene jame predlagal, da jih izvede še pred pričet kom šolskega pouka, kar je izvajalec sprejel. Iz-, vajalec je s pripravljalnimi deli začel 20. 8. 1998. kar je povsem skladno z roki iz razpisnih pogojev in veljavnih predpisov ter prizadevanjem gradbenega odbora. Za uspešno opravljena pripravljalna dela gre zahvala vsem ki so prizadevno sodelovali. PREDSEDNIK GRADBIAKGA ODBORA PAVKI, (H U'tk Za dijake in študente Nov Napredkov poslovni uspeh v Jaršah Rezultati ankete, ki sla jo pred začetkom poletnih počitnic izvedla Študentski servis Kamnik in Študentski servis Domžale na vzorcu 1X8 dijakov in študentov, kažejo, da dijaki in študentje slabo poznajo celotno ponudbo študentskega servisa, želijo pa biti bolje obveščeni 0 možnostih dela v poletnih kampih pri nas in v tujini ter dobiti vet informacij v zvezi s potovanji. Za anketo sta se Študcnlski servis Domžale in Študentski servis Kamnik odločila, ker sta želela ugotoviti, kako dobro so študentje in dijaki seznanjeni s ponujenimi storitvami servisa, kaj pogrešajo pri servisu in kako še izboljšati dosedanje storitve... Ankela naj bi pripomogla k učinkovitejšemu naslavljanju na dijake in študente ter boljšemu pozicioniranju sloritev, hkrati pa je bil njen namen tudi v samem obveščanju 0 storitvah študentskega servisa. Dijaki in šludentje sc obračajo na študentski servis predvsem, kadar potrebujejo delo. VeČina se jih še vedno najraje oglasi osebno v poslovalnici študentskega servisa. Redki so tisti, ki napotnico naročijo po telefonu, medicin ko naročanja napotnice na Internetu večina ne pozna, čeprav je to ena od ponujenih možnosti lako Študentskega servisa Domžale kol Študentskega servisa Kamnik. Dosti dijakov in študentov sicer nima dostopa do Interneta doma. a ker smo v anketi spraševali le po poznavanju storitev, to dejstvo, nc igra velike vloge. Tisti, ki so vendar poznali storitve, so sc dostikrat priložili, da ob naročanju napotni- ce na intcmelu ne veš, ali je študentski servis prejel naročilo ali ne. Zdaj je to že popravljeno, saj ob naročilu na internetu študent ali dijak dobi potrdilo 0 prejemu naročila. Dijaki in šludentje v visokem odstotku poznajo tudi posredovanje dela. Ta storitev postane aktualna šc posebej v poletnih mesecih, ko vsak želi šc zadnji trenutek zaslužiti kakšen tolar in jo potem popihati na morje. Veliko sc jih optimistično odpravi v študcnlski servis, tam pa izvejo, da so vsa dela že oddana in da so prijave zbirali že od maja. Povpraševanje po delu v poletnih mesecih za večkrat presega ponudbo. Le majhen odstotek anketirancev, pri tem velja omeniti, da jih je bilo polovica članov servisa, pozna druge storitve, kot so študentski krediti, najem kombija, permanentne napotnice, pridobitev mednarodne študentske izkaznice, odprtje tekočega računa na servisu, naročanje napotnic na internetu, prijava za delo na Internetu, pregled zaslužkov na internetu. Del teh storitev je ravno tistih, po katerih naj bi se studentska servisa razlikovala od drugih servisov. Dejstvo pa je. da se Študentje odločajo ravno za ta servisa zaradi najhitrejšega izplačila zaslužkov. »Zalaganje« jc izplačilo celotnega prislužcncga zneska dijaka ali študenta takoj po prejemu poli jene napotnice, še preden plača podjetje. V tem primeru je denar na tekočem računu ali knjižici člana Študentskega servisa Kamnika ali Domžale že naslednji dan po opravljenem delu. BARBARA HABK Prodajni center za tretje tisočletje... 10. september 1998 jc datum, ki se ga bodo v Napredku se dolgo spominjali. Prav gotovo jc lo eden od mejnikov, s katerimi bodo poslej merili čas v tej delniški družbi trgovine, v zagotavljanju in organiziranju splošne preskrbe predvsem trgovcev, gostincev in drugih partnerjev, ki želijo kupovali na enem mestu, v večjih količinah in na način, ki jc običajen v svetu. Izjemno število poslovnih partnerjev 10. septembra je Napredek s prireditvijo, ko so v Jaršah odprli prenovljen in povečan prodajni center, zakorakal na pot največjih slovenskih oskrbovalcev trga, lemu poslovnemu uspehu jc dal s svojo prisotnostjo poseben pečal predsednik države Milan Kučan, ki je ob odprtju ludi spregovoril. Napredek je uspel: na sodoben način in s svojo, v dolgih letih osvojeno uspešno poslovno Strategijo in filozofijo. Seveda so temu dogodku dali karseda slavnostno podobo: ob zvokih domžalske godbe se je Na-predkovega izjemnega dogodka, pravzaprav praznika, udeležilo ob predsedniku države, poslancih državnega zbora, več županih tudi veliko število poslovnih partnerjev, kupcev, dobaviteljev ali pa preprosto potrošnikov, ki jim jc Napredek postal v dolgih lelih prevladujoči oskrbni naslov, Jarše pa mesto, kjer se oskrbujejo Na svojih poteh Napredek si jc v vseh teh letih zasnoval svoj originalni poslovni TEDEN OTROKA Od 5. do 10. oktobra se bomo tudi v Kamniku Sc posebej potrudili, da bo otrokom teden prijazen in zanimiv. Upamo, da bo prijazno tudi vreme in bomo lahko katero od predvidenih prireditev izvedli na prostem: npr. otroški bolSjak ali ŽUT na »koleščkih« (s spretnostno vožnjo, hokejsko tekmo na rolcr-jih). Če pa vreme ne bo primerno, se bomo preselili v Matično knjižnico Kamnik, kjer so nam tudi tokrat prijazno ponudili prostore. Tam boste lahko en dan poslušali pravljice in zgodbe, drugi dan risali, slikali ali se naučili izdelali oblačila, klobuke in druge uporabne predmete in listja. (Udeleženci naj si naberejo 100-150 listov pravega kostanja in ga spravijo v polivinilasto vrečko!) Ker jc Teden otroka tudi Teden prometne varnosti, si želimo sve-tovalno-prcvcntivncga »pregleda« koles. Hkrati pa upamo, da nam bo uspelo navduSiti kakega serviserja za prvo pomoč pri manjših težavah. Morda pa bi radi prodali ali podarili kak rezervni del ali celo kolo? Priložnost bo na »bolšjakii« Vemo, da radi »migate« in da ste nekateri že navdušeni športniki. Za vse ostale pa bomo naprosili »vodje« posameznih športnih PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE išče OSKRBNIKA Domžalskega doma na Mali planini od 20. 4. 1999 dalje. Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Domžale, p.p. 66, 1230 Domžale v desetih dneh od objave. Informacije po telefonu 721-952. panog, da nam v Mesecu športa predstavijo svojo panogo in nam dajo možnost, da se v njej preizkusimo. »Srečna družina« je temelj srečnemu OtroStvu, zato smo mislili tudi na družine oziroma vaše - naše starše. Pripravili bomo družinski izlet in predavanje oziroma pogovor staršev z medicinsko sestro in kriminalisti z, UNZ Ljubljana, ki bodo ob razstavi »narko-tikov« odgovarjali na njihova vprašanja. Klub starSev pa se dogovarja z županom za srečanje s skupino staršev, ki jih zanima usoda otroških igrišč, športnih objektov, prostorov za otroke in mladostnike itd. O težavah in problemih, o predlogih in rešitvah kol jih vidijo ol-uici. bodo lahko sami govorili ob Tednu Otroka v posebni oddaji na lokalni televiziji, v Občanu pa si bodo morda prislužili svojo stran (le prispevke morajo poslati). Ne pozabile, da jc tema letošnjega otroškega parlamenta »Otroci m mediji« / zeljo da hi nam uspelo pripravili zanimiv leden, vabimo vse. ki imajo kakršnekoli predloge m pobude, da nam jih sporočijo za Mladinski center in Klub staršev HELEN A STEKLE P. S.: (as in kraj prireditev bomo objavili na plakatih! pristop in ga nepolnih 50 let rta Domžalskem že uresničuje. V zadnjih lelih si je domislil svoje poti približevanja večjim kupcem in v tem uspel. Tak sodoben način oskrbe predvsem večjih odjemalcev se je prije), kol pravimo, odjemalci so ga potrdili za uspešnega in pot jc bila vse od lela 1983. ko se je dejavnost grosistične prodaje preselila iz Domžal v Jarše, usmerjena samo še navzgor. Oskrba iz starega mlina Vse do leta 1983 so v Napredku svoje kupce oskrbovali iz starega mlina. V omenjenem letu so v Jar-Sah ob pomoči občine Domžale zgradili 3500 kvadratnih metrov veliko regalno skladišče, ki pa m zadoščalo potrebam. Ze lela 1992 so skladišče preuredili lako, da jc bilo kupcem omogočeno, da si blago sami izberejo, kupijo in ga na koncu tudi odpeljejo. Če kupci zdijo, pa Napredek to blago tudi dostavi na /clcin naslov. Omenjena odločitev se je že kmalu pokazala za posrečeno, zalo so se v Napredku ob koncu leta 1996 lotili zadnje povečave, v njej pa zgradili nov del centra in pridobili 5500 kvadratnih met rov. V ta del so takoj preselili blago in ob teh improviziranih rešitvah nadaljevali s posodabljanjem. Sploh je značilnost njihovega delovanja v tem, da zaradi gradenj ali rekonstrukcij svoje prodaje v Jaršah nikoli niso ustavili. Vseskozi so delovali, kljub temu. da je bilo poslovanje za trgovce in kupce včasih močno moteno. Ponudba, ki je omogočena danes Center, ki je bil pred dnevi odprt, je namenjen trgovcem, gostincem, šolam in drugim organizacijam pa tudi individualnim nakupom. V njem se je Napredek založil z domačim in uvoženim živilskim in ncživilskini blagom. Na enem mestu je poskrbljeno za celotno ponudbo marketom - razen svežega mesa in nekaterih artiklov dnevne preskrbe. Center obsega 1X00 kvadratnih metrov pokritih površin in ima 1.700 kvadratnih metrov asfaltiranih zunanjih po- višin za potrebe parkiranja in manipulacije z blagom. Hlajenih površin za mesne izdelke, sire in mlečne izdelke je 450 kvadratnih metrov. V centru je na voljo 4200 paletnih mest. kar pomeni več tisoč metrov prodajnih polic, na katerih je na voljo 13000 različnih artiklov. Dvanajst blagajn in računalniško vodenje omogočata v Po slavnostnih govorih generalnega direktorja Napredka Staneta Skoka In predsednika republike Milana Kučana so si gostje z obiskovalci ogledali nov Prodajni center. strankam hiter ter pregleden nakup. Z veliko lastnih moči... Napredkova investicija je vredna I milijardo tolarjev, pokrita pa je bila z lastnimi in bančnimi sredstvi. Izvajalec gradbenih del Vcgrad. njegovi kooperanti. Napredkova kooperacija in mnogi drugi so kakovostno opravili delo lo so priznali številni gostje na odprtju, Na-predkovo veliko ustvarjalno dejanje ter pozitivno naravnano poslovnost pa je pohvalil tudi predsednik republike Milan Kučan v svojem pozdravnem govoru. Ob lepih besedah in prepevanju slovenskih pestili Janeza Majccno-viča in Roka Lapi je domžalska županja Cveta Zalokar Orazcm odprla objekt, ki je temelj Napredka danes in je velika priložnost za ves kolektiv, da bo tako tudi v tretjem tisočletju... Slovenski trgovci - kupci govore: ZAKAJ PRIHAJAMO V JARŠE Simona Kralj, lastnica trgovine Dežman iz Trbovelj: Čeprav delamo v Trbovljah, vendarle živimo v Ljubljani. Kljub temu. da imamo širok vpogled v slovensko trgovsko ponudbo, nam jc diskontna ponudba Napredka v vseh ozirih všeč. saj nam je znana že od leta 1992. Naš prvi nakup je bil 17. 12. 1992. tako da se zagotovo uvrščamo med prvih 10 Napredkovih kupcev v Jaršah. Napredek se svojega dela loteva lako. kot je treba, z vsem kar počne pa skuša zagotoviti zadovoljstvo svojim kupcem. Ena od prednosti je denimo v tem. da OBVEŠČAMO VAS, DA JE V NOVOGRADNJI NA LOKACIJI OB STELETOVI CESTI V KAMNIKU NA RAZPOLAGO ŠE triinpol sobno stanovanje po ceni 169.000,00 SIT/m2 in poslovni lokal v pritličju zgradbe. Prodajamo tudi večjo garsonjero v Kamniku, Pot 27. julija 3. Vse informacije v prostorih SKG d.d. Kamnik ali po telefonu 811-067. lahko pri njih kupuješ živila v manjših količinah in ne samo v tistih, v katerih so običajno pri gro-sistih pakirana. Kol dolgoletni kupci v Napredku smo skupaj z njimi prešli vse faze preurejanja poslovnih prostorov v Jaršah. Zelo dobro sodelujemo, posebej moramo pohvalili njihovo kooperativnost in prilagodljivost željam kupcev. Dogaja se. da v zelo kratkem času prisluhnejo sugestijam, ki jih posredujemo, da bi bili artikli ponujeni za nakup. Ob prazniku, ki ga Napredek praznuje, moje iskrene čestitke, in hvala za izjemen in korekten odnos! Jadran Muha, poslovodja trgovine BERN I iz Ilirske Bistrice: Čeprav smo od Napredkovega diskonta zelo oddaljeni, pa vendarle pridemo tako daleč k nakupu, saj nas privabi zanimiva in pri nas nedosegljiva izbira in pa seveda primerne cene. V Jaršah v Napredkovem diskontu lahko pridemo do artiklov, ki jih je celo v Italiji nemogoče dobiti in so za naše kupce seveda zanimivi. Ugotavljamo, da so Napredkovi artikli za nas tržno zanimivi in zato nam ni težko narediti kroga in se zapeljati do Jarš Enkrat tedensko opravljena pol do Napredka se nam splača, saj z Naprcdkovimi artikli zadostimo povpraševanju naših kupcev. Ob tem. ko le dni Napredek praznuje, pa bi rad pohvalil ustrežljivost osebja, saj je tu za kupca vse poskrbljeno tako. da bo zadovoljen. Tadeja Ora/em, lastnica trgovine v Krtini: Jaz sama, prej pa je tudi moja mama. že dolgo sodelujeva z Napredkom. Pravzaprav smo oskrbno vseskozi docela navezani na Napredek. Če me sprašujete o mojem odnosu do le trgovske organizacije, potem moram reči. da sem zelo zadovoljna. Najbolj všeč mi je to. da si vse lahko sam izbereš in lahko takoj ludi odpelješ. Pri tem ti trgovci prijazno pomagajo in ti dajo na vsakem koraku vedeli, da so oni tam zato. da le postrežejo. Mislim, da je prav od takšnih kadrov, kot jih ima Napredek v JarSah. v veliki meri odvisno, kako se bodo stranke ob odhodu počutile. Seveda pa ob vseh prednostih vlečejo tudi ali predvsem cene in pogoji, ki nam jih ob nakupu ponujajo. Vse je v najlepšem redu' 6 24. septembra 1998 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški občan Interesne dejavnosti v okviru ZKO Kamnik Plesna šola Tečaji družabnega plesa začetnih in nadaljevalnih stopenj. KDAJ: ob četrtkih ali petkih (urnik bo oblikovan glede na število prijav) K|E: Mala dvorana kina Dom v Kamniku KOLIKO: 12 vaj po 2 šolski uri za šolarje in odrasle 12 vaj po 1 šolsko uro za predšolske otroke CENE: - predšolski otroci: 5.200 SIT ' - šolski otroci: 6.300 SIT - odrasli: 11.000 SIT (2 osebi - par) Mentorici: Mateja Juvan in Tina Bergant Začetek tečajev bo predvidoma v začetku oktobra. Dodatne informacije: ZKO Kamnik (831-612) in Mateja luvan (152-45-12) ««lf Mažoretna skupina Veronika, Kamnik Kamniške mažorete vabijo k vpisu nove članice. Dekleta v starosti od 10 do 14 let se lahko vpišejo v prostorih pred Galerijo Veronika (lapljeva 2, Kamnik) in sicer v petek, 2. oktobra od 16. do 18. ure in soboto, 3 oktobra, od 9. do 12. ure. Prijave zbira tudi mentorica Nataša Hribar na tel. 841-094 (v večernih urah) Likovna šola za otroke Otroci se bodo v likovni šoli seznanili z risarskimi in slikarskimi tehnikami, oblikovali in modelirali bodo z glino in papirjem. Likovna šola bo potekala v prostorih nad Galerijo Miha Maleš, Kamnik, in sicer v dve skupinah: 1. skupina: od 7. do H), leta (1.-4. razred OS) torek, ob 17.30 do 19. ure 2. skupina: od 11. do 15. leta sobota, od 9.30 do 11. ure. Vpis bo v torek, 29. septembra 1998, od 17.30 do 19. ure v prostorih nad galerijo Miha Maleš pri mentorici Mojci Koncilja. Jezikovne šole Že znate angleško, nemško, francosko... Pa bi se radi naučili tudi še kakšnega manj pogostega jezika poučevanja, katerega znanje boste lahko koristno uporabili! Pridružite se lekcijam iatinskega, madžarskega, kitajskega jezika in kulture! Tečaji, ki naj bi se predvidoma začeli v začetku oktobra, bodo potekali enkrat tedensko po dve šolski uri. Dodatne informacije: ZKO Kamnik (Andreja Eržen, 817-556) Pogovor z direktorjem ZIL inženiring Nestorjem Mankočem o uresničevanju projekta K-6 Utok Projekt pomeni oživitev starega mestnega jedra Za upokojenke in upokojence lin bi naredili naše življenje lepo. zanimivo in bogato, se vključite v različne oblike, ki jih bo organizirala UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE pri [SOG d.o.o. Domžale Ze spomladi je bilo največje zanimanje za UMETNOSTNO ZGODOVINO. Za začetek smo Sli na ogled kulturnih in zgodovinskih posebnosti Kamnika. Ogledali smo si: Sadnikarjev muzej in grad ŽTapri-ce. Frančiškanski muzej s staro knjižnico, kapelico Božjega groba - V DELAVNICI ROČNEGA DELA kvaCkamo. pletenio. šivamo, oblikujemo glino, slikamo na svilo in izdelujemo makrame. V CVETLIČARSKI DELAVNICI urejamo cvetlične gredice in aranžiramo cvetje. V KUHARSKI DELAVNICI spoznavamo kuhinjo za seniorjc. vegetarijansko kuhinjo in posebnosti različnih kuhinj. Novost na področju jezikovnega usposabljaja jc poseben način učenja angleščine za začetnike. mavrični: STOPNICE do eno zadnjih del arhitekta Plečnika, znamenitosti starega dela mesta in Mali grad. Z UMETNOSTNO ZGODOVINO pričnemo v začetku oktobra Spoznali bomo značilnosti gradbenega, kiparskega in likovnega ustvarjanja v posameznih zgodovinskih obdobjih. Kar največ teh lepot si bomo ogledali. Prisrčno vas vabimo tudi v USTVARJALNO DELAVNICO ZDRAVJA IN NOTRANJE LEPOTI.. Spo znali bomo naše telo in prek energetskih con vplivali na bolečine, ki nas mučijo. Pogovarjali se bomo o zdravi prehrani, delali sprostitvenc vaje in svoja srca napolnili z mirom, harmonijo in ljubeznijo. Vsi tisti, ki vam skozi stihe ali prozo govori duša m ki poskušate opisati svoja doživetja in opažanja - pridružite sc nam. Smo pred izdajo prvega zbornika del članov literarne delavnice. V naslednjem bodo lahko objavljena vaša dela. ANGLEŠČINE so neke vrste alternativa šolski klasiki. Ob učenju tujega jezika se ne bomo obremenjevali z mislijo na napake, te so sestavni del učenja. To obliko bo vodila priznana anglistika in avtorica Dušica Kuna ver. Na področju jezikovnega izobraževanja bomo nadaljevali z nemščino, angleščino in pogovornimi srečanji v obeh jezikih. Na novo bomo začeli tudi z ZAČETNIM TEČAJEM NEMŠČINE m IIČAJEM RACUNAI.NIŠI V \ \vord v programu VVindovvs. Računal niki so postali del vsakdanjosti, saj jih srečujemo povsod. Ne bojmo sc jih - spoznaimo in uporabljaimo jih. Prisrčno vabimo vse seniorje da se nam glede na vaš interes pridružite, da si osvežite znanje in pridobite nova spoznanja. Za Univerzo za tretje življenjsko obdobje pri ISCG d.o.o. Domžale, Kolodvorska c. A, Domžale, tel. 711 -OH 2 ali 713-973 METKA ZUPANEK Že nekaj časa Je poteklo, odkar so utihnili tetki gradbeni stroji m ko ni vee hrupa Številnih tovornjakov, ki so odvažali ostanke nekdanjih tovarniških poslopij Utuka pod Malim gradom. Za njimi je ostala poldrugi hektar velika gradbena jama, ki jo je ob zadnjem deževju delno zalila voda. Čeprav smo v kamniškem občanu letos :e večkrat pisali o projektu, ki naj bi pomenil oživitev starega mestnega jedra in o različnih pogledih na uresničevanje zazidalnega načrta za to območje, se vendar sedaj, ko je nastalo nekakšno zatišje, ljudje sprašujejo, kaj bo dejansko nastalo na tem vsekakor občutljivem in dragocenem območju starega mesta. Naj najprej osvežimo spomin, da je sredi lanskega kta nekdanjo opuščeno tovarno Utok kupila firma 7.11. inženiring iz Ljubljane. Novi lastnik Je za razliko od prejšnjega, ki jc kupil tovarno neposredno od stečajnega upravitelja (potem ko tega niso storili niti morebitni kamniški investitorji niti občina) kupil zemljišče z objekti z namenom, da skladno z veljavnim zazidalnim nacrtom zgradi tak program, ki bo kar najbolj ustrezal razvojnim možnostim Kamnika in hkrati v podporo dosedanjim tovrstnim urbanističnim usmeritvam, zlasti sanaciji Šutne. O tem, kako potekajo pripmvljalna dela v zvezi s projektom K-6 Utok in kako nameravajo ta projekt izvesti, smo postavili nekaj vprašanj direktorju ZIL inženiringa Nestorju Mankoču. Ker se mnogim Kamnicanom in drugim naključnim opazovalcem, k i gledajo samo velike kupe peska sredi jame, postavlja vprašanje, zakaj je po veliki zagnanosti pri rušenju objektov naenkrat vse utihnilo in se sedaj na gradbišču ne dogaja nič, vas sprašujemo, v kakšni fazi so pripravljalna dela? iMhko rečem, da dinamika izvajanja lega projekta lece neprekinjeno naprej, obstaja pa seveda razlika med atraktivnimi akcijami na začetku, koje padci dimnik in smo rušili trinadstropne tovarniške hale v okviru pripravljalnih del, in današnjimi aktivnostmi, ko končujemo projekte in pridobivamo potrebno dokumentacijo za izvedbo glavnih gradbenih in obrtniških del. Vmes je prihajalo ludi do malo manj predvidljivih dogodkov, k i so večinoma vezani na nepreglednost zapuščine stoletja stare tehnologije usnjarstva in spadajo na področje ekološke stroke - npr. reševanje problematike ostankov kromovih strojil, odstranjevanje mazalnih usedlin, preseljevanje obstoječih komunalnih vodov, geološki moniloring sezonskih nihanj podtalnice na lokaciji, kar je bilo potrebno opraviti zaradi pravilnega projektiranja in varne izvedbe podzemske parkirne hiše in podobno. Res pa Je, daje priprava dokumentacije, predvsem pridobivanje ustreznih soglasij, potekala prav v dopust-nlškem času. O vsebini projekta Utok smo v naSem časopisu že kar nekajkrat pisali Ker je vsaka dokumentacija vezana na to vsebino, se postavlja vprašanje, če je v zvezi z vsebino projekta kaj novega? Vsebina projekta Utok je neposredno vezana na vsebino temeljnega dokumenta, torej odloka o zazidalnem načrtu, ki ga je pred tremi leti sprejel kamniški občinski svet. kol si je bilo mogoče ogledati med javno razgrnitvijo v obdobju sprejemanja zazidalnega načrta, bo nova zazidava tega območja prinesla Kamniku trgovsko poslovno hišo, kije do danes še nima, več objektov s prostori poslovne, trgovinske in gostinske namembnosti v pritličju ter stanovanja v dveh nadstropjih in mansarde in kar je morda najpomembnejše, celotna kletna etaža v velikosti poldrugega hektara bo namenjena parkiranju obiskovalcev oziroma garažirunjti stanovalcev. Pri tem pa nikakor niso mišljeni le lastniki ok rog 150 stanovanj nad garažno hišo, pač pa bo nakup garažnih boksov možen tudi za interesente iz soseščine. Ne nazadnje - z novim projektom se bo zanesljivo povečala dostopnost da- ln memonam Jan&Tajč (1924-1998) V juliju nas je vse presenetila vest, da je naš dolgoletni sodelavec in prijatelj Janez izgubil hoj z zahrbtno boleznijo. Njegova mladost Je zaznamovana s težko življenjsko preizkušnjo. V vojni vihri se je znašel na vzhodni fronti, bil ujet in z mnogimi slovenskimi fanti prenašal tegobe in nasilje. Njegcn značaj in prilagoditev v vsaki situaciji sta mu pomagala, da je preživel. Njegov ponosen značaj je pomagal mnogim, da so preživeli in sc vrnili. Ko se je Janez vrnil, se je takoj zaposlil. Vključil se je v športno gibanje v Kamniku. Njegovo ime najdemo v vseh športnih delavnostih v občini Kamnik. Tako je bil v prvi občinski zvezi za telesno vzgojo Kamnik, soustanovitelj občinske TKS Kamnik. 7.TK0 Kamnik. I edno je bil elan poiiieinbniii organov. Tako mu je bila poznana vsa športna problematika in jc imel vedno posluh za prizadevne klube in njegova napredna gledanja so bila v oporo vsem delovnim športnikom in klubom. Posebno ga cenimo strelci. Ilil jc soustanovitelj prve strelske družine v Kamniku. Ustanovljen je bil tudi Občinski koordinacijski odbor strelskih družin. Nato je bil lela /957 ustanovljen Občinski strelski odbor. Janez je vedno speljal tisto najtežje v zadovoljstvo vseh. Oolgo časa je zelo uspešno vodil odbor za športni' nbjek le. Velike zasluge ima. Janez TajC (na skrajni desni) med svojimi prijatelji strelci da smo tudi strelci pridobili potrebne objekte. Bilje tudi predsednik Občinske strelske zveze. Njegove zasluge pri posredovanju za finančna sredstva so, da smo lahko strelci nabavili kvalitetno orožje tudi za mednarodni jirnejam in dosegli zavidljive uspehe. Jane: je ak -tivno sodeloval na raznih prireditvah vseh športnih zvrsti od smučanja, ko-njenislva dn slrelslva. kjer je bil vedno nepogrešljiv. Ilil jc organizator m smučarski sodnik. Strelci ga bomo zelo pogrevati. Neštetokrat je vodil naše strelce v tujino. Z znanjem jezika nam je vedno olajšal potovanje m uspešne nastope. Ob vsakem snidenju je bilo prvo vprašanje 'Kako kaj mladi napredujejo?' Strelci mu bomo za njegovo prizadevanje ostali neizmerno hvaležni, saj smo iz svojih vrst izgubili prijatelja m stratega, ki je vedno našel pravilno rešitev za vse nase nakopičene probleme STRI 1.(1 KAMNIKA V slovo Janezu Tajcu dolgoletnemu telesno-kultumemu delavcu I sc nas ji' presenetila vest, da si v 73 letu sklenit svojo plodno in bogato življenjsko pot. Bil si dolgoletni član kolektiva Alprem Kamnik in med prvimi člani delavskega sveta. Kot dolgoletni požrtvovalni lelesnokulturni delavec, si za svoje prostovoljno in neplačano življenjsko delo na področju telesne kulture, zlasti pa za zelo uspešno delo na področju slrelslva v Kamniku, prejel Bloudkovo plaketo. V svojih mladih letih si aktivno sodeloval pri reševanju ljudi v gorah. Cenili smo te kot člove- ka, ki je bil vedno pripravljen pomagati drugim v stiski. Bil si dober mol in dnt-žinski oce, v največje veselje pa sla ti bila vnuk in vnukinja. Vsi, ki smo poznali tvoje dolgoletno prostovoljno delu v telesni knllnn, smo bili presenečeni da nihče od pn>dstavnikov teh organizacij, oz. nasleilnii teli ni ob tvojem grobu izrekel besedice zalivale. I vetji prijatelji n izrekamo zato po tej poli: Hvala ti! Prijatelji Prav hI bilo, če bt se kaj kmalu dogovorili kaj ho zrastlo Iz globin malograj- nes razmeroma slabo obiskanih buli-kov, trgovin in poslovnih lokalov na Šumi, saj ho nova garažna hiša omogočila parkiranje avtomobilov obiskovalcev v neposredni bližini prodajnih mest. Vendar so nekateri občani tudi drugačnega mnenja, saj slišimo razmišljanja o samozadostnosti novega »naselja«, kar naj bi škodovalo obstoječim trgovskim lokalom v bližnji okolici Opozarjajo pa tudi na »nevarnost« priseljevanja socialno šibkejših prišlekov od drugod in na vse posledice v zvezi s tem. V tem sklopu je, denimo, tudi vprašanje novih otroško varstvenih prostorov, ki jih Kamniku že sedaj primanjku-je? Vsekakor smo celotni projekt temeljilo premislili in ga uskladili z mož- skega jezera., nostmi in razvojnimi interesi kamniške občine. Pravzaprav ta proces še teče in praktično ne bo zamrl do končane realizacije projekta. Vsekakor ni v našem interesu, da bi sprejemali in izvajali odločitve, ki ne hi bik v skladu z večinskimi interesi okolici: Kar zadeva poselitev Utok, predvidevamo in takšni so tudi planski parametri, da bo večino stanovanjskega prostora, sicer oh pomoči bančnih kreditov, kupila socialno močnejša plast ljudi, ki bo prinesla v središče mesta, s tem pa tudi v obstoječe, trgovske, poslovne in gostinske lokale dodaten lok svetega kapitala, od mladih družin t otroki do ljudi žrelih let, predvsem iz samega Kamnika, ki jim je všeč. življenje v vsestransko urejenem mestnem središču. In še nekaj, ne smemo pozabiti, da bo Kamnik že prihodnjo pomlad prek šliripasovnice do 'Trzinu postal del velikega somestja,, kjer zelo verjetno kaj kmalu ne bo ostalo veliko prostora za ozko gledanje na »našo« ulico ali »tujce« iz Mengša, Domžal in Ljubljane. O možnosti dotoka novih kupcev in gostov v kamniško središče, ki jih danes ni dovolj, predvsem zaradi pomanjkanja parkirišč, sem že govoril, odpira pa se t novim projektom še en razvojni vidik, ki se, kolikor vemo, v Kamnika doslej se ni širše uveljavil. Gre za možnost kompenzacijskega nakupa stanovanj na UTOKU za tiste lastnike starejših hiš v Kamniku, ki imajo danes težave zaradi velikih stroškov vzdrževanja ali predragih nujnih obnovitvenih del. S tovrstnim nakupom ima ZIL inženiring precej izkušenj v Ljubljani, zato nameravamo tak način nakupa novih stanovanj ponudili tudi v Kamniku. Obnovljene in posodobljene bise, kijih bomo pridobili na tak način, pa se bodo seveda spet znašle na Irgu kot nova ponudba. Naj navedem še nekaj podrobnosti za osvetlitev resnosti našega pristopa pri realizaciji projekta UTOK. Vsakemu je jasno, da v mestno središče, ki ga bo okrepilo .150 do 411(1 novih prebivalcev in seveda vsi listi, kijih bo tja pritegnila nova zanimiva poslovna, trgovska in gostinsku ponudba, ne spada vee obstoječa klavnica ob Bistrici. Z vodstvom podjetja Meso Kamnik se že dogovarjamo o preselitvi obrala na primernejšo lokacijo, ki smo jo ze kupili. S preselitvijo klavnice se bo odprla možnost ureditve desnega brega Bistrice, ki se danes vse premalo izkoriščena »tihotapi skozi mesto. Večina Kamni-čanov svoje reke v vsakdanjem življenju skoraj ne opazi, kaj šele da bi imela od nje kakšno korist. S tem pa sc le dotikamo novega projekta - spremembe in prilagoditve zazidalnega načrta Alprem, skladno novim razmeram, ki nastajajo z rastjo UTOK A. Od tega pa do ureditve sprehajalne poli ob vodi od avtobusne postaje do Šolske ulice z vsemi ustreznimi programi pa potem ne more biti daleč. Med prvimi bo zanesljivo treba poskrbeti za otroški vrtec, ki naj bi sprejel nov naraščaj izpod Malega gradu. Ta lokacija pa je vredna tudi nove sveže ponudbe, ki prisega dosedanje standardne vsebine v mestnem središču. Ne dvomimo, da se za takšno razmišljanje, ustrezno opredeljeno in ratdelano v občinskih razvojnih dokumentih, tubi našli zainteresirani investitorji. Ker kot ste dejali vaši načrti segajo v daljno prihodnost Kamnika, hi bilo zanimivo slišati alt jih nameravate uresničevati sami ali pa boste k njihovemu uresničevanju pritegnili tudi partnerje iz Kamnika? Vsekakor menimo, da o tem, kaj je dobro za Kamnik, največ vedo in so zalo tudi najbolj odgovorni Kamilicam sami. Prav tako je jasno, da inženiring organizacija že po svoji naravi nobenega projekta ne izvaja oziroma ga ne more izvajati brez sodelovanja z zato usposobljenimi sodelavci. ZIL inženiring je razvojna inženiring družba, nov lip gospodarskega subjekta, ki se v razmerah krepitve tržnega gospodarstva v Sloveniji pojavlja šele v zadnjih letih. Takšna organizacija mora razpolagati z znanjem in biti sposobna pridobili kapital. Kol rečeno, ena osnovnih nalog je prav vključevanje in koordinacija domačih proizvodnih in trgovinskih organizacij v procesu uresničevanja projekten). Ze pri pripravljalnih delih smo vključili izvajalca iz Šmaree, kije bil najugodnejši ponudnik. Nobenega razlogu ni, da se nam v nadaljevanju, ko se bodo prav gradbena dela seli' pričela, ne pridružijo tudi drugi. Dela in s tem tudi kruha bo dovolj za vse! p g PUBLICUS llttMKL JESENSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA V OBČINI KAMNIK PONEDELJEK, 28. septembra TOREK, 29. septembra SREDA, 30. septembra ČETRTEK, 1. oktobra PETEK, 2. oktobra SOBOTA, 3. oktobra PONEDELJEK, 5. oktobra SREDA, 7. oktobra ČETRTEK, 8. oktobra SOBOTA, 10. oktobra PONEDELJEK, 12, oktobra TOREK, 13. oktobra SREDA, 14, oktobra PETEK, 16. oktobra SOBOTA, 17. oktobra PONEDELJEK, 19. oktobra SREDA, 21, oktobra PETEK, 23. oktobra PONEDELJEK, 26. oktobra TOREK, 27. oktobra KS MOTNIK, SPITALIČ K5J1MNJ KS VRANJA PEČ KS ŠMARTNO KS SREDNJA \ KS.SELA KS NEVLJE ks Crna ks kamnišk KS GODIČ KS MEKINJE KS KOMENDA KS MOSTE KS KRIŽ, PODGORJE KS PEROVO, NOVI TRG KS ŠMARCA, VOLČJI POTOK KS TUNJICE KS ZAPRICE KS„C£NIEB K S DUPLICA Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do & ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano! Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, peči, zimnice in podobno. Kamniški OBČAN KULTURA 24. ..-pt.-ml.ra \W, 7 V Žlahtni purgarji kamniški Najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja St. 7 Poroka posestnika Valentina Benkovica iz Novega trga in posestnikov« hžere Ivane Svetlin ii Podgorja, 15.2, 1897 Poroka Primerna poroka je imela v živ ljenju najpre mnžncjšili meščanov zelo pomembno vlogo. Poskrbela jc za utrditev premoženja ali z.a njegovo okrepitev, V obdobju do leta lISJS.i je bila povprečna starost ženina ob prvi poroki 28,4 leta in neveste 21 let. Po lem liin sc je povprečna starost ženina in neveste povišala na 30,3 let oz. 27,2 let. Vstop v zakonski slan jc bil gotovo povezan z gospo ilarskn zmožnostjo bodočega moža in očeta, ila lin skrbel za svojo družino in ji zagotavljal varnost. Starostne razlike med zakoncema oh sklenitvi zveze dajejo zanimivo sliko. Prevladujejo moški Starejši od enega do petih let, veliko pa je tudi primerov I starostno razliko od šestih dn desetih let. Zanimiv je pojav zakonskih zvez, kjer so bili ženini starejši o<| nevest za šestnajst let in več - navadno so se vdovci poročali ponovno s precej mlajšimi ženskami. Prav tako zasledimo tudi poroke, kjer so bile neveste starejše od ženinov. Kes je. da je liilo največ primerov, kjer so bile starejše le za nekaj let. Nekaj pa jih je tudi odstopalo od teta, na primer poroka 25-Ictncgn usnjarja z .'in letno usnjarjevo vdovo, 30 -letnega sina mlinarja 1 4)! -letno gostilničarjev« hčer jo in podobno. Kar težko je verjeti, (la se ti ženini niso pred poroko pozanimali za premoženjsko stanje bodoče neveste, Nasplošno pa je veljalo nenapisano pravilo, da so se poročali partnerji enakega socialnega izvora. Najpreniožncjši meščani so sc poročali v razredih posestnikov, obrtnikov in trgovcev. Ponekod jc prišlo oh poroki celo do združitve premoženja, znanj, dopolnilni!) dejavnosti. Zelo izjemni so primeri, kjer bodoča zakonca nista bila enakega socialnega izvora, na primer poroka trgovca s svojo sobarico. Kakšni so bili odmevi okolja na tako nenavadno zvezo, si lahko predstavljamo, vsekakor pa te niso bile pogoste. V skrbi z.a prineseno premoŽenje in usodo skupne ga, so pred sklenitvijo zakonske zveze podpisali žc-niliKi pogodilo. Pogodile sta pisala in sestavljala (Iva v Kamniku delujoča c. kr. notarja, Anton Krona-bethvogl in od osemdesetih let dalje doktor Kari Schmidinger. Zenitna pogodba je bila sestavljena po več ali manj enakem modelu: oh navedbi bodočih mladoporočencev oziroma njihovih skrbnikov in staršev v primeru mladoletnosti. so hili nadalje popisani členi pogodbe. V prvem členu je navadno nevesta izročala svoje poročno darilo liloto) bodočemu ženinu, v drugem členu jc ženin s približno enako Vrednostjo v premičninah ali nepremičninah zavnrn-val ali zagotovil zaženilo. Lahko jc sledil tudi popis Ogled zbirk Kulturnega centra Kamnik njegovih, v zemljiško knjigo vpisanih nepremičnin, ki jih jc delil z bodoCO ženo. Oboje skupaj jc sestav Ijaln Inkoiiiicuovnno skupnost blaga, katera je hila dopolnjena v kasnejšem zakonu. Nadalje so bile v pogodbi popisane vse obveznosti v primeru predhodne smrti ženina ali neveste hrez, ali s potomci v njunem zakonu. V primeru, če sla zakonca umrla brez. potomcev v skupnem zakonu, jc prevladovala želja, tla je preživeli zakonec glavni dedič vsega premoženja (oh izplačilu dolgov in drugih obveznosti), tudi tiste četrtine, ki jc hila po členu številka 1253 državnega zakonika določena za izvrševanje posled nje želje. Cc pa so hili ob smrti enega ali drugega zakonca, otroci iz, njunega zakona, sc je zapuščina delila po zakoniti poti. Vdova ali vdovce jc dobil polovico premoženja, drugo polovico otroci. Prav tako so v enakih deležih dedovali lutli otroci iz prej šnjih zakonov. Poročna darila nevest so bila napisana tako v gotovini kot v nepremičninah, ki so jih podedovale ali primožilc v prvem zakonu. Starejše neveste, edine dedinje ali vdove so prinašale v zakon nepremičnine, mlajše (včasih celo mladoletne) pa gotovinsko doto. ki pa tudi glede na gmotni položaj staršev ni bila majhna. Zaženila ženinov so hila namenjena za zavarovanje in kot zagotovilo dot v skupnem premoženju. Največkrat jc ženin poleg zemljiškega vpisa nad njegovimi nepremičninami vplačal zaženilo luili v gotovini. Dote in zaženila zakonskih partnerjev so hila v večini primerov iz.enačcna, so pa seveda med njimi tudi primeri, kjer jc bilo gmotno stanje enega od zakoncev boljše. Tudi izbor poročnih prič jc bil vsaj tako pomeni ben kol izbor krstnih botrov. Po podatkih sodeč so pri tem vedno gledali na to, da so bile priče vsaj sta-tiisno enakovredne mladoporočencem ali njihovim staršem, nikakor pa ne revnejše. Pri tem pa 80 se gotovo ozirali tudi na prijateljske, sorodstvene ali poklicne vezi. Tako tudi pri vpisu \ poročni' knjige Zasledimo kot poročne priče imena, ki spadajo v najpremožnejšo plast kamniškega meščanstva, na primer hišne posestnike, gostilničarje, trgovec, obrtnike, kasneje luili zdravnike, sodnike, pisarje in drugC uradnike. Pri poročnih pričali so vestno zapisovali podatke n njihovih poklicih in premožen j sitem stanju, kar potrjuje velik pomen dobrega gmotnega položaja pri njihovi izbiri. Zora Torkar u Odprto za obiskovalce: torek soboti: 9.00- 12.00 in 16.00- 18.00. nedelje in prazniki: 10.00 13.00, ponedeljek zaprto. Obisk organiziranih skupin najavite pri telefonu (001) H17-647. Ob simpoziju o Petru Pavlu Glavarju v Rimu °. septembra smo bili Slovenci spet deležni s posebne pozornosti papeža. Sredi slovesnega sprejema na trgu sv. Petra v Rimu - na njem je bila večtisočglava množica z vsega sveta - nas je papež v slovenščini takole počastil /navajam po objavi v Osscrvalore Romano It), septembra, str. 5): »Pozravljam udeležence znanstvenega simpozija, ki ga organizirata Slovenska teološka akademija In Papeski slovenski zavod o duhovniku Petru Pavlu Glavarju. Ta je bil v osemanjstem stoletju vidna osebnost v Sloveniji In je vse svoje darove posvetil delu za versko In kulturno Izobrazbo vernikov. Vsi so zrli v njem duhovnOca globoke vere, prisrčne molitve z izredno socialno čutečim srcem.« Pozdrav je bil v ožjem smislu namenjen skupinici slovenskih znanstvenikov, kamniškemu dekanu in župniku v Komendi gosjtudu Nikolaju Pavlicu ter romarjem iz Komende, ki so hili v večnem matu, da hi počastili spomin velikega rojaku Petra Pavla Glavarja, i Ul tm smislu pa vsem Slovencem. Bil je priznanje Petni Pavlu Glavarju in Slovencem nasploh. Simpozij je potekal vSlovenlku, kar daltt od Komende, kjer je Peter Pavel Glavar (172I-I7H4) razdal večino svojih talentov in življenjskih moti. Organizirala gaje Slovenska teološka akademija v Rimu, Bil je poseben človek: zelo izobražen duhovnik, ki seje zavzeto posvečal pastoralnemu delu, napisal krajši katekizem v slovenščini, izpraial vsako leto vse župljane in njihovo znanje verskih resnic zapisal v posebni knjigi, pridigal v »kranjskem jeziku«, si pridige tudi zapisal v slovenščini, zbral za celo knjižico knjig in jili tudi bral, kar kažejo njegovi lastnoročni izpisi: prosvetni delavec: v Komendi ic ustanovil in plačal Solo za nadarjene kmečke otroke in te podpiral tudi pri nadaljnjem študiju: socialni delavec: svoje premo- ženje je zapustil revežem in za zidavo bolnišnice, v kateri so preživljali svojo starost ljudje brez Imetja (posebej je določil, da mora strokovno osebje znati deželni jezik): gospodarstvenik: prizadeval si je, da hi ljudje bolje gospodarili, jih o tem poučeval, posebej pa je skrbel za razvoj čebelarstva ■ bil je evropsko znan čebelarski strokovnjak, v slovenščino je prevedel delo Antona Janša Pogovor od čebelnih Rojou (žal je ostalo neizdano, ker je družba za poljedelstvo v Ljubljani dajala prednost nemškim knjigam) in ga dopolnil s svojimi bogatimi izk ušnjami: gradbenik v Komendi je sezidal šolo, benejiciatno hišo, v baročnem slogu je obnovil cerkev, sezidal cerkev v Tunjicah: opazoval je življenje čebel in ugotovil marsikaj, kar tedaj ni bilo znano. Se bi lahko naštevali, pa zlepa ne bi povedali vsega, s čimer se je uk varjal. Ob pregledu dela tega moža, ki ga je opravilo znanstveno srečanje v Rimu, ob spoštljivem čudenju, ki ga vzbuja, se porajata dve vprašanji: zakaj je doslejšnja zgodovina ocenjevala IX. stoletje kot čas kulturnega zastoja in zakaj niso bili uresničeni načrti o Glavarjevem simpoziju v Kamniku ali Komendi, kot je več let ol-jubljal kamniški muzej. Pa ni samo Glavar. Na ustrezno ovrednotenje čakajo še drugi pomembni Kamničani tega časa. hrane Mihael Paglavec (/670-1759) je bil po delovanju podoben Glavarju. Rojen je bil v Kamniku, kol župnik je služboval v Šmartnem v Tuhinju. Se največje za obuditev spomina nanj storil prof. Ivan Zika, kije v Kamniškem zborniku izdal prevod Paglovčeve latinsk o pisane kronike. Maksimilijan Rasppo rodu ni Kamničan, vendar je kot duhovnik deloval v Kamniku: imel je šolo za nadarjene dečke, preselil je pokopališče s Sul-ne na Zale, obnavljal cerkve itd. Kamničan Jurij Japelj (1744-1807) ,< lela 17X4 izdal prevod svetega pisma, redovnik Gregor Vorenc (ok 1660-1730) je dopolnil sicer neizdani Kaštelčev lat.-slov. slovar s slovenskimi izrazi. Paglavcu se želijo zdaj nekoliko oddolžiti za dvestoletno nepriznavanje. Krajevna skupnost Šmartno s predsednikom Tonetom Rajsarjem na čelu In župnik Fran Baloh pripravljajo Paglavcu posvečen spominski park. Vplelujopu se krajevni politiki, ki temu nasprotujejo, ker naj bi bil po njihovem Se čas za od-dolžitev velikemu možu. Glavar, Paglavec in Rasp, če omenjam samo te tri, so podpirali šolanje nadarjenih revnih janlov. Marsikateri od današnjih šolnikov se potrebnosti tega ne zaveda, čeprav veliko družin, zlasti z več otroki, težko živi. Večina šol v kamniški občini je zaprosila za državne štipendije, ki naj hi jih pri nadaljnjem šolanju dobili nadarjeni in delovni učenci, ki so končali osemletno šolanje. Soli v Šmartnem se to ni zdelo potrebno, čeprav je bil najboljši kamniški učenec, kije končal osemletno osnovno šolanje, prav z njihove šole. Torej ni bil dvesto let namenoma pozabljen samo Paglavec ampak tudi njihov posluh za ljudi in razvoj Tuhinjske doline. In če tu nadaljujemo. V občinskem proračunu bi morala biti tudi sredstva za podporo nadarjenih dijakov in študentov. Letošnji proračun je bil tako oskubljen v korist cest, razsvetljav, pokopališč, kar ho ali ne ho zgrajeno, da župan ni imel nobenega denarja za pomoč nadarjenim mladim glasbenikom, raziskovalcem, ki so bili na mednarodnih razpisih izbrani za različne poletne šole v tujini in domu. To seveda kaže na odnos do znanja, ki hkrati s poštenostjo in delavnostjo edino lahko reii kamniško občino pred nadaljnjim zaostajanjem. Ce resnično hočemo dobro num vsem bi morali tudi v sodobnem Času slediti zgledom velikih mož, ki so s svojim delom veliko prispevali k razvoju krajev pod kamniškimi planinami. MARJETA HUMAR TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 06V818-119 E-mall: lnfocenter.kamnlk-1(»8)ol.not KOLEDAR PRIREDITEV nI V okviru projekta Srednjeveška mesta se bodo v Kamniku zvrstile naslednje prireditve: Petek 25.9.199&ob 20. uri Dvorana Glasbene šole, Kamnik KONCERT Mešani pevski zbor VTVA, Brežice Dirigentka: Simona Rozman Strnad Zbor se bo predstavil s programom evropskih in slovenskih ljudskih pesmi: E. Cosseto, J. H, E. Koch, H. Alfven. B. Bartok, A. P, Moya, A, Kumar, A. Arguiz, R. Sund, M. Rožanc, E. Adamič, R, Gobec, M. Kogoj, L Lebič, A. Čopi, K. Pahor, Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota. 26. 9. 1998. ob K), uri Glavni trg, Kamnik Ogled starega mestnega jedra pod strokovnim vodstvom Sobota 26.9. 1998. ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik KONCERT etno-jazz skupine ŠTEFBET RIFI Vstopnina: 300 SIT m RAZSTAVE flMfc Z K. ob 19, url Galerija Veronika, Kamnik GLEDALCI - druga faza Otvoritev avtorske razstave Tomaža Schlegla. Razstava bo odprta do 14. oktobra: vsak dan od 10. do 12, in od 17, do 19, ure, ob nedeljah samo dopoldan. PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsako sredo, ob 14. uri Vila Cira-Cara: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof. Sreda 23. 9. 1998. ob 19. uri Predstavitev pesniške zbirke Andreja Rozmana Roze: JE ŽE V REDU MAMA, v dvorani Matične knjižnice. Sodelujejo: avtor Andrej Rozman Roza, skupina Archž. Vsak drugI Četrtek (pričetek t 10.). ob 18. url Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci. Pravljične ure v Matični knllžnlcl Kamnik: vsak ponedeljek op 16, url, prlčetek 5,10, igralne ure s knjigo - Andreja Štorman, Pike Pikice -psihomotorična delavnica z Leo Frleta in Mileno Lampe, pravljična urica z Jano. Vsako sredo od 7. 10. 1998 dalle. ob 10. url Igralne igrice z BIBAMI za predšolske otroke od 3 leta dalje. Vodja delavnice: Helena Sterle, Cena enega obiska 200 SIT, Pravljične ure na POTUJOČI KNJIŽNICI. - Krivčevo: petek, 2 10 1998, ob 17. uri v prostorih OŠ Gozd - Sela: ponedeljek, 12 10 1998, ob 16. uri v prostorih OŠ Sela - Šmartno; ponedeljek, 12 10 1998. ob 17.30 v prostorih OŠ Šmartno Pravljična ura mi Dimili,! n I lulom' fflffln »nnh pjfc* ob 18. uri, začetek 2. 10. Vse pravljične ure: prispevek je 200 SIT. Torek 13. 10. 1998. ob 19. uri KamniSki večeri: kamniški Koledniki s Tonetom Kuntnerjem in njegovo novo pesniško zbirko Cmurek. KULTURNI CENTER KAMNIK Grad Zaprlce Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja Odprto: od torka do sobote od 9 do 12. ure in od 16. do 18 ure, nedelja od 10. do 13 ure Informacije 817-647 Galerija Veronika Razstava slik Poldeta Mlheliča Razstava bo odprta do 27. 9. 1998 Odprto vsak dan od 10 do 12 in od 17 do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne Vstopnine ni Informacije: Zveza kulturnih organizacij, tel.: 831-612, DRUGE PRIREDITVE Sobota. 26. 9. 1998. ob 8 uri Zaključni tumlr za občane Kamnika Organizator: TK Slazenger Informacije: Tone Jetas, tel.: 817-679 Sobota 26, 9,1998, ob 9, ur) RekreacIJsko-družabni pohod, primeren za stare in mlade, posameznike in družine Začetek s športnega igrišča v Šmartnem, zaključek po približno treh urah v Šmartnem. Organizator: SDS Odbor Tuhinjska dolina in KS Šmartno. Informacije: g Rajsar, tel.: 847-222 NEDELJA 27. 9. 1998. ob 8. uri Dan odprtih vrat Teniškega kluba Slazenger Organizator: TK Slazenger Informacije: Tone Jeras, tel. 817-679 so Gasilska zveza v sodelovanju z gasilskimi društvi v oktobru organizira gasilske vaje. predavanja in oglede gasilskih domov po vsej kamniški občini. Vse informacije o datumih In krajih posameznih prireditev: g. Bedeč, 814-852 V) Sobota. 3. 10, 1898. ob ti url BAJTARSKI GOLAŽ: otvoritev bajtarske sezone na Veliki planini, v planšarskem naselju. Organizator: PD Bajtar Informacije: g, Pohlin, tel.: 812-380 Sobota in nedelja 17. in 18.10. 1998. od 8, ure daiie 20. pokal Ljubljane in memorial V M. Komarova, mednarodno FAI tekmovanje raketnih modelarjev na Mengeškem polju (ob cesti Mengeš-Kamnik) V nedeljo ob 13, uri poleti modelarskih maket pravih raket in raket »showc programa Organizator Astronavtsko raketarski klub V M Komarov Informacije: g šijanec, tel 168-50-60 In zgodila se je Velika planina! Našli se bodo in rekli, zakaj še pisati o avgustovskem nedeljskem jutru, ko je med nebom in zemljo obtičalo 35 potnikov gondole na Veliko planino. Je potrebno še poglabljali to srečno nesrečo, ko so vsi potniki, res da po celodnevnem reševanju, zvečer občutili zopet varna tla pod nogami?! Vendar ne gre drugače. Ze zaradi drugih ljudi, ki se bodo še peljali z gondolo na Veliko planino. Pa tudi, da se kritična strokovna in odgovorna javnost opredeli do dogodka, ki bi se lahko končal manj srečno. Marjan Bauer je o dogodku med drugim zapisal: »Seveda na svetu nedvomno sta sreča in nesreča. Vendar samo za ljudsko uporabo. Kdor šteje dejstva, ju ne priznava. Če recimo zmanjka elektrike, kar povzroči zaustavitev gondole in preplet vrvi, ima to svoj vzrok. Elektrike zmanjka zaradi točno določenega vzroka in ne zaradi kakšnih spletov, vil ali coprnic. Ko je pred leti v Ameriki pred očmi milijonov televizijskih gledalcev pod modrim nebom v eksplozijah in ognju izničilo posadko vesoljskega taksija, je bila v ZDA nacionalna Žalost, vendar vedno na zemljo postavljeni Američani niso »Zužnjali« o nadnaravnih silah in sveZnjih nesrečnih naključij. Raje so ugotovili, da je bila nosilna raketa zanič. Če se je na Veliki planini ustavila gondola, to pomeni, da vsaj v tistem trenutku ni bila takšna, kot bi morala biti. In pika. Kar 35 potnikov je doživelo stres in celo smrtni strah. Namesto da bi se jim Rudi Meršak. direktor te famozne naprave, opravičil, raje po televiziji razpreda o naravni katastrofi češ, da bi morali njegovi firmi zaradi izpada dohodka pomagati država. širSa družbena skupnost. Za kozlat. To zgodbo se da povedati tudi drugače. Ni bila sreča, da so vse potnike v gondoli rešili. Na varno zemljo so jih spravili pogum in požrtvovalnost in predvsem znanje gorskih reševalcev, še posebej Marka Prezlja. Kakor ni nesrečnih spletov okoliščin, ni tudi srečnih. Če si upamo pogledati resnici v oci, so samo dejstva«! Razgrnimo torej dejstva: Problemi Velike planine niso od včeraj. Desetletje in še več se pišejo več ali manj enake zgodbe o kamniškem planinskem biseru. Prav vse pa so si vsaj v nečem podobne: kronično pomanjkanje finančnih sredstev in odvisnost od občinskih jasli. Precej denarja davkoplačevalcev se je namenilo reševanju problemov, predvsem za vzdrževanje žičntških naprav. A vedno premalo, da bi Zaklad narave, kot se družba imenuje, zaživela tako, kot je zapisala svojo zgodbo o uspehu v »viziji o razvoju družbe.« O vsem tem se je še posebno veliko razpravljalo in pisalo v lokalnih, pa tudi drugih slovenskih časopisih. Zapisale so se tudi vse dileme in vprašanja o tem. kako jc skrajni čas. da se kamniški zaklad odstavi od občinskih jasli in se postavi na stališče gospodarja s tržno logiko. Namesto da bi lastnica družbe, to je občina Kamnik in skupščina družbe prisluhnila strokovni javnosti, ki je poudarjala potrebnost tržne naravnanosti družbe in jo prepustila sposobnemu, predvsem pa strokovnemu vodstvu, usode družbe ni »spustila« iz svojih rok. Raje se je posula s pepelom prizadevanj obstoječega vodstva in... In zgodila sc jim je zgodba Velika planina. Ne gre oporekati v. d. direktorju, da se ne trudi okoli vodenja družbe. Da mu je uspelo organizirati prenekatero zanimivo prireditev in nanjo privabiti »množice« obiskovalcev. Četudi mu verjamemo, da je skrbel za redno vzdrževanje Zičniških naprav, ne moremo mimo dejstva, da je eno truditi se. drugo pa uspeti. To bi lahko zapisali še drugače: vabiti ljudi na prireditve in jih prevažati z zastarelimi žični-škimi napravami, je neodgovorno. Tako bi lahko ocenili tudi prevoze tisoče in tisoče potnikov, s katerimi se družba tako rada pohvali, ko razpreda o svojih uspehih. Z besedami Marjana Baucrja je to tako, če si upamo pogledati resnici v oči! In tu je ves paradoks te zgodbe o Veliki planini. Tehnika in ekonomija sta ekzaktni znanosti. Nc priznata improviziranja in ne vsemogočih zgodb o nihanju električnega roka, o nepredvidenih okoliščinah sprožitve zavore, o tako močnem zanihanju gondole, da sc vlečna in nosilna vrv prepletata, pa tudi, da je bilo v gondoli več ljudi, kot je dovoljeno. Takšnim zgodbicam lahko verjame samo tisti, ki jih pripoveduje, v znak lastne tolažbe. Če pa nekdo iz vsega tega naredi še medijsko burko, je to več kot osupljivo. In komaj verjetno, da ji je hotel prisostvovati tudi župan občine (morda ji ni hotel, a se jc naključno znašel tam, saj jc imel tega dne namen nagovoriti udeležence praznika na planini). Moral bi v. d. direktorju preprečiti takšno farso. Kajti izrabiti to straSno stisko ljudi za svojo lastno promocijo ter jo primerjati s katastrofo v Posočju - je bolno. In skrajno sramotno za v d.d. direktorja in Kamnik! Vpleteni v zgodbo so povedali svoje: I lektro Slovenije, skrajšano Eles, da je žičnica imela ustrezno elektriko (če pa je Meršak vedel, da jc nima, še toliko slabše zanj, kajti potem je zavestno ljudi življenjsko izpostavil) - Delo, 14. 8. 1998; -vodja področja za žičnice pri ministrstvu za promet in zveze je zavrnil navedbe o dobrodošlosti ustavitve nihalkc (Delo IX. 8. 1998), kot je dogodek komentiral Meršak, kot resno opozorilo lastnice družbe in države na finančno podporo. Oglasila se je tudi udeleženka »izrednega« dogodka, ki obsoja izvajanje zadovoljstva v. d. direktorja družbe s 35 ujetniki nihalkc in opisaia občutke strahu in trpljenja, ki jih jc doživela z ujetniki gondole (Delo, 18. 8. 1998). Nič Takšnega se ji ni zapisalo, kar bi »zadovoljnemu« direktorju šlo v čast in ponos. Tudi obveščenost in organizacija sta tega dne odpovedali. Tisti, ki so se tega dne že srečno pripeljali z gondolo na Veliko planino, so bili šele ob povratku obveščeni o tem. (Delo 19. 8. 1998). Sledila jc dolga pešpot, obljubljenega avtobusa, ki bi jih moral prepeljati na parkirišče pri spixl-nji postaji gondole, pa ni bilo. Da o kakšnem varovanju številnih avtomobilov, ki jih obiskovalci Velike planine pustijo na Marjaninih njivah, sploh ne govorimo. Razglabljati še o koristnosti množičnega turizma in jeklenih konjičkih v gorah, je seveda Ze drugo vprašanje. A če sc ga nekdo gre, naj poskrbi tudi za to! Tega dne je nepridiprav »pregledal« notranjost kar 12 jeklenih konjičkov. (14. 8. 1998 Ljubljanski dnevnik) Pripisati krivdo hudiču in njegovim mladim za vse to seveda ni mogoče. Gre samo za vprašanje odgovornosti, strokovnosti, zdrav razum in pogum. Vsemu temu se lastnica družbe, občina Kamnik, spretno izmika, kar kaže z imenovanjem Mcršaka za vršilca dolžnosti direktorja, ki ga uživa Ze drugo leto. To pa ni v skladu z. veljavno zakonodajo. (Zakon o gospodarskih družbah termina »vršilca dolžnosti« ne pozna, je »ostanek« zastarele zakonodaje) in jc kvečjemu lahko kratkoročna rešitev za čas. dokler sc nc izvedejo predpisani zakoniti postopki za razpis in zasedbo delovnega mesta direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. Skozi sito postopka ne more kdorkoli. Izpolnjevati mora določene pogoje, najmanj pa ustrezno izobrazbo in strokovno znanje ter ustrezne delovne izkušnje. Lastnica in organi družbe pa si ob tem zatiskajo oči. Na vse to smo Zeleni Kamnika že večkrat opozarjali. Pa smo bili deležni hude kritike, še posebno ob zapisanem dvomu o varnosti zič-niških naprav. Zato ponavljamo pred dobrim letom zapisane besede: Ne nasprotujemo ureditvi razmer na Veliki planini, nasprotujemo pa načinu razreševanja, ki ne upošteva stroke: ne finančne, ne ekonomske, ne tehnične, ne varnostne. ZELENI SLOVENIJE, OO - KAMNIK Kako dobro poznamo svojo občino? V prejšnji številki jc bila objavljena slika dela vasi GODIČ O njej nc bomo kaj več zapisali, saj jo je v isti številki, vendar tri strani prej, lepo predstavil Damjan Ilančič. Izmed prispelih pravilnih odgovorov jc žreb izbral Tomaža (Vorjupa iz Go-diča 45, ki bo knjižno nagrado Koč-nc Kamnik prejel v knjigarni na I.juhljanski cesti l/b. Na sončnem obronku našega lui-bovitega dela občine sc jc namestilo majhno naselje, ki pa ima hiše. vsaj po hišnih številkah sodeč, tudi šc skoraj 200 m niže. Na sliki (posnela sredi letošnje zime!) jc samo zgornji del naselja, ki mu njegovo ime ludi povsem ustreza. Kakšno je torej to ime? Vaše odgovore pričakujemo do srede, 30. septembra na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, Kamnik. Nagrajenec ho prejel knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kamniško-Savinj-skih Alp na kamniškem območju, ki jo podarja Kočna Kamnik. UP RADOMLJE d // zadovoljen pa je bil naš Zupan, ki D je sredi sobotnega velikega miliva pred pričami obljubil, da ho dal za eno mašo, če ho vsaj v nedeljo lepo vreme. Ker se mu je želja izpolnila, ho moral seveda svojo obljubo izpolniti. Tega se že \vseli tu-njlSkl Župnik 1'avle, saj upa, da se bo te mase vsaj enkrat solidarno udeležila celotna kamniška občinska »nomenklatura«. Ja, ko je zavarovalnica predraga, pa tudi liog prav pride... Tfer 1'lanšarjcv z I dike 1'lanine na ob-M\ I p/bi jem sobotni nastop na Dnevih narodnih noš ni bilo, so ljudje že začeli ugibati, ce jih mogoče že ni zapadel prvi sneg, k i jc pobelil planine, drugi pa so dejali, tla Jih Je verjetno sram prid v Bata škornjih in v biindah, ker da so baje co- kle in srajce, za katere sta prispevala tudi občina in Calcit, v glavnem ze prodali po /50 mark... F'razgibanem septembru, ko so se svetnik i prvič po vročem poletju srečali na najkrajši, poldrugo uro dolgi seji, da so ostanek kamniške in novo komendsko občino razrezali na nove volilne enote, sc je na občini zgodila tudi cisto uradna vin-sk a pok tišina. Trgovsk i zastopnik vinarja si jc Ze zadovoljno inel roke, ko je pregovoril občinskega tajnika, da je smel v njegovi pisarni odpreti hladilno torbo in postaviti na mizo vrsto buteljk z vini od južne AJrikc, Avstralije do Evrope. Med naključnimi pokuševalci so bili poleg nekaj občinskih uradnikov, Zupana ni bilo. tudi predstavnika gostincev, krajevnih skupnosti in se kakšen. I sem se je seveda najbolj dopadel slovenski renski rizling. Toda ko je trgovec položil na mizo blok z naročilnicami in pričakoval zajetno naročilo za občinsko reprezentanco in dneve narodnih noš, je presenečen od tajnika dobil pojasnilo, da z naročilom ne bo nit; ker je občinska reprezentanca prazna, pa tudi na veselici buteljk e po slin jurje nc bo nihče pil. Udeleženci tdegUSta-cijc« pričakujejo, da ho tajnik organiziral se kakšno tako pokusino... T^Tavzlic veselemu septembru pa niso 1 \ nič kaj veseli nekdanji Stolovi delavci, katerih firme gredo druga za drugo na boben. Iz zapuščine pa nimajo kaj pričakovati, ker so si gospodje iz »lliltona«, " katerem domuje Stolova uprava, zadr-" -'■osiore m Žali v lasti vse premoženje, ludi pr< stroje, na katerih so delali zaradi stečaja in brez poravnave neizplačanih plač odpuščeni delavci. Baje so morali »llillo-mi« plačevali celo uporabo imenu Stol... jy~er se bližajo županske volitve, so obi-J\.skovalti narodnih noš pričakovali, da bo kamniški kavarnar kot županski kandidat kakšnega odojka, ki jih je pekel pred kavarno, namenil ludi svojim bodočim volivcem, za pokušino seveda. Toda. če nisi dal jurja. z odojkom ni bilo nic. Verjetno Je kavarnar Florjan toliko jer do svojih sokandidatov, da jih ne mara prehitevati in bodo »startali« vsi skupaj. No, takrat se bo pa verjetno na ražnju vrtel kar cel voL. Tfer se blizu osemdesetletnica bojev za M\.našo severno mejo, v katerih jc imel usodno vlogo naš rojak general Rudolj Maister, z zanimanjem spremljamo razprtije Ljubljančanov ob predvideni postavitvi Maistrovega spomeniku i Ijubljani. Mi pa smo kur liho o spominski sobi, ki naj bi jo po obljubah občinarjev pred nekaj leti uredili v Maistrovi rojstni hiši na Sulni. Morda pa se bo k do vsaj pred volitvami spet spomnil nanjo. Mož ki smo mu namenili nas občinski praznik, bi lo vsekakor zaslužil... Krištofov Pepe II Odlok o zaključnem raCunu poračuna občine Kamnik na seji Občinskega sveta dne 27. 5. '98 ni bil sprejet. Po Zupanovem mnenju je prišlo do negativne odločitve svetnikov, ker tem takrat, na 36. seji, ni bilo predstavljeno mnenje nadzornega odbora k dodatnim Zupanovim obrazložitvam. Zato je Zupan na 37. sejo 1. julija predlagal uvrstitev tega odloka v ponovno odločanje. Tudi tokrat so se svetniki, v nasprotju /. Zupanovo Zeljo, odločili za ponovni dvofazni postopek in tako bodo o ZR '97 predvidoma glasovali na prvi jesenski redni seji, verjetno Se ta mesec. Na 37. seji smo svetniki resda imeli v rokah dodatno poročilo nadzornega odbora občine, vendar je bilo tako splošno napisano (menda ga sploh niso sprejemali na seji celotnega odbora), da smo si z njim lahko bolj malo pomagali. Zelo bi bilo zaželeno, da bi do prve jesenske seje občinskega sveta svetniki prejeli tudi od nadzornega odbora bolj decidirane odgovore: 1) da je nezakonito, da je župan samovoljno odredil več preko- Konjeniški klub Komenda in Kmetijsko svetovalna služba Komenda vabita na JESENSKI KMETIJSKI IN AVTOMOBILSKI SEJEM OD 2. DO 5. OKTOBRA od 9. do 18. ure na hipodromu v Komendi Odprtje sejma bo v petek, 2. oktobra ob 12. uri. Po odprtju bo v prireditvenem šotoru na sejmišču predstavitev določb zakona o varnosti v cestnem prometu, ki se nanašajo na kmetijstvo in kmetijsko mehanizacijo. Predaval bo mag. M. Dolenšek, KSS, Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto. Sledila bo predstavitev hibridov koruze KWS na njivi med Žejami in Vodicami. Predstavitev bo vodil dr. Teo Zor. Ob ugodnih vremenskih razmerah bomo organizirali javno žetev poiskusov. Na sejmu bo možna menjava kmetijske mehanizacije staro za novo, lahko pa boste rabljeno kmetijsko mehanizacijo tudi prodali. Poskrbeli smo za pestro gostinsko ponudbo. Od petka do nedelje vas bo zabaval duo Sonja in Jože z gosti. t )tganizirano je brezplačno parkiranje. Vstopnine ni! VLJUDNO VABLJENI V KOMENDO! račilev proračuna, kot npr. tistega za 7 milijonov za Zaklad narave (Velika planina), čemur je občinski svet izrecno nasprotoval: pa tistega pri najemanju kreditov in dalje tistega za celih 11.9 milijona SIT za nič narejene kanalizacije v Šmartnem, kar vse je bilo storjeno brez vednosti in privolitve svetnikov. 2) Koliko občinskih sredstev je bilo do sedaj dano za izgradnjo term v Snoviku in še posebej tistih, ki so šla za t. i. pripravljalna dela. raziskave, študije ipd., saj mora iti vse to v seštevek investicije v ta objekt. Za ta znesek bi morala občina Ze biti solastnik. 3) Tudi od nadzornega sveta bi bilo dobro izvedeti, kateri so pravilni - ali seštevki prihodkov in odhodkov v odloku ZR ali tisti v izvidu prihodkov in odhodkov ZR '97. Ti se med seboj razlikujejo za kar 42,9 oz. 43.9 milijona tolarjev, praviloma pa bi morali bili enaki. Obrazložitev leh razlik, ki jih je podal Zupan svetnikom, je napisana tako, da je ne razumejo niti strokovnjaki. Da bi se bralci K. O. lahko o tem prepričali, vam tu navajamo to obrazložitev in sicer za prihodke: »Razlika med prihodki v izkazu prihodkov in prihodki v odloku /na .a 42.9 mio SIT in je posledica razlik med presežkom po gradivu in presežkom po odloku zaključnega računa Ze iz predhodnih let ter prihodkov iz naslova komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, ki v knjigovodstvu niso bili knjiženi kot prihodek, ampak kot znižanje obveznosti do OMV Istra Benza (v gradivu pa so prikazani kot prihodek).« prihodki v izkazu prihodkov 1.702,291.392.37 prihodki v odloku 1,659.441.089.24 razlika v prihodkih 42.850.303.13 presežek po odloku zaključnega računa 96 - 28.247.56920 presežek po gradivu 96 +61.897.872.33 sr. za kom. opremljanje stavb, zemljišč - OMI Istra Benz +9.200.000.00 42.850.303.13 Pri vsem tem je treba poudariti, da se letos potrjuje zaključni ra- čun za leto 1997 in ne stvari iz I. 96. 4) Od nadzornega odbora se pričakuje tudi jasna potrditev, da je županova samovoljna izločitev iz realizacije vrste proračunskih postavk (ne da bi ta predhodno svetnike o tem kaj obvestil ali vprašal, če že ni utegnil izvesti rebalansa) ob istočasni samovoljni prekoračitvi drugih postavk, kršitev statuta oz. občinske zakonodaje. Tu so mišljene izločitve, kot npr. rekonstrukcija Palovške ceste pa Kovinarske ceste, pa kanalizacije Jurči-čeva-Kovinarska. izgradnja vodovoda v Soteski itd. A tudi Ze brez nadzornega odbora je iz vseh teh. tudi naknadnih razlag, ki niso prvotnih v ničemer v bistvu dopolnile, moč ugotoviti, da je prišlo pri lanskem izvajanju občinskega proračuna do več kršitev in. da so svetniki z zavrnitvijo zaklučnega računa za to obdobje ravnali pravilno. S potrditvijo takšnega ZR. kot je ta za leto '97. bi svetniki pravzaprav potrdili brezzakonje in hkrati postali tudi zares sokrivi za pričujoče slabo gospodarjenje v naSi občini. Seveda si svetniki takšnega spodrsljaja verjetno ne bodo dovolili. Pred vrati so lokalne volitve in ljudje si običajno kar dobro zapomnijo, kako je kdo od svetnikov ravnal do sedaj in če mu je zaupati tudi v bodoče. Še bolj pomembno pa je to. da z nepotrditvijo zaključnega računa svetniki in prek njih volilci rečejo enkrat za vselej odločni NE samovolji župana oz. občinske uprave pri razpolaganju s sredstvi, ki jih namensko ni odobril občinski svet. To je Se posebej pomembno tudi zato. ker je podobno kot lani Zupan samovoljno ravnal s sredstvi tudi predlani, ko je npr. z izredno poznim rebalansom postavil svetnike pred gotovo dejstvo z nereaii-zacijo več investicijsko-komunalnih postavk, dalje z /manjšanjem že tako majhnih sredstev za sanacijo terkvenih kulturnih spomenikov za celih 40%... MILAN vVIMNHM KI K PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI- PISMA mnenju namreč vsi teksti, objavljeni v tem Zborniku, prispevajo k boljšemu razumevanju polpretekle zgodovine in osvetljujejo tudi liste črne lise kamniške zgodovine, ki so bile doslej zaradi obremenilnih dokazov za 01 in KPS prikrile. Da o drugih izjavah g. Smolnikarja na partizanskih proslavah glede polpretekle zgodovine sploh ne govorim. Po mnenju 00 SDM in OO MKD Kamnik hi moral g. župan kol nosilce politične funkcije v vseh teb primerih ravnali tako, kol politiki »konlinuilete« in njihovi mediji zahtevajo od državnega tožilca g. Antona Drobnica, ki je ravno tako kol g. Smolnikar izrazil svoje mnenje o polpretekli zgodovini. Zato ne razumemo, zakaj dela »kontinuitetu« taksno razliko med izjavami nosilcev političnih funkcij v Sloveniji. Se morda znan latinski izrek »Ottod licet lovi, mm lieel hovi« po novem glasi: »Quod noti licet AntonlO Drohnič, licel liilomo Smolnikar*? /Cesar ne sme Anton Drohnic, sme Anton Smolnikar! Za g. Smolnikarja Je nevtralna drža v leni primeru se toliko poirebncjsa. ker je Izvoljeni lin ne imenovani) predstavnik vseh Kamnieanov in smo zanj kot »neodvisnega« kandidata Pred štirimi leti v drugem krogu glasovali tudi »pomladni« volivci, med njuni ludi večina avtorjev »spornega* članka, na katerega pa seje Zupan odzval skrajno neprimerno. / vsebino članka je namreč polemiziral kar na partizanski komemoraciji. S tem je izrabljal čustva pripadnikov zdaj že starejše partizanske generacije v svoje ozke predvolilne namene ter spravljal v zelo neroden položaj nase partizanske stare starše, ki se še vedno radi udeležujejo teh proslav oz. koincinoracij. Zato bi od g. Smolnikarja pričakovali, da se bo s svojimi pmtiargitinenli soočil v demokratičnem dialogu neposredno z nami, ne pa v »izbruhu negativnih čustev« razlagal svoje težave z mlado opozicijo starejši generaciji. 2. Glede pogojev, kijih mora izpolnjevati županski kandidat. Smo avtorji članka mislili zgolj na »pomladnega« županskega kandidata in apelirali na enotnost »pomladnih« strank in »pomladnih« volivcev, kar sle lahko, g. Gobec, če sle pozorno prebrali članek, tudi sami opazili. Zato ne vem, zakajpisele neresnico iu zavajale javnost, kol du bi le pogoje ablevali tudi za vse druge županske kandidate. Za županske kandidate »pomladnih« strank pa imamo, vsaj tako upamo, kol »pomladni-ki« ne samo pravico, ampak tudi dolžnost izraziti svoje poglede mi to, k uksni naj bodo m vse tri pomladne stranke opozoriti na katastrofalne posledice njihove neenotnosti. Dobro se avedamo, da bodo stranke »kontinuitete« pac po svojih kriterijih i brak svoje županske kandidate. Nili na misel nam nc Pride, ila hi se vmešavali v njihove odločitve ali da hi jim celo očitali, k do jim daje pravico, da s svojimi kriteriji izločajo liste. Ki ne izhajajo iz polnilnih struktur prejšnjega sistema. Mi smo le predstavili javnosti nase poglede in pogoje zti »pomladnega« kandidatu, kijih ne vsiljujemo nili občinskima odboroma naših dveh matičnih strank. Občani pa so po našem mnenju toliko zreli, da se bodo sami na volitvah odločili za tistega kandidata, ki mu bolj zaupajo. Taksna /r pač demokracija. Pri branju članka g. Gobca pa sem dobil občutek, da obravnava mise občane kol nezrele osebnosti, ki naj bi ravnali tako, kol jim bomo »ukazali* V naSih dveh odborih. To je velika .mola, ki iz- vira še iz časov partijskega enoumju, ko so odločitve, sprejete na vrhu ene same »zveličavne« stranke, veljale obvezno za vse občane. Tako seje ravno partiju postavljala nad ustavo m ne mi. kot nam očita g. Gobec. 3. Glede razvoja Kamnika v preteklem povojnem obdobju hi sc strinjal z g. Gobcem, da zaostaja v razvoju te vsaj 15 let. I pru-šal pa hi ga, kot nosili a nekaterih pomembnih funkcij v naši občini v povojnem obdobju, na ceni sc je takrat gradila vizija gospodarskega in vsakega drugega razvoja v Kamniku in kako so bile vodilne elite strokovno usposobljene, da se jc Kamnik znašel v taksni krizi, iz katere Se danes ne more.' Kaj je bilo narobe z razvojem ne samo občine, ampak celotne države, da je zašla v težave že pred nastopam Demosove vlade in pred izgubo jugoslovanskega trga? Ne zatiskajmo si oči: ravno le težave so bile vzrok ludi za propad prejšnjega sistema, kije gradil »lepšo prihodnost« mi lasmi kontroverzrtOStt in tujih kreditih, ki jih bodo odpliiccvuli se nasi priivnuk i. Pri tem seveda priznavamo zasluge za osebno vložen trud in odpovedovanje vsem povojnim delovnim ljudem in drugim občanom za razvoj uusc obilne. Zal pu le tu njihov trud zaradi napačnega razvoja, ki gaje zagrešil večji del povojne vodilne elite v naši občini (z nekaj častnimi izjemami), danes oslal skoraj brez »haskat in se delavcem danes podira lo, v kar so desetletja marljivo vlagali. Prav zaradi liga imamo mladi »pomladniki« tako odklonilno slalisce do kandidiranja na odgovorne funkcije ljudi, k i so pripadali politični struk - turi prejšnjega sistema. Hkrati pa imamo mladi iz nekomunističnih družin, ki se preteklega sistema spominjamo predvsem i: osemdesetih let, malce drugačno mnenje 0 njem. kol pu generacija naših staršev ali starih staršev, ki jim jc sociali: em s tujimi krediti v šestdesetih in sedemdesetih letih omogočil, da so si zgradili hiše in napredovali na socialni lestvici. Mi smo namreč doživljali ta sistem kol čas visoke inflacije, parnih in neparnih številk, bencinskih bonov, vrst za »socialni« kruh, omejevanje svobode govoru (verbalni delikt), omejevanje javnega izpovedovanja verske opredelitve, pristransko prikazovanje zgodovine ter poligon za službeno in politično napredovanje neuspešnih ljudi s »pomočjo« partijske knjižice. Tuko so zu nas prolikoiniinizeni krivi povojni vodilni komunisti sami, ker so popolnoma i.milih sistem pravičnosti in enakosti, kakršnega sta si zamišljala Marks in Engels. S tem so nas sami nehote približali stališčem predvojnih in medvojnih ostrih nasprotnikov komunizma, ki so že lak ral doumeli, da komunizem v končni posledici ne prinaša ljudem me dobrega. Z našim člankom pa smo holcli ljudem ponudili alternativo sedanjemu vodenju obilne. Merilo uspešnosti nekega županskega mandata namreč m samo dolžina asfaltiranih cest m sinilo telefonskih priključkov, ampak tudi splošna kvaliteta Življenju in bivanju v občini. Glede »nem inkovilosli« dela občinskega sveta naj povem, da občinski svet, čeprav imajo v njem večino demosove oz. pomladne stranke, kaj dosti ni mogel storiti za izboljšanje situacije na Kamniškem, saj ima izvršilno oblast v rokah župan in njegova ekipa, ki pa dostikrat, kot beremo, ukrepu milno večinske volje občinskega svela. Skoraj vse v. rode ekonomske moči pa imajo sc vedno predstavniki »kontinuitete« Opozoril pa hi Se na eno nedoslednost g. Gobcu: nič- ni očita, da nc upoštevam neučinkovitosti »deniosovega« občinskega svela, sam pa zahaja v drugo skrajnost in v ničemer ne pripiše krivde za slabe razmere povojni kamniški partijski oligarhiji in sedanjemu županu. Zato ni res, da naj bi samo jaz »hranil smje somišljenike«, tudi g Gobec ravna popolnoma enako. Oh lem se mi zdi čudno, da se v obrambo župana ne postavi nihče drug kakor ravno eden najbolj vidnih predstavnika* preteklega sistema na Kamniškem. Ce bi bil jaz na mestu g. Smolnikarja, bi me lo močno zaskrbelo. 1'oleg tega pa moram g, Golica povedati tudi to, da v današnjem večstrankarskem m pluralističnem sistemu še ni vsako kritično in odločno postavljeno mnenje izraz nestrpnosti ali sovraštva do drugače mislečih. Le s soočenjem različnih mnenj in kritično interpretacijo dogodkov je možno kvalitetnejše življenje naše družbe v sedanjosti in prihodnosti. 4. O upokojencih z nizkimi pokojninami, kijih omenja g Golice, menim, du bi sc morala zanje bolj zavzeli upokojenska stranka iu upokojenska organcuiiia. Hila pa bi moralno lepa gesla, če hi nosilci funkcij v preteklem sistemu, ki so skupaj s sedanjimi upokojenci, ki prejemajo nizke pokojnine, gradili »lepšo prihodnost«, odstopili višek svoje visoke pokojnine le-lem in jim po dolgem času omogočili človeka duslojnejše življenje. S lem bodo ludi oni pripomogli k lemu. kol pravi g. Gobec: da bo vsem lepo in ne samo maloštevilni eliti.« 5. Na koncu hi pozval g. Gobca in njegove somišljenike, naj mladim nc k ratijo pniviee do k riticnega razmišljanja, k ajti le tako bomo lahko popravili napake, zagrcSene v jirelck losli. ( e so generacijo naših staršev še lahko držali na »vajetih«, pa nas ne morejo več, kajti »železna« sedemdeseta lela so nepreklicno mimo. Cisto naravna zakonitost je, da smo mladi kritični do preteklega dela. Naloga nas mladih je, da to popravimo in ponudimo alternativo. Zato bomo nekateri člani (X) SDM in OO MKD Kamnik (v glavnem še študenti) na listah strank SDS in SKD tudi kandidirali na letošnjih lokalnih volitvah za svetniška mesta v kamniški občinski svet in tako svoje zamisli v dobrobit Kamnika skušali čimprej uresničiti v praksi. V politiko pa stopamo z zavestjo koristi Kamniku in Sloveniji, ne pa obogateli na tuj račun. Upamo, da se to naše prizadevanje za bolj pravično družbo ne bo tako izrodilo, kot seje »prizadevanje« povojnih nosilcev oblasti. Ce hi bili naši nameni v politiki koristo-lovski, bi bili že sedaj člani ali kandidati kakšne bolj »dobičkonosne« stranke, ne pa dveh opozicijskih strank. Čeprav kandidiramo na listah različnih strank, se naš skupen poziv Kamni-ionom glasi: »Pomladna mladina je spregledala, spreglejle tudi vik 6. Pri tem je odveč skrb g. Gobca, češ »da pišem eno. delam pa drugo«. Mislim, da sem že s svojim dosedanjim delom kot tajnik svela KS Mekinje in tajnik kulturne sekcije pri SKD v Mekinjah skupaj z dnigimi prizadevnimi Mekinjčuni v zadnjih dveh letih kar precej pripomogel k pozitivnemu razvoju in večji krajevni zavesti našisga kraja. S svojimi članki v Kamniškem občanu pa skušam predstaviti tudi drugačen pogled in drugo plat resnice, tako o naši zgodovini kot ludi politični sedanjosti. To pa morda nekatere moli. ker mislijo, da hi moral »trobili v isti mg« s trenutno »uradnimi« razlagalci zgodovinske in politične stvarnosti, kol lo počnejo nekateri »prilugodljivejši« pisci. Gospod Gobec pa bi se lahko, čeprav dandanes uporablja presenetljivo sodoben demokratični besednjak, večine napotkov o demokratičnem obnašanju, skromnosti in strpnosti do drugače mislečih, kijih deli meni, bolj držal že v času, ko je bil še na pomembnem položaju v občini. Tako pa me njegovi nauki spominjajo na geslo: »Ce sam nisem znal, bom pa druge Hči/.« DAMJAN HANClC Odmev na odgovor na Članek »Smo pred zakonom res vsi enakopravni? (K. O., st 12198) Hvala za pojasnilo in napotilo. Prav je, da dobijo ljudje čim bolj ločne informacije - dejstva. Ne sodbe. Nikakor si ne lastim pravice, da bi sodil glede vrnitve ali česa drugega, ampak samo poskušam navajati reči, ki so znane in poznane. To nI sudba, ampak pogled, videnje, komentur. Seseda pa lahko ista dejstva različne oči mzlično vidijo, še bolj različno pa interpretirajo. Dejstvo je, du je hila zgrajena nova stavba za otroški vrtec kut prizidek že obstoječe. Za povečano vrednost stare, predvsem pa za novu stavbo je bilo potrebno plačali ub vrnitvi ukoli 659.000 DEM, Nadomestna površina proslonn vrtca je stala občino precej več. Vendar u tem v času mojega članstva v skupščini občine Kamnik nisem hil obveščen. Dejstvo je, da so člani MKK oziroma njihovi pravni nasledniki že leta 1992 zahtevati vračilo nacionaliziranega premoženja, vendar jim do današnjega dne ni bilo še ničesar resnično vrnjenega, ker so bile na obe odločbi o vrnitvi sumu okoli 5% vrednosti premuženja takoj vložene pritožbe, ki su preprečile vrnitev. Cerkev je v kamniški ubčini dobila nazaj večino, če ne Ze vse, kar je zahtevala. Na vračanje premoženja Cerkvi, kakor tudi stavbe vrtca, ni bilo pritožb, čeprav menda ta spada v zaSčttenl del mesta in bi ga pu pravilih morala obravnavati ljubljana in ne Kamnik. Na obe odločbi o vračanju MKK pa so bile vložene pritožite, ne samo s strani države, ampak tudi s strani občine Kamnik, kije tako pokazala svoj pravi obraz glede podpore MKK. Dejstvo je, da Cerkev ne plačuje davkov in prispevkov državi od svojega premoženja, katerega pa dokazano sploh ni malu. Državljani RS pa moramo plačevati vse mogoče davke, prispevke itd. Po drugi strani pa se poslavlja vprašanje, kako se lahka nekomu daje premoženje, če njegov pravni status Se ni definiran. MKK država oporeka zaradi določil, ki jih je sama sprejela, pri Cerkvi, kjer naj hi pravni status sploh (še) ne bil definiran, se vraču večinoma brez zadržkov. Koliko je bil »vreden« časopis, na katerega sle me napatili, su pokazali bralci - časopisje v manj kol mesecu dni, žal, prenehal izhajali. Pa brez zamere. Nimam namena sodili, žalili ali kaj podobnega. In ludi nimam ničesar proti temu, da Cerkev, pu ne samo ona, dobi nazaj vse listo, kurji pripada po zakonu. Vendar, zakaj nekje hitro, gladko, drugod pa nikukur ne? Taka se ne sprašujem samu jaz. ampak še veliku drugih. 10 24. septembra 1998 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN Planinska domova na Kamniškem in Kokrškem sedlu in ekološka sanacija Planinski kotiček Naše planinsko društvo obstaja že 105. leto in je najstarejše v Sloveruji in po številu Članov na drugem mestu v naši državi, takoj za PD Ljubljana matica. V svoji lasti ima planinska domova na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Oba domova smo v zadnjih letih popolnoma obnovili in sta lahko v ponos naši občini. Domova sta povezana s svetom radijsko in telefonično ter sta opremljena s solarno električno energijo. Ker imamo tak energetski vir. smo se lahko odpovedali ekološko ne najbolj primernemu elektroagregatu. Za oskrbovanje in vzdrževanje domov smo pred 30. leti zgradili tovorni žičnici, ki nadomeščata nosače oziroma zelo drag helikopter. Obisk planincev jc bil zelo različen, vendar pa nikdar ekonomsko upravičen, saj so stroški, ki jih imamo z oskrbniškim osebjem, gretjem bivalnih prostorov, usposabljanjem sanitarij te vodovoda, presegli dohodek. Zato priporočamo planincem, da obiskujejo naši visokogorski postojanki v planinski sezoni. V zimskem času pa uporabljajo zimski sobi. ki sta v obeh domovih stalno odprti in neoskrbovani. Za nemoten potek vseh teh del prostovoljno skrbi gospodarski odbor, ki ima v svoji sestavi tudi gradbeni odsek. Z dobrim gospodarjenjem omogočamo lažje delo tudi ostalim odsekom, ki so v sestavi našega društva in ga dopolnujejo kot celoto. Glavni in skoraj edini vir dohodka poleg članarine je dohodek v postojankah. Cene storitev so za vse visokogorske postojanke skoraj enotne in jih vsklajuje PZS. Člani z redno plačano članarino imajo 30% popust pri prenočevanju, člani našega društva pa imajo v naših domovih 50% popust. Vzdržimo lahko samo zato. ker veliko strokovnega dela na* redimo prostovoljno. Posebnih dotacij skoraj ne dobimo, izjema sta alpinizem in mladinski odsek oziroma sredstva za športno dejavnost. Na velikost dohodka vplivajo vremenski pogoji, in tudi življenjski standard naših obiskovalcev. Ta je vedno manjši in zato veliko obiskovalcev pride v naše planine z velikimi nahrbtniki Vse prinesejo s seboj, v domu pa se lepo pogrejejo. zasedejo prostor v jedilnici, na kaminu posušijo perilo. Velikokrat jim celo pogreje mo prineseno hrano. Seveda dohodka tako ni veliko, želimo pa si zadovoljnih obiskovalcev. Lahko bi sicer uvedli obvezen pogrinjek ali konzumacijo, kot imajo to sosednje alpske dežele, vendar tega zaenkrat še nc bomo storili. Posebno pozornost pa v društvu posvečamo ekologiji. Naše kamniške planine želimo ohraniti lepe in čiste in ne želimo onesnaževati tudi krajev v dolini. Že sedaj se za čiščenje uporabljajo nevtralna čistila, perilo pa vozimo na pranje v dolino. Posebno poglavje pa je čiščenje odpadnih voda v obeh postojankah. Ta voda jc sedaj speljana v triprekatne greznice, od tam pa odteka v naravo. To vodo že dalj časti kontroliramo, tudi smer odtoka je znana. Raziskovalni geološki inštitut je ugotovil, da gre približno polovico odplak na našo kamniško stran, ostali del pa v Logarsko dolino in Kokro. To onesnaževanje moti tudi avstrijsko vlado, ker sta postojanki v bližini njihove meje. Njihova želja je neoporečna podtalnica, zato so v preteklem letu organizirali obširno akcijo po vseh planinskih kočah na Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Pri raziskavah je sodelovala avstrijska firma Stcinbacher s svojimi strokovnjaki, naše Ministrstvo za okolje in prostor, PZS in DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU vpisuje nove člane do 10. oktobra vsak ponedeljek in sredo od 19. do 21. ure v Kamniku v OŠ 27. julija in v Domžalah v telovadnici poleg OŠ Venclja Perka. Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41/a Telefon: 817-210, 817-516 817-538,817-494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. Tečaje tujih jezikov - nemščine I. in II. stopnja - 60-urni - angleščine I. stopnja in konverzacije - 60- ali 40-urni 2. Računalniške tečaje - VVindovvs z obdelavo besedil - 10 ur - obdelava besedil 1 in 2 - 20 ur - Excel 1., 2. - 20 ur - baze podatkov Access - 20 ur 3. Tečaj higienskega minimuma - osnovni in obnovitveni tečaj 4. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. in V. stopnje pa vas vabimo k vpisu v smeri: - PRODAJALEC (dokončanje šole IV. stopnje), prekvalifikacija iz drugih programov IV. stopnje - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - prekvalifikacija iz poslovodske šole v ekonomskega tehnika Če bi se želeli izobraževati ali obiskovati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavite ob torkih in četrtkih med 12. in 16. uro. V tem času lahko dobite podrobnejše informacije tudi na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali osebno na šoli. O začetku izobraževanja in tečajev vas bomo pisno obvestili. Izkušeni predavatelji in konkurenčne cene vas bodo prepričali, da ste izbrali pravo pot do novega znanja in izobrazbe. za naš primer ing. Štefula s sodelavci. Precej podatkov pa smo dobili tudi pri naših raziskovalnih inštitutih. V ožji izbor izmed 22 visokogorskih postojank sta prišla tudi oba naša planinska domova. Odločitev avstrijske vlade o sofinanciranju naprav na obeh naših domovih smo dobili sorazmerno pozno in sicer sele v mesecu juliju. Zahtevajo pa, da se obe sanaciji izvedeta šc v tem koledarskem letu. Glede na to smo pospešeno pričeli s pripravo dokumentacije in organizacijo tlela. V program smo vključili dobre strokovnjake in projektantski biro. Vsa pripravljalna dela smo končali do 20. avgusta. Dokumentacijo smo poslali na občinske upravne organe (Kamnik, Kranj) in s tem priglasili predvidena dela. Za investicijo smo se na Planinskem društvu odločili zato, ker je tako za nas kot tudi našo občino enkratna priložnost, da s sorazmerno majhnim vložkom dobimo moderne čistilne naprave. Tehnologijo in vse naprave bo dobavilo avstrijsko podjetje, mi pa moramo opraviti zemeljska in gradbena dela ter izdelati solarne naprave za pogon čistilnega postrojenja. Celotna investicijska vrednost bo za oba domova znašala cen 28 milijonov tolarjev. Naš delež finančnih sredstev te investicije jc 10 milijonov tolarjev. Pri izpolnjevanju naše finančne obveznosti nam bo pomagala Planinska zveza Slovenije, pomoč pa nam jc obljubilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Tudi sami bomo dodali vsa razpoložljiva sredstva. Računali pa smo tudi na pomoč naše občine, izgledi pa so slabi. Podobne naprave gradijo tudi Celjani na Okrcšljti. (iornje-grajčani na Mcnini planini in Ra-dovljičani na Begunjščici. Tem planinskim organizacijam občine občutno pomagajo in bodo dela lahko končali. Z delom na terenu smo pričeli 26. avgusta in to ne glede na slabo vreme. Težave smo imeli že s prevozom gradbenega bagerja, ki ga helikopter zaradi premajhne nosilnosti ni mogel prepeljali na sedlo. Razstavljenega smo z veliko težavo prepeljali s tovorno žičnico. K delu smo povabili kvalitetne kooperante, predvsem take. ki so na naših objektih že delali in jih dobro poznamo Vedeti pa moramo, da ni veliko gradbenikov, ki bi bili pripravljeni sodelovati na takih višinah. Pri dogovoru in izbiri kooperantov je bila za ta dela imenovana posebna petčlanska gradbena komisija, ki bo sodelovala vse do zaključka del. Avstrijska vlada in Ministrstvo za okolje in prostor RS je za svojega nadzornika postavilo ing Rožiča. V PD Kamnik pa dela vodi in nadzira ing. Dušan Štefula. Vsa organizacijska dela kakor tudi nadzor vodijo člani našega PD brezplačno. Tudi delovne ekipe imajo v domovih brezplačno bivanje tako. da bodo stroški čim nižji. Upamo, da bomo dela letos končali, veliko pa je odvisno od vremena in razpoložljivih finančnih sredstev. Omenjeni investicijski strošek bo za dela zadostoval, razen če pri zemeljskih delih ne bomo naleteli na skalnati teren. Tega pa pri izdelavi predračuna ne moremo predvideti. Avstrijsko opremo bomo dobili v sredini septembra in jo bomo morali zaradi velikih izmer do domov prepeljati s helikopterjem. Ta dela so velika obremenitev za naše člane, vendar smo jo sprejeli, ker sc tako ugodna priložnost ne bo več ponovila. Občina bi nam morala pomagati in minimalni prispevek v višini 2,5 milijona tolarjev bi se k(jub težavam pri občinskem proračunu moral dobiti. Do sedaj za gradnjo svojih objektov nismo nikdar obremenjevali občinskih sredstev. Zato upamo, da nas sedaj, ko smo v finančni stiski, nc bodo pustili same. DUŠAN ŠTEFULA Nogomet na najvišji ravni Po vrnitvi z uspešne odprave na Sagarmato leta 1979 so celjski in kamniški aplinisti prvič organizirali nogometno tekmo na »najvišji ravni« (1X00 m nad morjem) med Kranjci in Štajerci, ki jc bila nato vsako leto nekaj let zapored. Zmagali so nekajkrat eni nekajkrat drugi, pri čemer je bilo za obe strani najbolje, ktidar so zmagali Štajerci. Žal je navdušenje Štajercev nad takim nogometom počasi pojenjalo, pa tudi vreme je velikokrat preprečilo igranje, tako da je v zadnjih letih, seveda kadar je bilo lepo vreme, ta tekma minila brez udeležbe Štajer- cev, ki pa, po nekaterih virih sodeč, organizirajo poleti svojo tekmo. Za letos pa se obeta spel njihova udeležba, vsaj simbolična. Letošnja »tekma« bo v nedeljo, 4. oktobra, z začetkom točno opoldne Udeležijo sc je lahko vsi. ki bodo takrat na KoroSici in bodo imeli ustrezno obutev (copate). Izbor ekip bo na kraju samem četrt ure pred začetkom. Seveda pa so vabljeni tudi gledalci, ki bodo spodbujali moštvi. Če bo slabo vreme, tekme nc bo. Izlet na Korošico Da bi omogočili tudi drugim udeležbo ali pa ogled nogometne tekme »na najvišji ravni«, organizira planinsko društvo Kamnik v nedeljo. 4. oktobra, izlet na Korošico. Odhod jc ob 7.30 s Trga prijateljstva v Kamniku, z lastnimi avtomobili se bodo odpeljali na Ravno polje (1440 m visoko), na kar bo sledilo okoli 2 urici zmerne hoje do Korošice. Po končani nogometni tekmi bo vrnitev mimo Vodotočncga jezera in čez Desko do avtomobilov, za kar bo potrebno vsaj šc dobri dve uri hoje Potrebno je nekaj kondicije, ustrezna planinska obleka in obutev (za »nogometaše« še copati), nekaj hrane (za kočo se Se ne ve. če bo odprla). Izlet ho predvidoma vodil ob pomoči svojih tovarišev Bojan Politik, ("e bo slabo vreme, izleta nc bo. BOJČ Dan kamniških planin Velika udeležba planincev na Kokrškem sedlu Srečanje planincev ob Dnevu kamniških planin v^nedeljo, 19. julija, prav na 105. obletnico ustanovitve društva (19. julij 1893) sc je udeležilo veliko ljubiteljev gora. Že pred začetkom kulturnega programa so iz vseh smeri prihajali planinci v strnjenih kolonah, tudi vreme jc bilo izredno naklonjeno. Ob prihodu na zbirno mesto jc PD Kamnik ponudilo požirek močnejšega, bonbon-ček ali kaj drugega. Zanimiv kulturni program, ki ga je povezovala članica propagandnega odseka PD Kamnik Marinka Hribovšek, so predstavili: pevci Lire in zapeli več planinskih in narodnih pesmi. Kamniški ko-Icdniki, nastopil jc šc vsakoletni udeleženec Božo Matičič s svojo harmoniko. Slavko Rajh, predsednik PD Kamnik, je govoril o nalogah društva in o 105-lelnici uspešnega dela, kamniški župan pa se je v svojem nagovoru zahvalil planincem za uspešno planinsko poslanstvo. Slovesnosti se je na Kokrškem sedlu poleg številnih udeležencev iz različnih planinskih društev Slovenije udeležil tudi predsednik občinskega sveta Kamnik Igor ENAJSTMETROVKE Srditi predsednik Molče in sklonjenih glav so sprejemali člani izvršnega odbora NK KAMNIK jezni monolog predsednika kluba g. Braneta Modrijana. Razlog: katastrofalen Start članske ekipe Dva poraza, zlasti tisti na domačem igrišču z Vrhniko, 0:4, sta predsedniku dala povod za upravičeno ostro kritiko članom odbora in (zlasti) igralcem. Ukazal je stanje splošne pripravljenosti in napovedal neizogibne ukrepe. Mednje sodijo tudi okrepitve v poslovodnem in igralskem osebju. Tradicija se ponavlja Vsakoletno prvenstveno gostovanje Vrhničanov praviloma prinese dež in poraz. Tako jc bilo tudi v soboto, 5. septembra. Dežju in golom se niso uspeli izmakniti naslednji kamniški nogometaši: Klopčič, Koželj, TuSek, Lo-zančič, Torkar, Modrijan, Slevec, Tonin, Dragaš. Ogrincc, Vcladžič. Ni vse črno Ponos Nogometnega kluba KAMNIK so vedno bile ekipe kadetov ter starejših in mlajših dečkov. Tako je tudi v tem prvenstvu. Skrb trenerjev in vse bolj staršev, kar je pohvalno in razveseljivo, sta zanesljiva pot do uspeha. Lep je pogled na igrišče, na katerem hkrati vadi 75 igralcev. Nova obleka Igrišče v Mekinjah dobiva novo obleko - ograjo. Menda bo v barvah kluba in mesta, sinjemo-dra. Končana je sanacija sistema ogrevanja v stadionski stavbi, načrtovana jc ureditev garderob. Zelje predsednika kluba g. Modrijana so posodobitev igrišča in stadiona. Volje mu nc zmanjka. mm Podbrežnik, prav tako pa tudi urednica Kamniškega občana Breda Podbrežnik. Za varnost so skrbeli trije gorski reševalci iz Kamnika in zdrav- nica dr. Martina Bcrnot. V naslednjem letU pa sc bodo planinci srečali na Kamniškem sedlu. STANE SIMŠIČ Cojzova koča s KalSko goro Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 2/96 in 45/97) župan občine Kamnik objavlja ponovni RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Kamnik za leto 1998 I. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije, - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. II. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik. III. Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine. IV. Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po 2,5% letni obrestni meri ob upoštevanju temeljne obrestne mere. V. Višina posojila ne sme presegati 50% predračunskih vrednosti investicije. VI. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - posestni list za celotno posestvo, - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, - potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, - izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta - usmeritveno razvojni program kmetije, - gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, - predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme, - poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije, - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč. VII. Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale. VIII. Vloge sprejema Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance. Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za kmetijstvo«. IX. Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. 0 odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. X. Prosilci se na razpis prijavijo najkasneje do 26. 10. 1998. TONE SMOLNIKAR, ŽUPAN OBČINE KAMNIK Gorsko kolesarstvo Tudi I miči za Mojco in Jureta »Imamo nebeško pomoć tudi pri vremenu« jc pri Domžalskem domu na Veliki planini 1550 m visoko, na cilju drugega v/pona z gorskimi kolesi na Veliko planino, dejal Karel McdvešCck-Korl iz Bohinja, eden od Stalnih udeležencev vzdrZljivostnih prireditev. In njemu je z vremenom in lepotami Velike planine pritrdilo tudi vseh ostalih 100 kolesarjev, med njimi VeČina najboljših v Sloveniji, ki so premagali 12 km dolg vzpon / 970 m višinske razlike. Tokrat so zaradi lanskoletnih teZav z zaporami cest zaceli namesto v Kamniku, hliZjc planini v KrivCcvu. Že Vmesni gorski cilj pri okrepčeva-lici na Kranjskem raku jc kar pes. proga je bila prestrma, dobil .Hire Golćcr (GT Rider) in Mariborčan, specialist za vzpone, si jc do cilja (Cas - 47.02), kljub močni konkurenci, prikolesaril več kot dve minuli prednosti. »Ta konec tedna tudi v soseščini ni bilo drugih dirk. zalo mi ni Zal, da sem prišel. Lepo je tukaj na Veliki planini,« je na cilju dejal redkobesedni .line, ki ga niso omehčale niti planšarice s planinskim šopkom cvetja (bolj rastja, saj je bilo cvetja lisli Cas že bolj malo) niti z tr-nici. Alešu llabctu iz Črnega Vrha je kol ntt D P ostalo le drugo mesto (+2.03), aplavz številnih planincev pa je za 3, mesto požel Matej Pistor (+3.47). Lanski zmagovalec vzpona Boštjan Brc-lih. letos vice prvak v krosu (elite), jc bil na cilju četrti. Domačina Tadej Trbovsck šesti. Milja Muhvič deveti. Med mladinci jc Boštjan l.es osvojil sedmo mesto, med veterani pa Bine Hribar drugo. Mladi planšar s šopkom je moral nekaj već kot uro počakali na najhitrejšo damo Mojco Go-lobić. »Na Veliko planino bom še prišla. Lepa organizacija, lep vzpon. Čeprav jc bilo potrebno * t iti i pes ob kolesu,« jc dejala vodilna slovenska pokalna kiosisl-ka, ki je bila za nekaj več kol minulo hitrejSa od Simone Žab" jek in mladinke Blaže Klemenčič, katere vse je na državnem prvenstvu ugnala naša Andreja Mali. Med tričlanskimi ekipami so slavili elani Scott Čcrina, pred mladinci Red Bulla iz. Radovljice in domačini. Člani Calcil Kock Shox Icama (Trbovšek, MtthviC, Gr-kman). Organizatorji te dirke, ki Zahteva več kol mesec dni priprav, so pomagali CALClT, Ve-mas, d. o. o. Godič, Avtocar Renault Mengeš, Avtoličarstvo Papež, Pulzar Aulbor Komenda. Vulkanlzerstvo Gregorc, Kamno-sešivo Veltorazzi, Irucks Juhant 1'ciovo, Proloco Šport Kamnik, Studentski servis Kamnik, radio HI I, Kamniški občan, vsa zahvala pa tudi planšarjcm na GojŠki, Mali in Veliki planini. Pogumni kolesarji ponovno z Starega gradu SI) ( alci! Kock Shox za zadnje dni tega meseca, v nedeljo 27. sep-tembra prireja drugi spust / got skinu kolesi s Starega gradu, ki ta-ko kot lani, ki jc po mnenju vseh tekmovalcev m številnih gledalcev, zeljnih atrakcij, imenitno uspela sodi v sklop slovenskega pokala kot Zadnja v sezoni. Ljubi, neljubi, ljubi, neljubi... Slovenski »Emona« pokal smučarskih tekačev na Veliki planini, dirka gorskih kolesarjev po Mengeškem polju, tek na Grintavce, dirka / gotskimi kolesi na Veliko planino, Miklavžev tek v Smarl-nem in morda še katera so prireditve, ki so v kamniški konec privabile okoli sto tekmovalcev, med njimi tudi najboljše smučarske tekače, gorske kolesarje, cestne kolesarje, gorske tekače, atlete. Žal te športne prireditve pri županu občine Kamnik, g. Tonetu Smolnikarju m njemu podrejenim v njihovem uradu, niso zbudile niti toliko pozornosti, da bi v imenu občine, ki jo predstavlja odgovoril na prošnjo, ki sojo. v dobri veri odobritve simbolične pomoči, poslali organizatorji. Na osnovi česa so bile uslišane prošnje organizatorjev dirke na Črnivec in kronome-na v Kamniško Bistrico v maju (Pro M racing t ca m nima sedeža v občini Kamnik) bi bilo zelo zanimivo izvedeli. Ali gre mogoče za elitna tekmovanja v občini Kamnik, elitna poznanstva ah marjetico. Zanimivo, da so prav zgoraj omenjena tekmovanja ponesla ime kraja sirom po Sloveniji. Sicer pa so tu že volitve. METOD MOČNIK Memorial Rudija Friedla Na osnovni soli I rana Albrehta bomo koncem septembra pripravili zanimivo novost m popestritev vsakdanjega življenja na šoli. Redni pouk bomo malo spravili v kot in organizirali »teden dejavnosti«. Pripravili bomo kar nekaj kulturnih, naravoslovnih in špoil-nih dni. Projeki bo zahteval veliko angažiranost vseh učiteljev, po magali pa nam bodo ludi zunanji sodelavci. Šele analiza »tedna« nam bo pokazala, kako bodo novo obliko sprejeli učenici in slarsi Ideja za laksno obliko sc nam je ponudila sama Prevladovale bodo športne dejavnosti in v finalu se bo celotna razredna stopnja pomerila v atletiki za veliki prehodni pokal, ki ga posvečamo naše- iiiu. prezgodaj preminulemu kolegu - športnemu pedagogu - Rudiji Friedlu. Večina spoštovanih bralcev Kamniškega občana se verjetno se spominja, da smo tekmovanje v atletiki za Memorial Rudija že Imeli, toda Zal smo tudi hitro pozabili na njega ah pa nihče ni imel volje in znanja za organizacijo tovrstnega tekmovanja Kako hitro pozabimo na ljudi, ki so marsikaj prispevali /a kamniški šport! Rokomctaši so imeli Mihov memorial, odbojkarji so sc spominjali Jožeta, na Janeza se športna sfera ni spomnila niti ob njegovem slovesu Pa se bi lahko našli spoštovanja vredna imena. Vsa pohvala občini, ki je g. ( cr.-nia proglasila za častnega občana mesta Kamnika. Mi pa sc bomo s ponosom spominjali pedagoga, ki jc vzgojil mnogo dobrih spoi mikov, predvsem pa poštenih ljudi. Tekmovanje bomo organizirali v petek, 2. oktobra, s pričet kom ob 13. uri in nastopili bodo vsi učenci in učenke razredne stopnje Vsak tekmovalce bo nastopil v treh disciplinah: vsi bodo tekli na 60 in 300 m, med skokom v daljino in metanjem žogice pa bodo lahko izbirali. Najboljši v vseh disciplinah in vseji starostnih kategorijah bodo prejeli medalje, ekipna zmagovalna šola pa velik prehodni pokal In kje bo tekmovanje? Upajmo, tla na našem Stadionu v Mekinjah, če ga bo upravljalec primerno pripravil. Vabimo vtis. da s svojo navzočnostjo ludi vi pripomorete k slovesnosti dogodka. Mladi atleti vam bodo hvaležni. VIKA PROSEN Strelske novice Gorski tek na Grintavec Šalamun tekel se hitreje V kamniških planinah sabata, na praznik velikega šmarna ni bila CtStO navadna sobota, pa ne samo zaradi praznika, ko so se številni ljubitelji planin s strumnim korakom odpravili viso- Igor Šalamun je tudi v naših planinah nepremagljiv. ko v nekoristen svet ali morda šli za gamsi pogledal, ptic pa je bil v kamni ski Histrici (601 m) start tretjega gorskega teka na 2558 m visoki Grintavec. Tek na najvišji vrh naših kamniških . tip s /957 visinske razlike spada meti elit-ne vzdržljivostne preizkušnje v Sloveniji. »Vzhlčeno zatari oko, ko ga zagleda izza skal in Izkoristi Se tistih nekaj metrov, hoteč z njim najzgovorneje sporočiti svojcem v dolini daje užival sijaj in Car, svobodo in zmagoslavje alpskega sveta«, to si je tokrat reklo S 2 plaiunsk ih bilroliodaecv. k ar je naj-vet doslej. Med njimi tudi vsi dosedanji Zmagovalci Marjan /.upam it, IgorSa lamun in Matička Trobec ki so o prvem mesta odločali tatli tokrat. Drugič zapored so številni planinci na vrhu kol prvega pozdravili Mariborčana Igorja Šalamuna, k i jc za jioi. k i le po planinskih tablicah markirana za pel ar in jiol hoje, porabil l uro, 24 minut in tri sekunde, kar je še dobro minulo hitreje kol lani. »Ob svetovni konkurenci bi se dalo teči Se hitreje. Vsaj tri minute. Sicer pa bomo v septembru, ko odhajamo na svetovno prvenstvo, videli po čem so »hruške«, jc o mejnih časih razmišljal zmagovalec. Šalamun jc imel te pri spodnji postaji tovorne žičnice št) sekund prednosti pred zasledovalci, na polovici na kokrškem sedlu 1791) m te vec kol minuto, proti vrba /ki je gledal le na varnostno razdaljo tlo zasledovalca, tatli lanskega drugi utvrst enega Marjana Zupančiča (Radovljica - 1:24.24). Za tretje-iivrši enim Mariborčanom Andrejem Mcsncr-jem je bil v cilju že prvi domačin Ivan Urh (1;27.46). Spoštovanja vredno, saj sc je Ivan dobršen del sezone ubadal s poškodbo noge. Številne navijače so imeli se: II. Zdravko Volkar (Šmartno) U37.39, 12. Slivo Magyar (Stahovica) 1:38. 27, 19. Anton 1'ancur C/.av. Triglav) l:42.t)2. 2tt. Tomo Petek (Smanno) 1:4.s, 24, 33. Marko Spruk. 39. Bojan Bojkov, kraljica Grinlavcev Matička Trobec Iz Kobarida svoje krone še ne da. Za svojim rekordnim časom je zastala le ti sckuntl. »Mislila sem, da bo dovolj za rekord, vendar čas, ki sem ga imela v mislih ni bil pravi,« jc o svojem teka povedala pro- Odličen nastop kamniških karateistov V petek, 19. junija 1988, je Karate šola I >Y NAMIGA organizirala medobčinsko tekmovanje v shotokaii karateju, potekalo je v telovadnici OŠ Trzin. Nastopili so tekmovalci in tekmovalke iz Kamnika, Trzina, lukovice, Moravč in Domžal -Karate društva ATOM, Kljub bi, tajočemu zaključku šolskega leta ter mnogim obšoiskim dejavnostim učencev (tabori, šola v naravi, izleti...), ki so potekale po osnovnih šokih v tem času, se je tekmovanja v katah udeležilo veliko mlađih karate rislov Kvalitetni in samozavestni nastopi so navdušili publiko in vrhunsko sodniško zasedbo: Raj-ko Sabo, mednarodni sodnik, državni sodnik A razreda, 3 dart, Alina Cinik - Pcrklic, državna sodnica C razreda, 2. dan, Zdravko Romih, državni SKI sodnik A razreda, 4. dan m Dar- jan Roškar, državni SKI sodnik ( razreda, 3. dan. Najboljši tekmovalci v posameznih starostnih kategorijah so prejeli medalje in nagrade sponzorjev, Mlajši tekmovalci 7-S let: 1. mesto Timotej KOKAI.I i/ Domžal. 2. mesto Tadej BODI Al iz Domžal. L mesto .lan (I SNJEVAR iz Lukovice Mlaisi tekmovalci 9-10 let: I. mesto Aljoša GROŠELJ \/ Dom zal. 1 mesto I Ivis MFRIČ iz Trzina, 3, mesto Se bas t jan KUHAR iz Trzina Starejši tekmovalci 11-12 let: I. mesto Ha.is ODOBAŠIČ i/ Ka- mnika, 2. mesto Denis Ml RK iz Trzina. 3. mesto Domen VIDI R(,AR iz Kamnika Starejši tekmovalci 13-15 let: 1. mesto Kristjan VIDMAR iz lukovice. 2. meslo Jernej IIO-MAR iz Domžal, 3. mesto Miha KRALI iz Domžal Tekmovalke 7-10: I. mesto Janja STRJTOF iz Kamnika Tekmovalke 11-14 let: I. mesto latleia PO LAK iz Domžal 2. mesto Živa DIVJAK iz I uko-vice Vsem tekmovalcem in tekmovalkam Čestitamo, sponzorjem tekmovanja pa se v imenu Karale sole DVNAMIt A in mladih karateistov najlepše zahvaljujemo. FRANU DIVJAK jesortca športne vzgoje na OS v Kobaridu. Z nekajminutnim presledkom sla ji sletlili Olga Grm in Sonja Bernard. Tek na Grintavec, izziv, ki mu na Slovenskem 'it para, pa nima le teh zmagovalcev. Vsak, ki nastopi, se po svojih najboljših moteli loti preizkušnje - in na svojstven način zmaga. Med njimi so bili tudi veterami, ki pa zadnjih in-ler\ jim tHHOgoci, da bi se je zavedali v sebi, kjer jc pogosto skrita (se je ne zavedajo), ker jo odrivajo iz svoje zavesti in si je ne želijo priznati. Pomanjkljivosti drugih jih motijo toliko bolj, kolikor so ana- logne pomanjkljivostim tudi v njih. Človek, ki je notranje razr-van, nervozen, poln pomanjkljivosti (a pogosto v drži pravičnika), izreka veliko slabega 0 drugih, jc v besedi napadalen, ne zna odpuščati. Nestrpnost in besedna napadalnost do drugih je v resnici pokazatelj ali merilo lastnih skritih pomanjkljivosti. Temu bi sc morali v nekem smislu upreti, /lasti ko gre za socializacijo, vzgojne vplive in lastno delovanje. Usmerjanje v zunanji svet in ne v človeka ima že zgodovinske korenine, kar se zrcali celo v razvoju znanosti; na primer astronomija (proučevanje zakonov zvezd in planetov, najbolj oddaljenih in zunanjih stvari) je ena od prvih znanstvenih področij, za katera so se zavzeli ljudje, medtem ko jc antropologija (nauk o človeku) med zadnjimi na spisku znanosti. In v antropologiji kot mladi vedi jena zadnjem mestu preučevanje lastne duševnosti. To kaže, da je v smeri lastne osebnostne rasti in notranje urejenosti premalo storjenega v primerjavi / drugimi področji in z zunanjim urejanjem stvari. Zato pogosto govorimo o notranjem brczvlad-ju ali neobvladanosti človeka. dr. ANGELCA ŽEROVNIK Urejena cesta, pločnik in parkirišče v Novem trgu - pred kratkim so delavci Komunalnega podjetja Kamnik končali dela pri ureditvi pločnika in prostora pred vrtcem v Novem trgu. zaenkrat sicer v makadamski izvedbi, kjer bo prostora za 50 avtomobilov. Pomembna pridobitev za stanovalce Palovškc ceste in gojenec ZUIM-a pa jc tudi asfaltiranje 400 m ceste in 300 nt pločnika med Srednjo šolo Rudolfu Maistra in Zavodom za usposabljanje invalidne mladine. Urejena pa je tudi kanalizacija in javna razsvetljava. Kot pravijo gojenci ZUIM-a, bi kazalo sedanje nekoliko prestrme klančine na pločniku nekoliko ublažiti, da jih bodo brez težav zmogli prevoziti tudi z in validskimi vozički. Prenovljena Korenova cesta - eden najslabših odsekov na regionaJ ni cesti Molnik-Kamnik-Moste. imenovan Korcnova cesta, med Dn plico in Podgorjem je sedaj v celoti prenovljen in razširjen na 6 n K večji varnosti pa bo pripomogel tudi nov pločnik, čeprav SO § morali na enem delu za deset metrov prekinili zaradi nesoglasja lasi nika. Tudi taki se še na idejo... (fs Kamniški OBČAN U. miiadbn Wt 13 ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Kamnik, Vrhpolje 73, tel.: 831-058 POPRAVILO: - gospodinjskih aparatov - bojlerjev ELEKTRO INŠTALACIJE Mali oglasi: ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o, DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - posiovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna Šola - strojna šola (dokvalifikacija 3+2) - elektro šola (dokvalifikacija 3+2) - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja . - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - - - • Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 In (061) 712-278. V Izobraževalne programe se lahko vpišete do 30. 9. 1998. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 758-/57. Specialna pedagoginja nudi učno pomoč ali instrukcije osnovnošolcem. Tel.: 813-745, popoldan. Študentka instruira angleščino in francoščino. Tel.: 841-330, Anita. Zazidljivo parcelo v Kamniku ali bližnji okolici, kupim. Tel.: 812-422. Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Stahovica 20 telefon 061 825 410 odprto od 10. do 22. ure torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE I\ ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Se priporočamo. AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA ' # > s/ r<" n// r-o/ m. Stelerova 25, Kamnik tel.: 061/812-544 NOVO NAPREDEK l-IltllMl NOVO -i a "J^ j^m 1 Juh/a ČETRTEK C« vinotok pmlnoiin Bogumil PETEK 3 Terezija SOBOTA 4 Franc HEtX.UA 5 Marcel PONEOEUEK O 6 Vera TOREK 7 Mamo SREDA 8 Brigu* ČETRTEK 9 Abraham PETEK 10 Danij«! SOBOTA ^ velika ponudba domačega in uvoženega, živilskega in neživilskega blaga ► vsak dan svež kruh ► sveže meso ter sadje in zelenjava ► konkurenčne cene NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI Supercene v Kovinotehni V času MIHAELOVEGA SEJMA v Mengšu od 25. do 27. Septembra '98 dodatni 5 % gotovinski popust s Kartico Kovinotehna pri nakupu nad 5.000 SIT. Zato se pridružite veliki družini imetnikov Kartice Kovinotehna, ki jo v času sejma dobite BREZPLAČNO! 1 kovinOtehna OPREMA Mengeš TEHNIKA Mengeš ODPIRALNI CAS V ČASU SEJMA: pet. 25.9. 7.30 - 19 SOb. 26. 9. 7.30- 18h ned. 27. 9. 8.oo-18h Nemogoče je mogoče AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje POSEBNO UGODNE CENE pralni stroji od zamrzovalne omare, 210 I zamrzovalne skrinje, 210 I BTV 37 TTX 51 TTX 55 T7X Ugodno tudi: susilci perila, hladilniki 49.266,00 66495,00 44.632,00 32.842,00 42.532,00 46.353,00 Bogata izbira bele tehnike: ■ pralni str*>ji, sušil< i perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzo valne omare in skrinje - mali gospodinjski aparati - originalni rezervni deli GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NASLOV ZA NAKUP 4p gorenje *T°u Pred nami je jesen, ko spet zadišijo pečenice in krvavice. Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski I, kjer so vam na voljo vedno sveže pečenice, krvavice, meso, drobovina in mesni izdelki. Vedno je na zalogi tudi vse kar potrebujete za izdelavo krvavic. Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! Za urejen dom iz Metalke SIT: parni likalnik GORENJE d 2100............5.900.- likalna miza F RAN AR 490/0 z rokavnikom................. ..................................... 6.900.. sesalnik za prah SIEMENS VS 51 A20, 1300 W................ 22.900.- kovinski montažni regal GS Tictac, bel, 100 x 40 x 187 cm..................................... 4.990." garderobne škatle GI0 STYLE za shranjevanje oblačil izven sezone, različnih velikosti, od..... 1.275.-do 1.960.- sušilec za perilo GIMI.............................. 3.390.- Za belo tehniko Gorenje: -5% popust pri plačilu z gotovino -brezplačna dostava do 20 km -brezplačna montaža za pralne in pomivalne stroje, štedilnike vgradne kuhalne plošče in pečice METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Kamnik. Sutna 37, t«l 061/811 S55 METALKA TRGOVINA Stavtitika trgovina t tratlltijo r-i^MRROZ aaaa W POOBLAŠČENI TRGOVEC iN SERVIS V LAHOVČAH | Modeli na zalogi: 900 S 1,179.000 SIT 900 SX 1,269.000 SIT 1100 SUITE 1,449.000 SIT 1100SPORTING 1,399.000 SIT TESTNE VOŽNJE SPREJEMAMO REZERVACIJE • ŠIROKA IZBIRA VSEH MODELOV FIAT IN LANCIA • STALNA PONUDBA KOMERCIALNIH IN TESTNIH VOZIL • BRAVO, BRAVA, MAREA - BONUS 100.000 SIT • RABLJENA VOZILA 5./ PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! PRODAJA VOZIL: Lahovćc 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS VOZIL; Lah.ivče 40, tel.: 064/421 193, tcl./faks: »64/421 021