Nove velike postave za vse cesarske dežele. *) Cesarski diplom (patent) od 20. oktobra lanskega leta je obljubil narodom avstrijanskim novo vladanje, kterega bistvena reč je to , da vprlhodnje ne bo cesar več sam le po zaslišanji svojih ministrov, deržavnega svetovavstva in deželnih poglavarjev postav in akazov dajal, davkov nakladal itd., ampak da bojo v vsem tem imeli tudi poslanci govoriti in skleniti, ki jih bo ljudstvo volilo v deržavni zbor in v deželne zbore. Čeravno v teh pravicah, ki jih dodelajejo te nove postave, se še pogreša dokaj, kar je bistvo prave ustavne ali konštitucijne vlade in kamor posebno to spada, da so ministri deržavuemu zboru odgovorni za vse to, kar brea zaslišanja deržavnega zbora v posebnih okoljsinah store (ktera odgovornost pa v tej ustavi ni izrečena in za. tega voljo je §. 13 ustave deržavnega zbora po pravici največja spodtika), moremo vendar za zdaj zadovoljni biti s tem, kar smo prejeli. Velika oblast je vendar dana ljudstvom, in njih haloga v deržavnih in deželnih zborih bo, da po postavni dm mirni poti dosežemo sčasoma vse, česar zahteva prava ustavna vlada. Saj ena krepka korenina je s tem, kar 80 nam cesar 26. svečana t. 1. dali, ustavnemu drevesu v cesarstvu našem zasajena; to je gotovo. Naša bo naloga, da bo to drevo krepko rastlo, se čversto razvijalo in lep sad donasalo; kajti stara resnica je in poterjena po zgodovini, da narodi imajo, kar si sami zaslužijo. Res je sicer tudi, da po §. 12 ustave za deržavni zbor mora vsaka reč v obeh zbornicah deržavnega zbora sklenjena biti, ako hoče priti cesarju v poterjenje, in da zgornja ali gosposka zbornica utegne marsikaj podreti, kar je zbornica doljna ali zbornica poslancov sklenila. Al taka je tudi v drugih deželah, ktere imajo — nekako drugač — dve zbornici, kakor na Angležkem, v Belgii in na Pruskem. Ce je reč pametna, pravična, potrebna, je gosposka zbornica, če jo tudi enkrat, dvakrat overže, tret-jikrat ne bo mogla lahko pod klop vreči, ker zoper take enostranske sklepe, ako bi se primerili, je očitnost najbolje zdravilo; pri od pe rtih vrat a h se ne stavi luč tako lahko pod mernik kakor pri zapertih, in hvala Bogu! da bojo vsi zbori očitni in odperti vsakemu. Bodimo tedaj zadovoljni s tem, kar imamo, in prizadevajmo si, da nam možje, ktere bomo sami volili v zbore, ne bojo po-gubill kar nam je dano, marveč da na postavni poti še pridobijo, kar nam je treba. Sedaj je res vse le še na papirji; al cesar, oklicaje novo ustavno vladanje, so ob enem določili, da v 15 deželah se bojo 6. dan prihodnjega mesca aprila ob enem začeli deželni zbori, 29. dan prihodnjega mesca pa deržavni zbor vseh dežel avstrijanskih na Dnnaji. Ze uni mesec bo tedaj začela beseda resnica postajati. Po tem vvodu prestopimo k naznanilu tega, kar je •) Te nove, že tako dolgo pričakovane postave so toliko važne za nas vsakega, da jih, opustivši vse drugo, kar sicer dev-Ijemo na pervo stran, postavimo današnjemu listu na čelo. Vred. List 10 dunajski vladni časnik 27. dan p. m. oklical. Al ker so skor debele bukve, kar cesarski razglasi zapopadajo, moremo le važniše reči iz njih posneti, da bravci naši hitro hitro zvedo, kako in kaj. Na čelu velikih novih postav stojf Oklicni patent ce8ar<§ki. v 7 razdelkih tega patenta razglaša Njih veličanstvo cesar 1) da glede na cesarski diplom od 20. oktobra se določi za vse cesarske dežele deržavni zbor in se mu dodeli moč deržavne ustavne postave, 2) da za Ogersko, Horvaško in Slavonsko in pa Erdeljsko so že pred dane bile deželne ustave, 3) danes podelijo vsem drugim deželam ustavo s to izjemo, da Dalmacii dodeljena deželna ustava se ne more popolnoma veljavna biti, ker razmera med Dalmacijo in Horvaško-Slavonskim še ni do do-brega sklenjena, 4) za Stajarsko, Koroško, Salcburško in Tiroljsko poprej oklicana deželna ustava se prekliče, 5) za lombardsko-beneško kraljestvo naj na enaki podlagi izdela deržavno ministerstvo ustavo; do tistega časa naj kongre-gaclja ima pravico poslati zbornike v zbor; v 6. razdelka oklicujejo cesar slovesno zapopadek vseh ustavnih postav za ustavo cesarstva in obetajo, ne le sami se zvesto zvesto po nji ravnati, temuč nakladajo to dolžnost vsem svojim naslednikom, zagotovljaje, da jo hočejo s celo svojo močjo varovati vsakega napada, pa tudi na to gledati, da jo vsak spolnuje in se po nji ravna; 7) ta patent z vsemi ustavnimi postavami se ima shraniti na Dunaji v cesarskem arhivu, v arhivu vsake dežele pa še posebej ustava deržavnega zbora in njenega deželnega zbora. Ustava za deržavni zbor. Vse dežele avstrijanskega cesarstva, ali krajše rečeno, deržavo avstrijansko zastopuje deržavni zbor. Deržavni zbor obstoji iz zbornice gospodov fzbor-nice gosposke) in zbornice poslancov (zbornice poslanske). Udje zbornice gosposke so polnoletni cesarjeviči (princi), polnoletni glavarji tistih avstrijanskih žlahtnikov, ki imajo velike grajšine, in kterim cesar dedno čast deržavnega zbornika podeli, veliki škofi (nadškofi) in škofi, kž so knezi. Se nekterim drugim posebno slovečim, za deržavo ali cerkev, za vede ali umetnije zasluženim možem si pa cesar prideržuje, čast deržavnega zbornika podeliti. Zbornica poslancov bo štela 343 zbornikov in sicer tako-le: za Ogersko 85, za Cesko 54, za Lombardo-Beneško 20, za Dalmacijo 5, za Horvaško in Slavonsko 9, za Galicijo in kar se k nji šteje 38, za Avstrijo pod Anižo 18, nad Auižo 10, za Salcburško 3, za Stajarsko 13, za Koroško 5, za Krajnsko 6, za Bukovino 5, za Erdeljo 26, za Marsko 22, za Šlezijo 6, za Tirole 12, za Istro, Gorico, Gradiško, Terst in okolico njegovo 6. Deželni zbor vsake dežele naravnost voli svoje poslance v deržavni zbor; kdor dobi čez polovico glasov v deželnem zboru, je za deržavnega poslanca izvoljen; pri tej volitvi je pa gledati na to, da po deželni postavi v de- 76 zelni zbor določeno število poslancov posamnih okrajev, in e 81 in s k a p š č 1 n jih pride v primeri vderžavni zbor. Cesar izvoli izmed deželnih zbornikov predsednika in podpredsednika deržavne^a zbora. Vsako leto se skliče deržavni zbor. V oblast ali opravilstvo celega ali vkap-ne^a deržavnega zbora spada: 1) vse, kar zadeva re-krutbo (rekratiren;^o), 2) kar se tiče kovane/^a ali papir-nate^g^a dnarja, čolne in kupčijske, poštne, telegrafne in železnočestne zadeve, 3) duarstveni stan deržave, to je, dohodke in stroške, posojila, prodajo ali zadolženje nepre-makljive^a deržavne^a premoženja, povišanje obstoječih in vpeljanje novih davkov, davšin in dacov. Zraven te^a celega ali vkupnega deržavnega zbora, v kterem se snidejo poslanci vseh avstrijanskih dežel, je pa še drug: ožji deržavni zbor, v kterega ne pridejo poslanci pod oj^ersko krono združenih dežel, ampak le vsi drugi, ako gre za reči, ki le samo te dežele brez Ogerskega zadevajo. Ce misli vlada, da so nove postave potrebne ali se imajo premeniti stare, jih predloži deželnemu zboru. Pa deržavni zbor ima tudi sam pravico, sprožiti nove postave, Da kaka reč obvelja za postavo, morate obe zbornici v tem edine biti in cesar jo p o t e r d i t i. Če je za kaj sila, pa ravno takrat ni deržavni zbor zbran, ima ministerstvo dolžnost, prihodnjemu deržavnemu zboru razodeti, zakaj je to ali uno storilo in s kakošnim nasledkom je to reč opravilo. Da kakošna reč za sklenjeno velja, mora več kot polovica pričujočih zbornikov jo skleniti. Ce zbornici mislite, da naj se kaj v tej ustavi p re naredi, morate najmanj dve tretjini v vsaki zbornici za to biti. Poslanci ne smejo od svojih volivcov nobenih napotit aH zaukazov sprejeti. Ministri, dvorni kancelarji in predstojniki glavnih ob-lastnij imajo pravico zmiraj pričujoči in vselej zaslišani biti; ;2:lasovati smejo pa le tadaj, ako so ob enem tudi zborniki. Seje obeh zbornic so očitne. V posebnih okoljšinah se sme pa zbornica zapreti, ako predsednik ali 10 zbornikov to terja, in potem, ko so se poslušavci umaknili, zbornica skrivno obravnavo sklene. Deržavni zbor se odloži ali razpusti, če cesar ukaže. Pervi deržavni zbor je poklican na Dunaj 29. aprila t. I. Pismi cesarjevi do ogerskega dvornega kancelarja Vay-a in do predsednika horvaško-slavonskega Ma z u ranica naročujete jima, naj berž nasvetujeta, kako naj se skličejo iz ogerskega in horvaško-slavonskega deželnega zbora poslanci v skupni deržavni zbor na Dunaj. listava za deržavni h vet. Cesar si po tej postavi, ktere pa ne bomo na drobno razkladali, zato, ker nam ni tako imenitna, še izvoli za-se in za s voj e m inistre nekoliko svetnikov, da so jim s svojimi sveti na pomoč, preden se kakošna postava ali kaj tacega poda deržavnemu zboru v prevdarek in sklep. Koliko jih bo, bo še le pozneje določeno. — Stari stanovitni deržavni svet je tedaj s tem razpnšen. listava za deželne zbore. Ustav za deželne zbore je oklicanih za 15 dežel avstrijanskega cesarstva, namreč za Cesko, — Dalmacijo, — Galicijo z Vladimirijo in Krakovem, — za Avstrijo pod Anižo, — Avstrijo nad Anižo, — Salcburško, — Stajarsko, -- Koroško, — Krajnsko, — Bukovino, — Marsko, — Slezko, — Tiroljsko in Vorariberško, — Istro, Goriško, Gradisko in Terst z okolico njegovo. Vsaka jležela bo na svojem mestu imela svoj deželni zbor, ki se bo letos povsod začel 6. dan aprila (^malega travna). Iz ustave za deželne zbore posnamemo sledeče pogla-vitniše postave: Deželne zadeve zastopa deželni zbor. Kar spada deželi v oblast, to spolnuje ali deželni zbor (^Landtag) ali p* deželni odbor (Landesausschussj. Po velikosti dežele ima deželni zbor več ali manj zbornikov (poslancov). Tako jih ima štajarski deželni zbor 63, namreč: knezoškofa graškega in labodskega, rektorja graškega vseučilišča, in 60 izvoljenih poslancov, namreč: 12 velikih posestnikov (grajšakov), — 25 poslancov, ki jih volijo mesta in tergi (tako, na priliko, voli Gradec 4, Marburg 1, Celje, Brežče, Laško, Sevnica, Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Žavce in Vojnik skupaj 1, Slovenji Gradec, Slovenja Bistrica, Soštajn, Muta, Marbeg in Vozenica skupaj 1, Ptuj, Ormož, Središče, Lutomer, Rogatec skupaj 1, Radgona, Cmurck, Stras in Gnas skup 1, itd.) — 6 poslancov, ki jih volite kupčij ske zbornici v Gradcu in Leobuu, — in pa 23 poslancov, ki jih volijo soseske (občine) na kmetih, razverstene po političnih okrajih (becirkih). — Krajnski deželni zbor bo io)el 37 zbornikov: knezoškofa in 36 izvoljenih poslancov, namreč 10 grajšakov, — 8, ki jih volijo mesta in tergi (Ljubljana voli 2, Idrija 1, Kranj in Loka skupaj 1, Teržeč, Radoljca, Kamnik 1, Postojna, Verhnika, Lož 1, Novomesto, V^išnjagora, Cernomelj, Metlika, Kostanjevica, Kerško skupaj 1, Kočevje in Ribnica 1), — kupčijska zbornica voli 2, — soseske iia kmetih, po cesarskih feau-tonih razverstene, jih volijo 16. — Koroški deželni zbor bo imel tudi 37 zbornikov, namreč knezoškofa, 10 grajšakov, — 9 iz mest in tergov izvoljenih, namreč: Celovec voli 2, Belak 1, vse ostale mesta in tergi pa skupaj 6, — kupčijska zbornica jih voli 3. — Za Terst z okolico njegovo je mestni odbor deželni zbor, — Goriško inGradiška imate v Gorici svoj deželni zbor, ki bo štel 22 zbornikov, namreč kneza in velike