Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2012 070(497 12 Ilirska Bistrica) 2001927,258 h COBISS ® jiji m ^ v i vvy l ju., i v AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group ■ TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XX • št.: 258 • marec 2012 Z modnimi trendi v pomlad Ko pride v deželo pomlad, je vse bolj sončno in veselo. Da se v vsak nov dan podamo še boljše volje, pa lahko veliko naredimo sami - s pravim izborom garderobe, pričeske in ličenja. Poleg novih modnih krojev smo na modni reviji, ki jo je popestrila tudi glasbena gostja Nina Pušlar, spoznali tudi barve, ki bodo modno zaznamovale naslednje tedne in mesece. Veliko je nežnih pastelnih tonov, pa tudi rjavi odtenki so še vedno modni. stran 23 TRG O ABC NI TRGOAVTO V zadnjih tednih smo lahko v medijih zasledili veliko novic o dogajanju v koprskem podjetju Trgoavto. Članki omenjajo kazniva dejanja odgovornih oseb in celo umiranje tega podjetja. Zaradi podobnosti v imenu in nekdanje povezanosti z avtomobili znamke Renault žal številni kupci zmotno menijo, da je v težavah družba Trgo ABC. Trgo ABC ima na Primorskem, zlasti na obali, dolgoletno tradicijo prodaje vozil. So pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault, Nissan in Dacia. Kljub temu jih veliko strank še vedno povezuje s Trgoavtom, kakor se je preteklosti dejansko imenovala prodaja vozil Renault v Kopru. Vendar pa je Trgoavto svoj delež prodal in že leta nima z druž b o Trgo ABC prav ničesar skupnega. Povezovanje družbe Trgo ABC s podjetjem Trgoavto v tem zahtevnih časih žal negativno vpliva na ugled in poslovanje družbe Trgo ABC, tako glede prodaje kot skrbi za nadaljnji obstoj servisiranja vozil. Zato bi glavni direktor družbe mag. Matjaž Avsec rad poudaril, da družba Trgo ABC nikakor ni povezana s težavami družbe Trgoavto. Trgo ABC je Podjetje, ki kljub težkim gospodarskim pogojem normalno sodeluje z dobavitelji, plače zaposlenim se izplačujejo redno, Prav tako prispevki do plač in ostale finančne obveznosti do države. Neprekinjeno dopolnjujejo ponudbo prodajnih in Poprodajnih storitev, sledijo svoji viziji in zastavljenim ciljem, zato lahko v družbi Trgo ABC kupcem zagotovijo, da se prodaja in servisiranje vozil znamk Renault, Nissan in Dacia na Primorskem v ničemer ne spreminjata. Predsednik Državnega zbora obiskal Pivko in Ilirsko Bistrico Predsednik DZ je obiskal tudi župana občine II. Bistrica Emila Rojca. V sproščenem pogovoru je beseda tekla okrog problematike, s katero se srečuje občinska uprava. stran 7 OD GRBA DO CVETKE Kozina - Najbrž nam na misel, ko omenjamo klekljanje, najprej padejo mesta, kot so Idrija ali morda Železniki ali Žiri. Tamkajšnje čipkarice, se ve. Da pa imajo Brkini tudi nekaj zlatih klekljarskih ročic, je manj znano stran 17 Bred%pričakala !M(fi]@!fea navdušencev - ' ■ .' .-LŽ— V nedeljo, 18. marca, je vlak na železniški postaji v Ilirski Bistrici čakala polna postaja ljudi. Množica Bistričanov in ljubiteljev železnic je namreč prišla pozdravit prihod muzejske lokomotive, popularno imenovane Breda. Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica je pridobilo to znamenito električno lokomotivo, ki bo odslej krasila muzejski tir tik ob postaji. stran 3 Marjan Batagelj prejel nagrado gospodarstvenik Primorske Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame d.d., je prejel nagrado gospodarstvenik Primorske za leto 2011. Med dobitniki nagrade so bili še Aleksander Lemut, Edvin Sever in Tadej Milharčič. Nagrado za posebne dosežke je prejela ekipa Pipistrela, za življenjsko delo pa Zorko Cerkvenik. Podeljeni sta bili tudi nagradi Primorski um, ki sta jih prejela Polonca Trebše in Borut Likar. stran ( Zelena luč za izgradnjo nove tovarne na Kalu Pivka d.d. je uspešno pridobila veljavno gradbeno dovoljenje za izgradnjo nove tovarne za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov na Kalu pri Pivki. stran 18 Tudi dekleta igrajo nogomet Sonce "hajca" brezplačno Sončna energija je ustvarila življenje na zemlji, vsakega posameznika spremlja od zibelke do groba. Sonce res sije na vse enako, da ne za vse enako, pa trdijo energetski svetovalci. stran 10 Velibfflto prazniki v znamenju prazničnih dobrot in medsebojne topline. Dovolite si sanjati, saj nam sanje dajejo smisel in pogum za svetel pogled v prihodnost. Občina Pivka Čas posta: BAKALAR stran 11 Kaligrafija VESNE REMS Ob razstavi Kaligrafija v kozinski knjižnici seje z avtorico razstave Vesno Rems pogovarjala Patricija Dodič. stran 15 HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO MARTINČIČ <.<>... Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martmcic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488 AVTO KLEPAR - LIČAR - CENILNO MESTO - POPRAVILA PO TO Ob poškodbi vašega vozila pri nas uredite cenitev poškodb na vozilu - smo uradno cenilno mesto večine slovenskih zavarovalnic in njihov pogodbeni izvajalec. Po urejeni dokumentaciji vam ponujamo hitro in kvalitetno popravilo ter nadomestno vozilo za čas popravila. Nudimo in vam strokovno vgradimo f X \ v ; NAJHITREJŠA POT • Montaža alrinplaščev* ^ OD POŠKODBE • Montaža avtostekel ITADP Al/BB Al • Vgradnja vse ostale dodatne opreme po vaših željah r Ur IfAVILMS Olfonjare_______________________ Zaplet z imenovanjem svetnika TOŽBA PROTI ŽUPANU EMILU ROJCU? Bistriški župan Emil Rojc se bo morda moral zagovarjati pred novogoriškim upravnim sodiščem, zaradi domnevnega kršenja zakonodaje s področja lokalne samouprave. Občina Ilirska Bistrica namreč že skoraj leto dni deluje brez občinske volilne komisije, ki je obvezni organ v sestavi lokalne skupnosti. Do zapleta je prišlo, ko je januarja iz občinskega sveta odstopila svetnica Jerica Strle, izvoljena na listi Zares-no-va politika. To naj bi storila zaradi stalnih pritiskov nanjo, sama pa tudi ni želela škodovati svoji krajevni skupnosti, zato je podala pisno odstopno izjavo. Po veljavni zakonodaji mora župan o odstopu v osmih dneh obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo, katera ugotovi, kdo je nadomestni svetnik. Županje občinski svet res obvestil, s čimer je svetnici prenehal mandat in je na naslednjo sejo občinskega sveta ni več vabil. Ni pa župan o odstopu svetnice obvestil občinske volilne komisije, ker se je le tej že maja 2011 iztekel mandat. Igor Štemberger, ki bi moral nadomestiti svetnico Jerico Strle, je za Snežnik komentiral zaplet: »Do danes še ni bila imenovana nova volilna komisija, za kar je odgovoren župan, saj on vodi postopek njenega imenovanja. Tega postopka župan ni bil sposoben speljati niti po zapletu z odstopom Zaresove svetnice ali pa morda tega namenoma ni storil, saj mu je očitno v interesu zavlačevanje z imenovanjem mene kot nadomestnega svetnika iz vrst opozicije«. Kot je še povedal Štemberger, je o nastalem zapletu občinski odbor Zares takoj obvestil državno volilno komisijo in vladno službo za lokalno samoupravo. Obe instituciji sta omenjeno problematiko obravnavali na skupni seji in Zaresovemu občinskemu odboru predlagata - kot eno od možnosti - tožbo na upravnem sodišču. Tožbo lahko vloži oškodovani svetnik, ki bi moral nadomestiti svetnico, ki je odstopila ali pa predstavnik Zaresove liste kandidatov. Upravno sodišče mora o taki tožbi odločati v 30-tih dneh. Iz bistriškega občinskega odbora Zares so nam potrdili, da nameravajo vložiti tožbo proti županu Emilu Rojcu, saj vidijo to kot edino možnost, da v najkrajšem času pride do popolnitve izpraznjenega mesta v bistriškem občinskem svetu. aktualno... marec 2012 KONCERT OB 20-LETNICI ČASOPISA SNEŽNIK Reportažo iz koncerta bomo objavili v naslednji številki časopisa Snežnik. Hvala vsem, ki ste se koncerta udeležili in praznovali z nami. RADIO 94 Prijatelji ostanimo prijatelji Radijska oddaja » PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI » , ki je svojo radijsko pot pričela 02. oktobra 1994 je na programu Radia 94 vsako nedeljo ob 10,30 uri. V njej se predstavljajo predvsem ustvarjalci narodnozabavne glasbe tako glasbeniki, ansambli, tekstopisci, skladatelji in humoristi. Tudi ljudski godci in skupine so redni gostje oddaje POP. Oddaja poteka v živo ob pomoči poslušalcev ki so zvesti oddaji že skoraj 18. let. Nedeljsko dopoldne izmenično vodita ALEŠ BRLAN in vodja narodnozabavnega programa na Radiu 94 ANDREJ BRATOŽ. Kot gostje so se v oddaji predstavili številni ansambli in posamezniki, ki kaj po- menijo v slovenski narodno zabavni glasbi. Med številnimi imeni domače glasbe naj omenimo Slavka Avsenika , Lojzeta Slaka, Franca Miheliča in mnoge uspešne glasbenike. Posebno pozornost namenjamo mladim glasbenim skupinam, ki se šele uveljavljajo na sceni domače glasbe v Sloveniji. Danes lahko ugotovimo, da je oddaja PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI vzpodbudila mnoge mlade glasbenike na področju poslušnosti RADIA 94 da so pričeli z delom in ustanovili glasbene skupine, ki se kvalitetno uveljavljajo v slovenskem prostoru. Poleg radijske oddaje POP pa je enkrat letno tudi oddaja v živo pred gledalci v športni dvorani in več predstavitev ansamblov po krajih poslušnosti RADIA 94. In zakaj nas radi poslušajo? Vrtimo izbrane in kakovostne pesmi te zvrsti, predstavljamo znana imena domače glasbe, in se trudimo, da bi bile oddaje zanimive, razvedrilne in predvsem všeč vsem POPOVKAM in POPOVCEM. Zato nas vsako nedeljo komaj čakajo. ab <9 @ Pooblaščeni prodajalec INSTANT INTERNET • NEOMEJEN DOSTOP 29 EUR* • 5 GB 19 EUR* *cena na mesec POLETNI 8”-12“ in 15™ -19” ZIMSKI 8” -12“ in 15“-18“ SOBOTA 9“ - 12” POTOKOKEAICILi Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si debi r izimobil ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ PAKETI: • A 222 min. - B 444 min. - C 777 min. • POVEZANI MINI / OSNOVNI / 0PTI /SUPER/VROČE/MEGA • DŽABEST -15 do 30 let starosti VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 72 MESECEV M——— NOVI UMTS APARATI ZA 1 EUR Bitka je dobljena... Geodetska pisarna ostaja Kot smo že poročali, je nameravala Geodetska uprava v duhu racionalizacije zapreti več pisarn v manjših občinah, tudi bistriški. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je zaradi tega izrazil ostro nasprotovanje zaprtju, župan pa je med drugim tudi sklical izredno sejo pred vrati izpostave v Ilirski Bistrici. Zatem so župani občin Ilirska Bistrica, Cerknica, Trebnje in Kamnik, katerim je grozila ukinitev izpostav, naslovili na odbor DZ za infrastrukturo in prostor prošnjo za sklic nujne seje odbora, na kateri bi obravnavali omenjene ukinitve. Ukinitev pisarn naj bi bila posledica samovolje direktorja GURS-a Aleša Seliškarja, po mnenju županov pa naj bi bila v nasprotju s prizadevanji za decentralizacijo države. V odgovoru, ki ga je podpisal minister Zvone Černač, je zapisano, da so reorganizacijske spremembe posledica zmanjševanja javne uprave in da začasno prekinjajo organizacijske spremembe Geodetske uprave. Grožnja, da bo geodetska pisarna v Ilirski Bistrici marca zaprla svoja vrata se zaenkrat še ni uresničila. Če se malce drugače izrazimo, bi lahko rekli, da je bitka dobljena, vojna pa še zdaleč ne. Časopis Snežnik izdajatelj: ISSN 1318-3656 Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Snežnik je vpisan v razvid Bojan Oblak medijev pri Ministrstvu za Uredništvo: kulturo, pod zaporedno Časopis Snežnik, Bazoviška številko 347. ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net 040/888-452 Tisk: Delod.d. -Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 31.03.2012. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. • e e iz občine Ilirska Bistrica Muzejska lokomotiva prispela Bistričanka Breda Bredo je pričakala množica navdušencev V nedeljo, 18. marca, je vlak na železniški postaji v Ilirski Bistrici čakala polna postaja ljudi. Množica Bistričanov in ljubiteljev železnic je namreč prišla pozdravit prihod muzejske lokomotive, popularno imenovane Breda. Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica je pridobilo to znamenito električno lokomotivo, ki bo odslej krasila muzejski tir tik ob postaji. Danes sicer že stara gospa je bila nekoč vse prej kot muzejska lokomotiva. Izdelana je bila leta 1931 v tovarni indu- prva serija električnih lokomotiv na območju bivše skupne države. Po drugi svetovni vojni jih je na Primorskem ostalo 17, vse so prešle v last Jugoslovanskim železnicam. Te so jim določile serijsko oznako 361. Vlekle so tako potniške kot tovorne vlake, do danes pa sta se pri nas ohranili le še dve, prva se nahaja pred Centralnimi delavnicami v Mostah, druga pa je v nedeljo prišla v Ilirsko Bistrico. Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica si je ob ustanovitvi konec novembra 2010 zadalo cilj, da v Bistrico pripelje muzejsko lokomotivo. Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen med Slovenskimi železnicami in Občino Ilirska Bistrica so pristopili in opravili večino pripravljalnih del pri obnovi muzejske električne lokomotive. Ob postaji v Trnovem so postavili muzejski tir, na katerem bo stala Breda in uredili okolico. Obnovo je v večji meri financirala občina Ilirska Bistrica, pomagali so tudi sponzorji, med njimi tudi Domžalski Helios, ki je poklonil barvo. Lokomotivo je bila obnovljena v Železniškem muzeju v Ljubljani, delo pa je bilo zaupano Slovenskim železnicam Centralnim delavnicam. Kot da govori, da se vrača domov Tako je društvo pripravljeno čakalo na prihod Brede. Očitno med Bistričani velja za ta projekt veliko zanimanje, saj si je prihod muzejske lokomotive ogledala množica gledalcev. Breda je slavnostno prispela na postajo v Trnovem po 14. uri v sprem- stvu sodobnih lokomotiv Briži-te 363-005 in Regana 664-117. Na poti domov sta jo vozila upokojeni strojevodja Janez Dragolič in domači strojevodja Slavko Ženko, ki svojega veselja ob vrnitvi lokomotive v Ilirsko Bistrico nista skrivala. »Bile so ubogljive, razlikovale so se od teh novejših lokomotiv, precej je bilo ročnega dela. Delo na Bredi ali pa delo danes, na sodobnih lokomotivah ni primerljivo, saj je bilo treba prej veliko ročno delat, danes pa to naredi avtomatika,« je dejal Slavko Ženko in dodal, da ima občutek kot da mu je Breda na poti v Bistrico govorila, da se vrača domov. V svojem času je lokomotiva prevozila kar 4 milijone kilometrov, kar je toliko, kot če bi se stokrat zapeljala okrog sveta, največ časa pa je vozila prav na progi Reka- Ilirska Bistrica- Postojna. Konec meseca jo bodo s posebnim dvigalom prestavili iz prvega tira postaje na muzejskega. Podpredsednik društva Jadran Možina je povedal: »Ob tem dogodku se v imenu Društva ljubiteljev železnic iskreno zahvaljujem vsem članom, prostovoljcem in ostalim, ki so aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi obnove električne lokomotive ter pri njenem brezhibnem prevozu iz Lju- bljane v Ilirsko Bistrico. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni poti in ujeli trenutke v svoj objektiv ter tako ohranili spomin na številne vožnje, ki jih je sama opravila.« Možina poudarja, da je bilo v sklopu obnove lokomotive vloženih preko 1000 prostovoljnih delovnih ur članov in drugih ljubiteljev železnic. Sledi železniški muzej in Mehovka Vsekakor je pridobitev Brede velik uspeh novega društva, s tem pa dela še ni konec. Društvo si je zadalo, da v letošnjem letu postavi nadstrešek nad Bredo in uredi park na železniški postaji, pripravi monografijo o razvoju elektro vleke na železnicah in uredi objekte ob vodnem stolpu, kjer nameravajo urediti društvene prostore z zbirko manjših eksponatov. V letošnjem letu bodo pričeli tudi z obnovo notranjosti lokomotive. Načrtov za naslednja leta pa ne manjka. Pripravljajo se na praznovanje 140- letnice proge Št.Peter- Reka (Pivka- Rijeka), povezati se želijo z ostalimi sorodnimi društvi, pripravljajo pa že projekt o pridobitvi še ene muzejske električne lokomotive serije JŽ 362, bolj znane kot Mehovka. PRIMOŽ ROJC Bredo sta pripeljala strojevodji Slavko Ženko (desno) in Janez Dragolič ki sta dejala: »Breda je prišla nazaj domov. Ker ni spadala v Ljubljano, kjer je počivala zadnjih 35 let, ampak je bistriška, saj je vozila na tem teritoriju. Misliva, da je Bistrica primeren kraj za to lepotico, ki smo ji še uspeli rešiti dušo.« strialca Ernesta Brede v Milanu, z oznako FS E626. Že takrat je dobila »domače« ime Breda. Po progi Pivka- Reka je vozila vse od elektrifikacije leta 1936, do leta 1978, ko so lokomotive izločili iz prometa. To je bila Gospodarstvo Zanimanja za industrijsko cono ni Občina Ilirska Bistrica je preteklo leto pričela z gradnjo industrijske cone ob ulici Nikole Tesla. A stroji že nekaj časa stojijo. Razlog: Sprememba gradbenega dovoljenja. Rok za Prodajo zemljišč se tako odmika. Že na začetku svojega mandata je takrat novoizvoljeni župan Emil Rojc napovedal izgradnjo industrijske cone, ki naj bi jo Ilirska Bistrica krvavo potrebovala. Takrat naj bi bilo po županovih besedah zanimanja veliko, imel pa naj bi celo 6 ponudb. Za gradnjo v coni naj bi se takrat zanimalo podjetje družine ^°lič, ki naj bi celo preselilo proizvodnjo čolnov iz Obale v novozgrajeno cono, na Pogovoru pri županu glede cone pa naj bi bil tudi Janez Škrabec, direktor in so-astnik podjetja Riko. Tretji investitor je ilo domače podjetje SEC, ki izdeluje dvigala. A slednje je nove Prostore poiskalo v nekdanji štolami na Baču, proizvodnjo halo v OK-u pa je občina odkupila za 500.000 evrov. Poziv investitorjem za sooblikovanje cone Občina je leta 2011 pričela z izgradnjo industrijske cone ve-1 osti 75°00 kvadratnih metrov, ki je v prvi fazi stala 470.000 svrov. Znotraj cone se bodo parcele delile na velikosti od 4.000 0 5 000 kvadratnih metrov, lahko pa se bodo združevale v večje en°te- Travnike, ki še niso bili zasuti, so lansko jesen zasipavali z Materialom iz bodočega trgovskega centra pri Petrolu, od takrat naPrej pa dela stojijo. V januarski številki občinskih Bistriških od-jjievov je bil sicer objavljen poziv potencialnim investitorjem, v erem jih je občina pozvala k pisnim predlogom o namerah, Potrebah in pričakovanjih glede nove cone. Na podlagi ponudb naj bi izvedla parcelacije in tako najbolje izkoristila obstoječi prostor. Novo gradbeno dovoljenje, zasipavanje na »črno«? Župan, ki je očitno pričakoval veliko zanimanje, je za Primorske novice potrdil, da je bilo le to majhno in ocenil, da je razlog v dejstvu, da niso mogli investitorjem ponuditi cene za kvadratni meter zemljišča, poleg tega pa je rok, ko bo možen začetek gradnje, nekoliko odmaknjen. Občina mora pričeti s pridobivanjem novega gradbenega dovoljenja, saj stari ni predvidel prestavitve zbiralnika kanalizacije k čistilni napravi, ki seka bodočo cona na pol. Tako se rok za prodajo odmika, saj mora občina pridobiti tudi vodno soglasje. Za ta namen je morala izdelati novo poplavno študijo zaradi vmesne spremembe zakonodaje. Novo študijo bo moralo potrditi ministrstvo za okolje, a to po županovih besedah predstavlja problem, saj se zna zgoditi, da bomo nanj dolgo čakali. Iz Agencije RS za okolje so sporočili, da je bilo za omenjeno industrijsko cono izdano soglasje že novembra 2007, »vendar samo za komunalno opremo - ceste, meteorno in fekalno kanalizacijo, vodovod, plinovod, elektro in telekomunikacijske vode. Urejanje in nasipavanje parcel, namenjenih gradnji objektov v industrijski coni, ni bilo predmet obravnave.« Ali se potemtakem lahko zgodi, da bo morala občina v primeru inšpekcijskega nadzora povrniti zemljišča v prvotno stanje, ni znano. Znano pa tudi ni, kdaj bo nova industrijska cona nared za prodajo zemljišč. Država pač potrebuje svoj čas in rok za izdajo vodnega soglasja se lahko zavleče. Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora Od imenovanja nove vlade mineva že drugi mesec, od konstituiranja državnega zbora je mimo že tri mesece. Zagotovo se državljani in državljanke sprašujete, kaj sta vlada in državni zbor v tem času storila za rešitev Slovenije iz finančne in gospodarske krize. Kako resno je stanje govori vsa politika, poročajo vsi mediji in to občutimo vsak dan bolj tudi vsi državljani in državljanke. Trenutni dolg Slovenije znaša 2 milijardi EUR in je ekstremno narastel, zlasti v zadnjih treh letih. Če bomo nadaljevali z enako porabo, bo Slovenija potrebovala 20 let, da se bomo vrnili na finančno stanje, ki smo ga imeli v letu 2007. Najbrž nihče izmed nas ne želi pustiti takšne dote našim otrokom. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje v dveh smereh. Najprej je potrebno konsolidirati javne finance, nato pa vzpostaviti mehanizme za ponovni zagon gospodarstva. In v tem, varčevalnem duhu, poteka delo tako v vladi kot v državnem zboru. Povsod se izvajajo temeljite analize obstoječih procesov, predvsem v luči nujnosti posameznega procesa in ustrezne sorazmernosti porabe finančnih sredstev za izvajanje posameznega procesa oz. naloge. Vlada je že pripravila prvi paket zakonov, ki jih je obravnaval tudi državni zbor na svojih sejah v mesecu marcu. Tako sta bila na zadnji izredni seji DZ po nujnem postopku sprejeta Zakon o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Cilj obeh zakonov je uvesti nekatere davčne olajšave, ki jih davčni zavezanci lahko izkoristijo pri obračunu svoje davčne obveznosti že za leto 2011, pa tudi za leti 2012 in 2013. Gre za olajšave vezane na investicije za nakup ekoloških tovornih vozil in avtobusov. V pripravi in v postopku usklajevanja je še drugi paket zakonov, ki seveda sledi že predhodno zapisanemu cilju po konsolidiranju javnih financ. Tako potekajo usklajevanja vezana na Predlog Zakona o fiskalnem pravilu in spremembo 148. člena Ustave, ki bosta določala uravnotežen proračun. Povedano preprosteje, določala bosta, da lahko porabimo le toliko kolikor zaslužimo. Tako bo vsaka vlada imela v času gospodarske rasti tudi motivacijo po varčevanju za čase, ko bo gospodarsko stanje slabše, česar se do sedaj nobena slovenska vlada ni držala. Podobno ureditev imata Švica in Nemčija, ki se uspešno spopadata z izzivi gospodarske in finančne krize. Dejstvo je, da države brez državne administracije ne more biti. Velja pa tudi, da je lahko ta državni aparat le toliko velik, kolikor prenesejo državne finance. In v danih razmerah je vsem jasno, da je državni aparat preobsežen, nadstandarden zato bo potrebna temeljita reorganizacija, debirokratizacija in večja učinkovitost. Z novelo Zakona o državni upravi, ki jo je v marcu sprejel državi zbor, se ukinjajo nekateri uradi, ki niso prinašali dodane vrednosti, nekateri uradi se združujejo. Tudi v državnem zboru je pripravljen paket varčevalnih ukrepov, ki je bil v tem tednu vložen v zakonodajno proceduro. Gre tako za občutno znižanje materialnih stroškov (stroški za reprezentanco, izobraževanje, mobilne telefone, za delo poslanskih skupin...) kot tudi nekaterih bonitet poslancev, ki izhajajo iz Zakona o poslancih (višino in ostali pogoji za prejemanje poslanskega nadomestila). Vsi se zavedamo, da ti ukrepi ne bodo rešili Slovenije, ja pa pošteno, da začnemo pri sebi. In saj veste kako pravijo: »Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača«. Si mar vi ne želite živeti v blaginji? Poslanski pisarni Poslanca Kristina Valenčič in Ivan Simčič sporočata, da bosta imela odprto poslansko pisarno v pritličju občinske stavbe Bazoviška c. 14, Ilirska Bistrica. Kristina Valenčič bo imela odprto poslansko pisarno vsak prvi ponedeljek v mesecu, Ivan Simčič pa vsak tretji ponedeljek v mesecu, med 14. in 17. uro. Predhodno se lahko najavite po e-pošti; kristina.va-lenčič@dz-rs.si in ivan.simcic@dz-rs.si. Za obisk poslanske pisarne se lahko najavite tudi v tajništvo občine na tel. 05/711-23-00. O %M£m iz občine Pivka... marec 2012 Združenje občin Slovenije ZOS S PREDSEDNIKOM ODBORA DZ ZA GOSPODARSTVO Predsedstvo Združenja občin Slovenije s predsednikom Robertom Smrdeljem na čelu se je v začetku marca sestalo z Matjažem Ha-nom, predsednikom Odbora Državnega zbora RS za gospodarstvo. Dogovorili se o nadaljnjem sodelovanju Združenja občin Slovenije z Odborom za gospodarstvo. V pristojnost Odbora za gospodarstvo je namreč z novo razdelitvijo pristojnosti ministrstev prišlo tudi področje regionalnega razvoja in kohezijske politike. Predsednik ZOS Robert Smrdelj je uvodoma pohvalil dosedanje dobro sodelovanje z odborom za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki ga je vodil Vili Trofenik, in izrazil željo, da se to sodelovanje nadaljuje tudi s pristojnimi odbori v novem mandatu. Predsednik ZOS je izpostavil najbolj pereče teme, na katere bi bilo potrebno hitro reagirati in opozoril, da se v procesu prejemanja nove zakonodaje in ostalih predpisov ne predvidijo finančne posledice za občine niti se ne predvidi obseg nalog, ki bodo uslužbencem občin dodatno naložene, zato se zadeve tudi ne odrazijo v višini primerne porabe občin. ZOS se zavzema, da se k opredelitvi finančnih posledic nove zakonodaje za občine zaveže vse pripravljavce zakonodaje. Predsednik odbora seje zavezal, da bo Združenje občin Slovenije prejemalo vsa vabila na seje odbora za gospodarstvo. Prav tako bo o tem sestanku seznanil pristojnega ministra. Hkrati pa je poudaril, da se veseli delovanja v korist občin, saj kot nekdanji župan problematiko lokalne samouprave dobro pozna. Delavnice REGISTRACIJA DEJAVNOSTI PREDELAVE ŽIVIL KA ZA Zavod Znanje Postojna, OE Ljudska univerza Postojna v aprilu pričenja z izobraževanjem na temo registracije dejavnosti predelave živil. Predelava živil, tako rastlinskega, kot tudi živalskega izvora, je pogojena z registracijo dejavnosti predelave živil ter z ureditvijo prostorov za opravljanje te dejavnosti. Katere so oblike registracije dejavnosti, kakšni so pogoji za opravljanje dejavnosti, kateri postopki sopotrebni za registracijo dejavnosti, katera je najbolj ustrezna oblika registracije, kako morajo biti urejeni prostori za predelavo živil rastlinskega oziroma živalskega izvora? Odgovore na ta vprašanja bomo skupaj poiskali na delavnicah, ki bodo potekale 3., 10,17., in 24.4.2012 v prostorih OŠ Pivka s pričetkom ob 16.00. Izobraževanje vključuje tudi ogled primerov dobre prakse. Termini ogledov bodo določeni naknadno. Prijave sprejemamo preko telefona 05 721 12 80 ali elektronske pošte lu-postojna@zavod-znanje.si do zapolnitve prostih mest. Park vojaške zgodovine OBISK BRIGADIRJA MAG. BOJANA POGRAJCA V torek, 7.3.2012 smo v Parku vojaške zgodovine gostili poveljnika Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske, brigadirja mag. Bojana Pograjca. Znotraj PDRIU-ja deluje kot enota tudi Vojaški muzej Slovenske vojske, ki je ključni partner Občine Pivka pri projektu Park vojaške zgodovine. Z namenom potrditve dosedanjega uspešnega sodelovanja ter nadgradnje odnosov v prihodnje je brigadirja Pograjca v Parku sprejel župan Občine Pivka g. Robert Smrdelj. Delovno srečanje na katerem so poleg poveljnika in župana sodelovali še vodstvo Vojaškega muzeja Slovenske vojske in Parka vojaške zgodovine je obravnavalo temo prihodnjega sodelovanja med Slovensko vojsko in Občino Pivka zlasti glede na razvoj projekta »Muzejsko depojski kompleks Pivka«. NA KULTURNEM BAZARJU Park vojaške zgodovine seje letos prvič predstavil na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu. Namen kulturnega bazarja je, v sodelovanju med Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Zavodom RS za šolstvo, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter kulturnimi ustanovami iz vse Slovenije, doseči boljšo obveščenost o kulturni ponudbi v Sloveniji ter v strokovni in širši javnosti prebuditi interes za kulturno in kulturno-umetnostno vzgojo. Na enodnevni prireditvi seje tako predstavilo več kot 200 kulturnih ustanov ter številni samostojni kulturni ustvarjalci iz vse Slovenije, dogajanje pa so dodatno dopolnjevale številna predavanje, delavnice in strokovne razprave. POIZVEDOVANJE O TOPU KRUPP KS Med manj znane epizode zaključnih bojev v II. svetovni vojni na našem območju spada tudi prisotnost velikega nemškega železniškega topa Krupp K5 kalibra 283 mm. Železniški top, kije presegal maso 215 ton, je imel v izboljšani različici doseg kar 82 km, kar mu je omogočalo varno delovanje iz zaledja in skrivanje v železniških tunelih na širšem območju Pivke in okolice. Kljub nekaterim fotografijam in zabojnikoma za smodniško polnitev topa K5, ki jih je PVZ-ju podaril gospod Marijan Purkeljc iz Dolnje Košane, ostaja še veliko stvari neraziskanih in nedorečenih. Vse bralce tako vljudno prosimo, da nam, v kolikor imajo kakršno koli informacijo, povezano z omenjenim topom, to tudi posredujejo v Park vojaške zgodovine Pivka. Park vojaške zgodovine Pivka Občinski svet POROČILO 11. SEJE OBČINSKEGA SVETA Pivški svetniki so v četrtek, 15. marca zasedali na 11. seji Občinskega sveta Občine Pivka. Na dnevnem redu so obravnavali 19 točk. Med bolj izstopajočimi je bila nedvomno razprava, vezana na odločitev za začetek postopka ustanovitve Regijskega parka Pivka. Nedavna onesnaženost pitne vode iz vodnega zajetja Malni je spodbudila k razmisleku o zavarovanju območja Pivških presihajočih jezer, ki so izjemen kraški pojav in ga je kot sistem sedemnajstih med seboj povezanih jezer potrebno varovati kot celoto; pa ne le jezera temveč tudi njihovo širšo okolico, skupaj z vsemi naravnimi danostmi, raznovrstnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter ponikalnico reko Pivko. Povzročitelji minulega onesnaženja sicer še niso znani, glede na spremenjene podnebne razmere pa je večkrat pričakovati podobne situacije, zato je nujna povečana skrb za zmanjšanje tovrstnih onesnaženj. Cilji ustanovitve regijskega parka bi bili vzpostavitev trajnostnega razvoja na zavarovanem območju, skozi katerega bi se usmerjalo razvoj na področju kmetijstva, gozdarstva in turizma: varstvo narave, gospodarski in družbeni razvoj, ohranjalo jezera in kraški sistem rek sedmerih imen (Pivka - Ljubljanica), habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zagotavljalo možnosti za življenje in delo lokalnega prebivalstva. Namero Občine Pivka, da se na območju Pivških presihajočih jezer ustanovi regijski park sta pozdravila tako Zavod RS za varstvo narave kot tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, občinski svetniki pa so na seji sprejeli sklep o začetku postopka ustanovitve omenjenega regijskega parka. Občinski svet Občine Pivka je soglašal z imenovanjem Ane Kobal za direktorico javnega zavoda Kraške Lekarne Ilirska Bistrica, podal pa je tudi pozitivna mnenja k imenovanju ravnateljev javnih zavodov OŠ Pivka in OŠ Košana. Na razpis za ravnatelja OŠ Pivka so se prijavili trije kandidati, za ravnatelja na OŠ Košana pa ena kandidatka. Po ugotovitvah Sveta zavoda vsi izpolnjujejo vse, z zakonom predpisane pogoje. S sprejemom sklepa, ki je potrdil, da je gradnja vodovodnega sistema v javnem interesu, bo bila Občini Pivka podana možnost za pridobivanje brezplačne stvarne služnosti na zemljiščih, ki so v lasti države. Obnova starega in izgradnja nekaterih novih odsekov vodovodnega sistema bo pomenila zmanjšanje izgub vode, izbolj- šanje kakovosti vode ter dolgoročno zagotavljanje ustrezne vodooskrbe za vse odjemalce. Ker je dolžnost vseh občin investitork, ki sodelujejo v skupnem projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop, sprejetje Sklepa o potrditvi investicijskega programa tega projekta, je bila tudi ta 'točka dnevnega reda s strani pivških svetnikov soglasno podprta. Občina Pivka nastopa v skupnem projektu z izgradnjo kanalizacije Pivka v dolžini 12.512 m z 8 črpališči in izgradnjo čistilne naprave s kapaciteto 6.500 PE. PIVKA Občina Pivka bo v letošnjem letu poskrbela za ureditev trga pred Krpanovim domov , v sklopu katere je predviden tudi gradbeni poseg na območju trenutnega parkirišča, ki se tam nahaja. Svetniki so za potrebe omenjene investicije na seji sprejeli Sklep o spremembi prometnega režima na Prečni ulici v Pivki, na podlagi katerega se bo uredil dvosmeren promet na celotnem delu Prečne ulice, ta pa bo doprinesel k večji pretočnosti prometa v tem delu mesta. Na seji so bili sprejeti še Sklep za soglasje za vknjižbo stavbne služnostne pravice Agenciji Republike Slovenija za okolje, Sklep o dopolnitvi letnega načrta razpolaganja in pridobivanja nepremičnega stvarnega premoženja Občine Pivka za leto 2012, Sprememba odloka obratovalni čas, Sklep za priznanje lastninske pravice in ureditev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, nov Odlok o organizaciji javnega podjetja Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. Postojna, Pravilnik o uporabi prostorov kinodvorane v Krpanovem domu v Pivki, ki bo nadomestil predpis občine, kije bil sprejet v letu 2008 in dopolnjen v letu 2010. Sprememba novega pravilnika je bila nujno potrebna, predvsem zaradi ureditve možnosti uporabe kinodvorane za potrebe zagotavljanja rednega kino programa, za katerega seje v Pivki izkazal velik interes, poleg tega pa so bile odstranjene še vse neveljavne določbe. Občinski svet je soglašal, da se z novim šolskim letom iz proračuna Občine Pivka namenijo sredstva za subvencijo uporabnine športne dvorane Skala in telovadnice pri Osnovni šoli Košana. Subvencija v višini 90% (prej 100%) uporabnine se nameni za treninge in tekme mlajših kategorij športnikov iz klubov in društev občine Pivka. 17. točka dnevnega reda, ki je obravnavala vaško skupnost Stara Sušica, je bila za javnost zaprta. Podrobnosti so torej svetniki razpravljali za zaprtimi vrati in ob koncu soglasno sprejeli sklep o razpustitvi Vaške skupnosti Stara Sušica. Sledile so pobude in vprašanja svetnikov ter vabilo župana, da se svetniki v Pivki prihodnji vikend pridružijo vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo. Klub študentov KLUB ŠTUDENTOV UŽIVAL NA ZASNEŽENIH STRMINAH Klub študentov občin Postojna in Pivka je v sodelovanju z ilirskobistriškim klubom študentov 10. marca za vse ljubitelje snežnih strmin organiziral smučarski izlet v Zoncolan. Četudi se zima počasi poslavlja, je bil dan, preživet na pobočju belih strmin po vtisih udeležencev, izjemno prijeten. KŠOPP pa tudi sicer skrbi za rekreacijo svojih članov, saj organizira tedensko rekreacijo in aerobiko, aktivisti pa pripravljajo in napovedujejo tudi nove projekte in dogodke. Več o tem na KŠOPPovi spletni strani www.ksopp.si. marec 2012 iz občine Postojna... Iz občinskega sveta Občinski svetniki so se sestali na 8. seji V torek 13. marca so se svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Postojna v sejni sobi Knjižnice Bena Zupančiča sestali na 8. redni seji tekočega mandata. Na seji z nekaj manj točkami dnevnega reda kot je v navadi, so se svetniki takoj po kadrovskih zadevah seznanili s poročilom o delu nadzornega odbora občine v letu 2011. Predsednik nadzornega odbora Simon Ošo je svetnike seznanil z ugotovitvami ob opravljenih nadzorih v letu 2011 in opozoril na nekatere pomanjkljivosti, hkrati pa pohvalil Občino Postojna, ki iz leta v leto s svojimi prizadevanji izboljšuje pravilnost poslovanja, k čemur nedvomno izdatno pripomore ravno nadzorni odbor s svojimi priporočili. Občinski svet se je nato seznanil tudi s poročilom o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga že od leta 1988 vodi profesor Bernard Urbančič. Ta je svetnikom kratko povzel glavne aktivnosti v letu 2011. Svetniki so po predstavitvi izražali predvsem začudenje nad količino dela, ki ga v posameznem letu opravi svet za preventivo, predvsem v povezavi z dejstvom, da so finančna sredstva v teh težkih časih zelo omejena. Svetniki so s sklepom potrdili tudi investicijski program za projekt odvajanje in čiščenje odpadne vode v po- rečju Ljubljanice - 1. sklop, ki omogoča oblikovanje načrta financiranja projekta v proračunu RS, in spremenili Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju občine Postojna. Člani občinskega sveta so največ časa namenili 7. točki dnevnega reda, v kateri so se seznanili s sklepi Posvetovalnega sveta krajevnih skupnosti v občini Postojna. Ta seje namreč 9. februarja sestal na seji, na kateri je obravnaval problematiko vodooskrbe v občini in problematiko nameravane širitve zaprtja zračnega prostora nad občino. V zvezi z nedavnimi težavami pri oskrbi so bili tako svetniki mnenja, da mora država čim prej sprejeti ustrezno uredbo, s katero bo zaščitila vodne vire v občini. V preteklem letu smo bili namreč priča različnim oblikam onesnaženja našega izredno občutljivega kraškega terena, kar je v končni fazi imelo za posledico obvezno prekuhavanje pitne vode na prehodu iz lanskega v letošnje leto. V zvezi s širitvijo zaprtja zračnega prostora, do katere je prišlo na pobudo Ministrstva za obrambo, pa so svetniki menili, da je potrebno vztrajati pri preklicu novih omejitev, saj lahko te po eni strani negativno vplivajo na razvoj turizma v občini, po drugi strani pa država z njimi ponovno izraža težnje po širitvi izvajanja dejavnosti na območju vojaškega vadišča Poček. Pred zaključkom seje so svetniki potrdili še sklepe glede prometa z nepremičninami. V zadnji točki dnevnega reda pa so svetniki občinski upravi postavili kar precejšnje število pobud in vprašanj, na večino katerih bodo odgovore prejeli do prihodnje seje. Ta bo v mesecu aprilu, ko bo na mizah občinskih svetnikov tudi zaključni račun za leto 2011. Predstavitev S Pirjevcem tokrat o fojbah Zveza združenj borcev za vrednote NOB Postojna je sinoči, 21. roarca 2012, v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa SAZU gostila akademika profesorja dr. Jožeta Pirjevca. Ugledni zgodovinarje preda-Val o svoji zadnji knjigi Fojbe, ki je sedaj na voljo tudi v slovenskem je-ziku. V njej, skupaj z drugimi avtorji, na Podlagi poglobljenega študija v ospredje postavlja zapletene in nemalokrat sovražne odnose, ki so se v stoletjih razvili med Slovenci in Hr-Vat' na eni ter Italijani na drugi stran. Knjiga govori o fenomenu fojb v šir-šem, zgodovinskem kontekstu. Pirjevec je s sodelavci knjigo o fojbah sprva izdal v italijanskem je-z'Ku- Foibe, Una storia d'ltalia (Fojbe, italijanska zgodba) je izšla novem-bra leta 2009 pri priznani italijanski založbi Einaudi in kaj kmalu razburkala tamkajšnjo javnost. >>v Italiji se je izoblikovala uradna resnica, ki je tako daleč od resnične resnice, da je bilo Potrebno na kakšen način protestirati. Ta knjiga je protest proti izkrivljanju zgodovine; ničesar ne skriva, fojb ne zanika, ne trdi da ni prišlo v letih 1943 in 1945 do pobojev, postavi pa piko na '• vse na podlagi dokumentiranega gradiva najdenega v svetovnih arhivih«, o knjigi pove njej avtor dr. Pirjevec. Predstavitev knjige je povezoval Miha Pogačar, tajnik društva TIGR, v kulturnem programu Je otopila Vokalna skupina Slavna. Ars Viva Podpis razvojnega partnerstva V petek, 16. marca 2012, je pod okriljem Zavoda Ars Viva, ki podpira kulturo, invalide, socialo in turizem v Markovcu v Loški dolini, potekalo podpisovanje meddržavnega partnerstva. Benjamin Žnidaršič, Nikola Holjevac in Lodovico Nevio Punti n so bili namreč pobudniki za podpis partnerskega sodelovanja na področju kulture, izobraževanja, turizma, sociale, zdravja, mladine, prostovoljstva, okolja, energije in arhitekture. Ustanovitelj in direktor zavoda Ars Viva Benjamin Žnidaršič je že vrsto let eden izmed najdejavnejših pobudnikov v najrazličnejših razvojnih projektih na državni in tudi na mednarodni ravni. Partnerstvo na osi Oglej, Notranjska, Gorski kotar, Pli-tvička jezera so v gostišču Mlakar podpisali: Občina Postojna, Občina Loška Dolina, Grad Čabar (HR), Fondazio-ne Istituto Civico Aguileiese "Valmi Puntin" (I), Ars Viva, Zavod za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin, Slovin Unigue - Ra-stoke d.o.o. (HR), Vitra, Center za uravnotežen razvoj Cerknica, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Center za socialno delo Postojna, Mladinski center Postojna, Boreo, regijsko stičišče nevladnih organizacij Notranjsko-kraške regije, Udruga gradana "Most" (HR) in Zavod grad Snežnik. Na srečanju so izvolili tričlanski odbor v sestavi: Nikola Holjevac, Lodovico Nevio Puntin in Tatjana Hvala, ki bo v bodoče koordiniral, pove- zoval in usklajeval strokovne predloge in razvojne želje. Pobuda podpisnikov je namenjena zbliževanju narodov sosednjih držav na področjih, ki jih združujejo in povezujejo v želji, da bi poglobili in razširili medsebojno sodelovanje in na ta način omogočili lažje reševanje posameznih in skupnih razvojnih problemov. S tem ko vstopamo v ustanovitev razvojnega partnerstva, s seboj prinašamo tudi naše vrednote in razvojno priložnost, ki naj našim deželam omogoča bolj kakovostno življenje. Iniciativni odbor ugotavlja, da oblikovanje razvojnega partnerstva temelji na realnosti, ki jo sestavljajo geografski, kulturni, zgodovinski, družbeno ekonomski in drugi razlogi ter značaj ljudi. Osnovni cilji delovanja na projektih, ki so opredeljeni s pismom o nameri: • razviti razvojni model stalnega in učinkovitega medsosedskega sodelovanja, • izboljšati komunikacijo in aktivno sodelovanje socialno šibkejših skupin v vseh procesih družbenega delovanja, • priprava partnerjev na aktivno in samostojno osvajanje znanja in pridobivanja informacij za učinkovito rabo naravnih in človeških virov, • dvig strokovne rasti in usposobljenosti partnerjev za razvoj novih strategij, ki so ključnega pomena za obstoj človeka in narave, • izboljšanje poslovnega uspeha partnerskih organizacij in dvig samopodobe ter pozitivnega vrednotenja sodelujočih v projektih, • vlaganje v znanje, inovacije in razvoj človeških virov, ki temeljijo na vseživljenjskem učenju in neformalnem izobraževanju, • razvijanje pozitivnih vrednot v gospodarstvu na podlagi etičnih načel in univerzalne odgovornosti, ■ ohranjanje naravnih procesov življenjskega okolja ter varstvo kulturne krajine s spodbujanjem obstoječih oblik gospodarjenja v prostoru ter v trajnostnem razvoju vseh človekovih pridobitnih dejavnosti in urbanizacije. Občino Postojna je zastopal podpisnik Miran Žitko, višji svetovalec za družbene dejavnosti. Društvo ŠENT Predavanje društva Vita V četrtek 15. marca smo na Šentu v Postojni imeli zelo poučno in koristno in zanimivo delavnico o pomoči sebi in drugim in tudi o tem kako ravnamo takrat ko vidimo nekoga, da leži nekje na cesti ali kje drugje in kako mu lahko pomagamo. Predavala sta nam zelo prijazna Lili in Duško iz društva Vita iz Pivke. Predavala sta nam na zelo preprost in nam razumljiv način. Potem smo sodelovali tudi mi, jaz sem poizkusila oživljati Janeza -to je lutko in kot sta mi Duško in Lili rekla sem bila kar uspešna. Ker pa pri oživljanju lahko sodelujete dva, mi je pri tem pomagal tudi naš član Šenta Danijel in oba sva se zelo potrudila. Na predavanju so bili tudi dijaki iz Zdravstvene šole iz Postojne in so z nami tudi sodelovali. Lili je potem rekla, da bo pokazala, kako ravnamo takrat, ko imamo opekline in je pokazala na meni kako se oskrbi lažjo opeklino. Če pa je opeklina zelo huda in jo sami ne moremo oskrbeti, jo hladimo in pokličemo na Center za obveščanje na številko 112 in potem v takem primeru pridejo reševalci, pa tudi za druge zelo hude poškodbe in to, če kdo leži na tleh nezavesten ga obrnemo v položaj za nezavestnega in pokličemo številko 112 in kaj poveš, ko pokličeš na to številko. To zelo poučno in zanimivo predavanje je bilo res zelo čudovito, zato si želimo ponovitve takega predavanja iz vsega srca se prisrčno in lepo zahvaljujemo društvu Vita, še posebej pa Lili in Dušku, ki sta nam s svojim predavanjem polepšala dan. Te lepe vtise iz predavanja je napisala vimenu vseh članov Šenta iz Postojne Mojca Studnička foto: Anamarija Samec Ogja^aoK _______________________iz občine Postojna... Podelitev diplom Svečana podelitev diplom V soboto, 17. marca 2012, je v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami potekala svečana podelitev diplom višje strokovne šole Zaris in EURO ŠOLE. V letošnjem letu je diplomiralo rekordno število diplomantov, skupaj kar 176. Diplomanti so diplomirali iz višješolskih programov: Ekonomija, Gradbeništvo, Gostinstvo in turizem ter Varstvo okolja in komunala. Tako so si diplomanti pridobili šesto stopnjo izobrazbe in nazive: Ekonomist, Inženir gradbeništva, Organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu ter Inženir varstva okolja in komunale. Podelitev je potekala v znamenju Ognja, ritma in strasti, tako je bil namreč obarvan celoten program podelitve diplom in sama pogostitev. Nastopali so plesalci tanga, za ritem je poskrbela skupina bobnarjev, prireditev pa smo zaključili z ognjem: baklami ter flambiranjem. Na podelitvi diplom je bil slavnosti govornik župan Jernej Verbič, ki je diplomante nagovoril s sproščenim in duhovitim govorom. Župan je podelil priznanja diplomantom za izredne študijske dosežke ter priznanje za »naj predavatelja«. Nagrajenim diplomantom je župan izročil spominsko knjigo, monografijo Postojna - upravno in gospodarsko središče. Naj predavateljici gospe Henriki Škrlj pa je izročil kristalno vazo z vgraviranim kapnikom. Podelitev so zaključili s pogostitvijo, ki so jo za vse povabljene pripravili njihovi študentje višješolskega programa Gostinstvo in turizem ter s sproščenim klepetom in druženjem vseh povabljenih. Diplome je diplomantom podeljevala ravnateljica mag. Nataša Makovec, slavnostne- ga dogodka pa seje udeležil tudi dekan Visoke poslovne šole ERUDIO in Visoke šole za trajnostni turizem g. Matjaž Škrabar. Zavod Zaris in EURO ŠOLA delujeta od februarja 2012 pod novim imenom in sicer ERUDIO, višja strokovna šola. Zavod Znanje Vseživljenjsko učenje in brezplačno neformalno izobraževanje Dejstvo je, da je človek radovedno bitje, ki se zavedno ali nevede uči skozi celotno obdobje svojega življenja. V sodobnem času, preobremenjenem s tehnološkim napredkom in novostmi pa je, če želi vsaj približno slediti novitetam in v svetu avtonomno delovati, v to praktično primoran. Računalniške učilnice andragoških izobraževalnih ustanov so tako polne nadobudnih upokojencev, ki si veselo pre-pošiljajo e-pošto, surfajo po spletu in čvekajo po spletnih socialnih omrežjih. V prihodnosti sicer pričakujemo nasproten pojav, ko bo mladina, ki se brez elektronskih medijev skoraj ne zmore več sporazumevati, potrebovala lekcijo o socialnih veščinah in neposredni medosebni komunikaciji. A to je že druga zgodba, ki pa vendarle potrjuje dejstvo, da je učenje vseživljenjska potreba, pri čemer se lahko učimo popolnoma spontano ali namensko, z veseljem ali pod prisilo, izkustveno ali iz knjig, v formalnih ali neformalnih programih... Evropska unija je to potrebo priznala in ji z osrednjim programom Vseživljenjsko učenje namenila posebno pozornost, ki jo v praksi udejanja skozi različne Javne razpise, sofinancirane s strani Evropskega socialnega sklada. V preteklem letu je bil tako objavljen Javni razpis za program splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od leta 2012 do 2014, na katerega seje uspešno prijavila tudi Ljudska univerza Postojna in pridobila sredstva za šest izobraževalnih programov, ki se bodo izvajali vse do leta 2014 in so za udeležence brezplačni. Pri nekaterih programih se je povezala tudi z Regionalno razvojno agencijo Notranjsko-kraške regije in z Društvom Vita iz Pivke, saj jim je skupaj uspelo pripraviti vsebinsko bolj raznoliko in strokovno ustrezno utemeljeno ponudbo. Dejavnosti so tudi prostorsko razpršili, tako da se bodo izvajale v Postojni, Pivki in Cerknici. S prvim programom, to je Začetnim tečajem italijanščine so konec februarja že pričeli in se tokrat odvija v Pivki. Prednostno je namenjen upokojencem. Naslednja izvedba bo naslednje "leto v Postojni. Cilj programa je spoznavanje osnov italijanskega jezika s poudarkom na učinkoviti komunikaciji in posledično spoznavanje italijanske kulture, načina življenja, mišljenja... Program Skupaj za boljši jutri temelji na naslednjih vsebinskih sklopih: sprejemanje drugačnosti, boljši medsebojni odnosi, ozaveščenost na področju cestno-prometne, požarne in splošne varnosti, ekološka ozaveščenost - varovanje narave, primeren odnos do živali, osnove prve pomoči in improvizacije v prvi pomoči za »domačo uporabo«. Program Dejavnost predelave živil - Registracija dejavnosti predelave živil, ki obsega teoretični in praktični del izvedbe, je v prvi vrsti namenjen prebivalcem na podeželju, ki želijo začeti opravljati dejavnost proizvodnje in predelave živil. Lahko gre za samozaposlitev ali za razširitev obstoječe dejavnosti z namenom zagotavljanja dohodka, socialne varnosti ali izboljšanja kakovosti življenja. Poudarek je na ženskah in mladih, ki so zaključili šolanje in iščejo zaposlitev. Tudi program Podjetništvo na podeželju se bo vsebinsko razdelil na teoretični in praktični del. Njegov namen je povečati samoiniciativnost odraslih za uresničevanje idej ter spodbuditi odrasle, da pričnejo razmišljati o podjetništvu, uresničijo svojo poslovno idejo in se samozaposlijo. Primeren je za prebivalce podeželja v aktivni dobi, ki razmišljajo o samozaposlitvi oziroma dodatni zaposlitvi, ki bi jim nudila večjo socialno varnost. Poseben poudarek je na ženskah in mladih, ki imajo določene delovne izkušnje in želijo odpreti lastno dejavnost. Programa Udomačimo slovenščino in Meje jezika so meje sveta se bosta izvajala le v letu 2013. Namenjena sta migrantom, ki se želijo hitreje vključiti v slovensko kulturno okolje, v katerem so se znašli. Prvi obsega spoznavanje slovenskega jezika in osnovnega komuniciranja v slovenskem jeziku, drugi, ki je bolj kreativno in poetično naravnan, pa se zbliževanja s slovenščino loti preko spoznavanja slovenske kulture, zlasti poezije in skozi umetnostni jezik poezije. Programi so uporabni in segajo na različna področja človekovega delovanja in potreb, zato bo marsikdo med njimi našel kaj koristnega zase in tako dodal nov dosežek v kovček svojih znanj, ki ga je treba, kot smo že omenili, polniti skozi vse življenje. Zavod Znanje, Ljudska univerza Postojna Svetovalno središče Postojna Erika Švara Postojnska jama Marjan Batagelj prejel nagrado gospodarstvenik Primorske Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame d.d., je prejel nagrado gospodarstvenik Primorske za leto 2011. Med dobitniki nagrade so bili še Aleksander Lemut, Edvin Sever in Tadej Milharčič. Nagrado za posebne dosežke je prejela ekipa Pipistrela, za življenjsko delo pa Zor- ko Cerkvenik. Podeljeni sta bili tudi nagradi Primorski um, ki sta jih prejela Polonca Trebše in Borut Likar. V obrazložitvah so zapisali, da so izjemni posamezniki s svojim vodenjem in vizijami pripomogli k večji prepoznavnosti podjetij, okolij, iz katerih izhajajo in celotne države v svetu Na prireditvi so 13. marca 2011 osrednje primorske medijske hiše - Primorske novice ter Radio in Televizija Koper - že petnajstič zapored podelili nagrade gospodarstvenik Primorske. Projekt je izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva. Podelitvi nagrad je sledil pogovor o aktualnih gospodarskih razmerah z vodilnimi slovenskimi ekonomisti in gospodarstveniki. O trenutnih gospodarskih razmerah v Sloveniji so se z novinarko Radia Koper Ingrid Kašča Bucik pogovarjali Bogomir Kovač, direktor Lesnine Bojan Papič in predsednik Zadružne kraške banke Trst Sergio Stancich, v video konferenci pa se jim je pridružil Slovenec v Ameriški centralni banki Egon Zakrajšek. Bogomir Kovač je razpravo strnil z mislijo, da je to, kar se je zgodilo nocoj v Novi Gorici, pravi nacionalni interes. Za taka podjetja in ljudi seje treba boriti, kajti »brez njih ne bi bilo razvoja in ne nacionalnega ponosa«. Zakrajšek pa je poudaril še, da mora država stopiti na trg strukturne politike, saj je to naš edini »manevrski prostor«, vendar žal nima pripravljenih nobenih velikih projektov. Bojan Papič pa je prepričan, da je kapitala za nove projekte dovolj, vendar ga imetniki vlagajo tja, kjer vidijo dolgoročne donose in prihodnost. Problematika komunalnih odpadkov Tudi Medobčinski inšpektorat se srečuje s problematiko komunalnih odpadkov in nelegalnih odlagališč Občina Postojna se letos kot glavni organizator s svojo 11. tradicionalno čistilno akcijo »Očistimo Postojno« že drugič pridružuje vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo, ki bo v soboto, 24. marca 2012. Na območju, kjer deluje Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke (MIR) se pogosto soočajo s problematiko nezakonito odloženih odpadkov v naravnem okolju. Večina nepravilno odloženih odpadkov se nahaja v jarkih oziroma raznih kotanjah ob prevoznih gozdnih cestah ali grmičevju, kjer jih lahko brezvestni povzročitelji neopaženo odvržejo. Pri obravnavanju nelegalnih odlagališč odpadkov najpogosteje naletijo na gradbene odpadke, sledijo komunalni odpadki, med katerimi se nemalokrat znajdejo tudi nevarni odpadki. Ugotavljajo, da se je, glede na prejšnja leta, stanje kljub vsemu nekoliko izboljšalo, saj so v letu 2011 obravnavali manj prijav kot leto poprej. Prav tako so v okviru rednih nadzorov ugotovili, da določena mesta, kjer so se v preteklosti nenehno pojavljali nepravilno odloženi odpadki, ostajajo očiščena. So pa povzročitelji pri nezakonitem odlaganju odpadkov vse bolj pazljivi, saj poskrbijo, da jih na podlagi odloženih odpadkov ni mogoče odkriti. V letu 2011 so na področju nepravilnega odlaganja odpad- kov obravnavali skupno 49 zadev. Od teh jih je bilo prijavljenih 29,20 pa so jih odkrili v okviru rednega nadzora. V 13 primerih, v katerih povzročitelja ni bilo mogoče ugotoviti, nepravilno odloženi odpadki pa so se nahajali na občinskih oziroma državnih zemljiščih, so odstranitev odpadkov naložili občinam, v 28 primerih pa so po njihovem posredovanju odpadke z zemljišč odstranili lastniki oziroma povzročitelji sami. V večini primerov so po ustrezni odpravi nepravilnosti izrekli opozorilo, petim povzročiteljem pa je bila poleg odrejene odstranitve odpadkov, izrečena tudi globa. V treh primerih so po ogledu ugotovili, da za reševanje niso pristojni, zato so zadeve odstopili inšpekciji, pristojni za okolje. MIR se skladno s svojimi pooblastili odziva na prijave nelegalnih odlagališč odpadkov, danih s strani občanov, deluje pa tudi na podlagi lastnih zaznav na terenu. V primerih, ko povzročitelja lahko ugotovijo, mora ta odpadke odstraniti, izreče pa se mu tudi sankcija. Žal pa v večini primerov povzročitelji nepravilno odlože- nih odpadkov niso znani oziroma jih ni mogoče ugotoviti, zato se z lastniki zemljišč dogovorijo o odstranitvi le-teh. Po Zakonu o varstvu okolja je v takšnem primeru namreč odpadke dolžan odstraniti lastnik zemljišča. V primerih, ko se nepravilno odloženi odpadki, katerih povzročitelja ni mogoče ugotoviti, nahajajo na državnih ali občinskih zemljiščih, se največkrat za odstranitev odpadkov dogovorijo s posamezno občino. Prijave o nepravilno odloženih odpadkih, ki niso komunalni, odstopajo za to pristojni inšpekciji, razen v primerih, ko gre za manjše količine nepravilno odloženih gradbenih odpadkov, ki jih MIR rešuje sam. Medobčinski inšpektorat in redarstvo je pripravil novo spletno stran ki vsebuje osnovne podatke o delovanju, objavljali pa bodo tudi aktualne prispevke z delovnega področja. Stran je dosegljiva preko povezave: http://www.inspektorat-redarstvo.postojna.si/. iz občine Ilirska Bistrica... ImtmO Ustanovljen občinski odbor Državljanske liste Gregorja Viranta v Ilirski Bistrici Predsednik Državnega zbora na obisku Na obisku v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica Pivka, Ilirska Bistrica - V Ilirski Bistrici so v petek, 5. marca ustanovili občinski odbor Državljanske liste Gregorja Viranta. Ustanovitve drugega odbora v Sloveniji so se udeležili številni vidni predstavniki stranke, med njimi predsednik Državne- ga zbora Republike Slovenije, dr. Gregor Virant, vodja poslanske skupine Rihard Braniselj, vse štiri poslanke Polonca Komar, Katarina Hočevar, Truda Pepelnik in gostiteljica Kristina Valenčič, pa »Bistričan« Janko Jenko ter številni člani stranke iz sosednjih občin. Za predsednico je bila soglasno izvoljena Kristina Valenčič, sicer pa bo bistriški odbor vodilo še šest članov. Kot je za Snežnik povedala novoizvoljena predsednica, bodo k aktivnostim za soustvarjanje boljših pogojev življenja in dela občanov ob- čine Ilirska Bistrica pristopili takoj. Ob tej priložnosti vabijo vse občane, da jim pošljejo svoje predloge in se aktivno vključijo v delo odbora. Sicer pa so v nizu dogodkov, ki so se odvijali ob ustanovitvi občinskega odbora DLGV v Ilirski Bistrici, predsednik Državnega zbora Gre- gor Virant, poslanka Kristina Valenčič in njuna sodelavka Ajda Tratar najprej obiskali Pivko d.d., kjer so jim predstavili obe podjetji, nabor Pivkinih ter Delamarisovih izdelkov ter njihove načrte za prihodnost. Goste so zanimali tudi njihovi pogledi na gospodarstvo, zakonodajne in postopkovne ovire, možnosti za spremembe in izboljšave ter morebitne težave pri širitvi poslovanja na domačem in tujih trgih, o čemer sta spregovorila Janez Rebec, predsednik uprave Pivke in direktor Delamarisa, ter Aleksander Debevec, član uprave Pivke in direktor Delamaris Kal. Sledil je obisk Predsednika Državnega zbora in poslanke Kristine Valenčič pri županu občine Ilirska Bistrica Emilu Rojcu. V sproščenem pogovoru je beseda tekla okrog problematike s katero se srečuje občinska uprava. Še posebej je župan izpostavil zelo težavno pridobivanje vodnih soglasij ter neustrezno odzivnost pristojnih iz Agencije RS za okolje, težave pri vzpostavitvi industrijske cone in pridobivanju ustreznih investitorjev, neurejeno in slabo ravnanje države s stvarnim premoženjem drža- ve (npr. z vojaškimi objekti). Župan je še povedal, da izdelava Občinskega prostorskega načrta aktivno poteka, da se skladno s tem načrtom občina usmerja zlasti v razvoj turizma, načrtovana pa je tudi večja industrijska cona v Hrušici, ki naj bi občini prinesla nova delovna mesta in nudila nove priložnosti za gospodarski razvoj. Pred ustanovitvijo lokalnega odbora stranke sta dr. Gregor Virant in Kristina Valenčič obiskala še Dom starejših občanov. Prisrčen sprejem so v avli doma predsedniku pripravili tudi nekateri oskrbovanci, ki so mu zaželeli veliko poguma in uspešno delo v dobro vseh ljudi in okolja v katerem živimo. Sledili so pogovori z vodstvom in osebjem doma o problemih, s katerimi se vsakodnevno soočajo pri svojem delu. Zlasti so izpostavili problematiko investicij in v zvezi s tem razpi- sanih projektov resornega ministrstva ter zdravstvenih normativov, ki otežujejo kvalitetno oskrbo. Želijo si tudi bolj fleksibilne uslužbenske zakonodaje, ki bi nudila možnost nagrajevanja uspešnega delavca za kar se zavzema tudi Državljanska lista. Ob odhodu dr. Gregor Virant ni skrival navdušenja nad tako prisrčnim sprejemom, zadovoljnimi oskrbovanci, ki so z njim z veseljem pokramljali, nad skrbno vzdrževanimi in urejenimi prostori in seveda nad uspešnim poslovanjem doma, ki se vsako leto še razvija in nadgrajuje. Vsega tega zagotovo ne bi bilo brez prizadevnih zaposlenih in učinkovitega vodstva, ki že 20 let pišejo zgodbo enega najuspešnejših slovenskih Domov starejših občanov v Sloveniji. Janko Jenko, poslanka DZ RS Kristina Valenčič ter predsednik DZ RS Gregor Virant na ustanovitvi lokalnega odbora DLGV v II. Bistrici Predsednik Državnega zbora Gregor Virant je v spremstvu poslanke Kristine Valenčič obiskal podjetje Pivka Perutninarstvo Komentar iz Občinskega sveta Zakaj v Ilirski Bistrici ni nikoli nič? Kdo je proti razvoju občine Ilirska Bistrica? Sprejem »Odloka o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Ilirska Bistrica« na nadaljevanju 10. seje Občinskega sveta, dne 1.3.2012, potrjuje vsak dan bolj prisotno dejstvo, da je v naši občini interes posameznika in njegove koristi pomembnejši od interesov občanov. Zato tudi v Občini Ilirska Bistrica ni nikoli nič, ker ti posamezni osebni interesi, ki so posebno prisotni tudi v koaliciji Občinskega sveta zavirajo razvoj občine. Omenjeni odlok je županova koalicija (ko je bila Barbara Kogovšek zopet prisotna na seji) sprejela brez primerjalnega izračuna finančnih učinkov posameznih variant ureditve javne razsvetljave v občini in brez vsake utemeljitve, zakaj se daje prednosti koncesiji pred ureditvijo javne razsvetljave v lastni režiji občine. Čeprav je bilo s strani opozicije dokazano, da bi bil prihranek dosti večji in s tem finančni izdatek za občino najmanj štirikrat ugodnejši, če bi to izvajala občina sama, ne pa dodelila koncesijo, verjetno že vnaprej izbranemu koncesionarju. To za 11 svetnikov koalicije (eden se je pri glasovanju taktično umaknil) ni bilo pomembno, zato so odlok gladko potrdili. S podelitvijo koncesije, pa se bomo odpovedali tudi možnosti, da za navedeno rekonstrukcijo javne razsvetljave v občini dobimo do 50% nepovratnih sredstev s strani države. Verjetno bo ta nepovratna sredstva pobral bodoči koncesionar, občina Pa bo ostrgala korenček? Kako bo potekala koncesija lahko preberemo v Primorskih novicah (pisma bralcev), dne 15. marca 2012. Iz članka izhaja, da bo občina skupaj z bodočim koncesionarjem (verjetno že znanim, ker je znan potek dela) pregledala javno razsvetljavo in se dogovorila, kaj bo potrebno menjati in kaj ne. Zato naj bi bila po mnenju avtorja članka, zahteva po številu zamenjanih drogov, številu luči in po izdelavi idejnega projekta (s katerim bi lahko določili optimalno osvetljenost in dobili finančno sprejemljivo javno razsvetljavo) naravnost smešna in nepotrebna, predvsem pa preuranjena in so bile dosedanje analize le nepotreben strošek. Zanimivo pa je, da je župan na Občinskem svetu prebral del povzetka iz te nepotrebne »Strategije razvoja javne razsvetljave Občine Ilirska Bistrica,« ki je bila sprejeta na 34. seji OS dne 8.7.2010 (ta povzetek so dobili tudi vsi svetniki sedanjega O.S. na svoji prvi seji). Iz tega povzetka strategije tudi izhaja, da bi se strošek zamenjave luči povrnil občini v 6,5 leta, ne pa v 20 letih za kolikor bo podeljena koncesija in to brez nepovratnih sredstev države. To samo še potrjuje zgornjo ugotovitev, da so interesi posameznika in njegove koristi pomembnejši od interesov občanov. Rekonstrukcija javne razsvetljave v naši občini bo potekala tako kot, če bi podjetnik najprej sezidal objekt in šele potem ugotavljal, kaj bo v njem delal in če se mu to izplača. Ima pa investitor objekt čeprav nefunkcionalen, saj mu bo to nefunkcionalnost pomagala sofinancirati občina s svojim proračunom. Kljub določilom Poslovnika o delu Občinskega sveta, pa župan ni hotel dati na glasovanje predloga o poimenskem glasovanju o navedenem odloku. Verjetno seje zbal, da bi občani čez nekaj let lahko videli kdo je sprejel odlok, ki ščiti koristi izvajalca ne pa občine in njenih občanov. Ravno zaradi takih predlogov in vprašanj je župan Emil Rojc pojasnil »da ne bo odgovarjal na vprašanja in pobude člana Občinskega sveta Šenkinca, ker razlaga njegove besede, kot njemu paše (Zapisnik nadaljevanja 10. seje OS)«. Župan je na nadaljevanju 10. seje OS povedal veliko novost (za tiste, ki tega do sedaj niso hoteli vedeti), da krožišče pri Spetiču, ki bi moralo biti po njegovih obljubah zgrajeno že lansko leto, verjetno letos ne bo zgrajeno in se tudi ne ve, kaj bo v bodoče, ker država nima finančnih sredstev (v časopisu Delo in PN je bilo na to temo več člankov z zelo poudarjenimi naslovi, kaj vse bo narejeno v letu 2011). Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je občina začela z deli na krožišču, če je vedela, da v državnem proračunu za leto 2012 ni finančnih sredstev za to krožišče. Vendar za novinarja, ki za Primorske novice piše o velikih investicijskih projektih, ki se izvajajo v občini, to očitno ni pomembno. Pri vseh teh projektih se v člankih ne piše, da ostajajo le-ti narejeni na pol inv zelo slabi kvaliteti (Rozmanova ulica, Dom na Vidmu, stanovanjska cona v Kosezah in podobno). Tako je pred kratkim pisal, da je za industrijsko cono pičel interes, ker mora občina spreminjati projekt in ni še znana cena zemljišča, ni pa napisal, da je občina nasipala material v močvirje brez utrjevanja in da je cona brez nujne infrastrukture. Nepomembno je tudi to, da je župan po letu in pol ugotovil, da mora brez potrebe spreminjati projekt, čeprav je pred dobrim letom trdil, da ima že šest interesentov za cono, zato smo mora- li nujno sprejeti pomanjkljiv proračun za leto 2012. Resnica je verjetno ta, da potencialni investitorji ne vedo kdaj bodo lahko dobili gradbeno dovoljenje in za koliko jim bo podražilo temeljenje v blatu na 5m do 6m globine. Na zadnji seji O.S. je župan mimogrede omenil, da potrebuje 12 milj. eurov za šolo v Podgradu in nov vrtec v Ilirski Bistrici, čeprav smo v njegovo obnovo v zadnjih treh letih vložili več kot 1 milj. eurov. Po izjavah župana, naj bi ta dva objekta gradili po principu stavbne pravice, kar pomeni, da bo izbrani investitor gradil na občinskem zemljišču, občina pa mu bo določeno število let plačevala zasoljeno najemnino, saj je stavbna pravica daleč najdražja zadolžitev. Če primerjamo podobne gradnje po Sloveniji, potem ti dve investiciji ne bosta stali 12 milj. eurov kot trdi župan Emil Rojc (razen v primeru nekvalitetne gradnje, ki bo zdržala za čas najema), ampak krepko čez 15 milj. eurov. Ta županova napoved, če bo uresničena, napoveduje naši občini črno prihodnost, saj bo konec tega mandata naša občina ena izmed najbolj zadolženih občin na prebivalca v državi. Tak način dela postavlja na laž županove predvolilne obljube, da se bodo projekti pod njegovim vodstvom gradili dosti hitrejše in na pol ceneje, namesto ene se bo gradilo pet kanalizacij na leto, v dveh letih bosta zgrajena dva turistična centra na jezerih itd. Čas je zelo hitro pokazal, da so bile to obljube v prazno saj izvedba že pripravljenih projektov, ki so že imeli zagotovljena finančna sredstva potekajo počasi, priprave novih projektov pa se v proračunih občine prelaga - verjetno v naslednji mandat. Značilnost projektov, ki se izvajajo pa je, da ostajajo nedokončani, dostikrat narejeni na pol (Rozmanova ulica, Koseze) ali pa je njihova vrednost prekoračena za 20 do 50 procentov že v fazi izvajanja (Kindlerjev park, sejna soba, Rozmanova ulica, mrliška vežica in podobno). Na enem področju pa sta župan in njegova občinska koalicija zelo uspešna, saj bodo uspeli zadolžitev občine povečati iz 1,5 mio eurov na slabih 20 mio eurov, če se bodo uresničile županove napovedi. Če že ne moremo biti uspešni drugje, pa bomo na področju zadolžitev prehiteli celo državo. Pa naj še kdo reče, da v Ilirski Bistrici ne bo nikoli nič. Anton Šenkinc kmetijstvo... marec 2012 Novice iz KGZS -Sip Volitve v organe KGZS konec maja Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (UO KGZS) je 16. marca na svoji 23. seji sprejel Sklep o razpisu volitev v svet KGZS in svete območnih enot KGZS. Med drugim seje seznanil s stališči Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) do Skupne kmetijske politike po letu 2013 ter obravnaval letna poročila o delu in finančna poročila KGZS, kmetijsko gozdarskih zavodov, Zavoda za certifikacijo gozdov in Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu ter Zelene dežele d.o.o. za leto 2011. Prav tako seje seznanil z letnim delovanjem območnih enot KGZS za leto 2011. KGZS ima v skladu z Zakonom o KGZS vsake štiri leta redne volitve v obvezne organe zbornice. Mandat svetu KGZS in obveznim organom, ki jih voli svet zbornice, bo potekel 1. julija letos. Člani UO KGZS so sprejeli Sklep o razpisu volitev v svet KGZS in svete območnih enot KGZS. Volitve bodo na voliščih potekale konec maja. V skladu s spremembami statuta KGZS pa bo za vse volilne upravičence, torej člane in članice KGZS, omogočeno tudi glasovanje po pošti. Vse dodatne informacije, obrazci za vlaganje kandidatur in drugi obrazci ter dokumenti za volitve bodo dostopni na spletni strani zbornice: www. kgzs.si po objavi razpisa volitev v svet KGZS in svete območnih enot KGZS v Uradnem listu RS. Tolminc - novi slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji Evropska komisija je 8. marca v uradnem listu Evropske unije objavila registracijo Tolminca kot zaščiteno označbo porekla. Sir Tolminc je tako že enajsti slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji. Zaščitena označba porekla zagotavlja, da vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekajo na določenem geografskem območju. Kakovost in značilnost proizvoda sta namreč posledici vpliva določenega geografskega okolja. Poleg Tolminca so pri Evropski komisiji registrirani še naslednji slovenski proizvodi: Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Prleška tiinka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski luk, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica. Predstavniki KGZS so ministra Bogoviča seznanili z odprtimi vprašanji na področju zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, in tudi z aktualnimi težavami v kmetijstvu. Prvo formalno srečanje predstavnikov KGZS in ministra Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je konec februarja sprejel predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cirila Smrkolja s sodelavci. Na prvem formalnem srečanju so ministra seznanili z delovanjem zbornice, odprtimi in aktualnimi zadevami ter se dogovorili za nujnost nadaljnjega sodelovanja na področjih, kijih pokriva zbornica. Predstavniki KGZS so ministru Francu Bogoviču najprej predstavili odprta vprašanja v zvezi z zakonodajo s področja kmetijstva. Kot je povedal predsednik zbornice Ciril Smrkolj, si želi, da bi KGZS tudi v prihodnje sodelovala pri pripravi predlogov sprememb zakonodaje. Ob tem je izpostavil nekatera odprta vprašanja na področju agrarnih skupnosti, zakona o gozdovih, zakona o divjadi in lovstvu, zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, zakona o dohodnini ter zakona o vodi (področje, ki se tiče vodovarstvenih območij). Minister Bogovič je prisotnim izpostavil pomen zbornice in njenega delovanja za ta sektor, ob tem pa je povedal, daje KGZS reprezentativni partner v pogajanjih in pripravi zakonodaje. Poudaril je, da je za oblikovanje zaključkov zelo pomembno prav sodelovanje med KGZS in ministrstvom. Predstavniki KGZS so ministru predstavili tudi aktualna odprta vprašanja v kmetijstvu, prav tako pa izpostavili čimprejšnjo potrditev letošnjega programa. V zvezi z javno službo kmetijskega svetovanja je Bogovič poudaril, da je le-to treba zopet približati kmetom. Predstavniki KGZS so se med drugim dotaknili odprtih vprašanj v hmeljarstvu, prašičereji, pri zavarovanjih v kmetijstvu, razvoju gozdno lesnega sektorja in ekonomskem svetovanju lastnikom. Izpostavili so tudi nerešene težave pri zmanjševanju škod po lovnih in zavarovanih vrstah, izrazili pa so tudi nestrinjanje s predvidenimi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki po mnenju KGZS posegajo na območja kmetijske pridelave in pomenijo negativen vpliv na kmetijska zemljišča ter pridelke. Minister Bogovič je ob zaključku sestanka povedal, da se je treba za zagotavljanje uspeha projektno povezovati. Kot je poudaril, so veliki izzivi in priložnosti na področju pridelave hrane tudi v kmetijski svetovalni službi, treba pa je oblikovati tudi močne projektne skupine, spremeniti način razmišljanja in tudi kmetovanja z namenom povečanja samooskrbe s hrano in varovanja naravnih virov. Jerica Potočnik 5IMPLV CLEVER ssasseis SKODA Ml OSVEŽITE SE! VETI FRESH ŽE OD ic: QQQ £ af- I ma9 ■ mJ mJ mJ V* Oprema: 4 varnostne blazine, ESP, klimatska naprava, aluminijasta platišča 17", avtoradio s CD in MP3, dodatno zatemnjena stekla zadaj, vzdolžni strešni nosilci srebrne barve, VarioFlex sistem treh ločenih zadnjih sedežev, dve pritrdišči ISOFIK za otroške sedeže, prednji meglenki, električni pomik prednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje, potovalni računalnik, po višini nastavljiv voznikov sedež,... Specifična poraba goriva in izpusti CO : 6,4 1/100 km in 149 g/km. marec 2012 iz življenja društev... Ilirska Bistrica DELOVNI KŠIBKO Na Klubu študentov Ilirska Bistrica tudi v novem koledarskem letu ne počivamo. V prvih treh mesecih je za nami že kar nekaj novih in starih tradicionalnih projektov, ki so povezani z različnimi področji od kulture do športa. V zadnjem času družba vedno bolj poudarja zdrav način življenja z raznoliko prehrano, športnim udejstvovanjem in izogibanjem stresu. To je predvsem pomembno za mlade, zato se na KŠIBu trudimo organizirati razne projekte povezane s promoviranjem zdravega življenja. V ta namen smo v mesecu januarju na Gimnaziji pripravili dan zdravega zajtrka. Dijakom in profesorjem smo razdelili letake s smernicami za pripravo zajtrka, za pokušino pa tudi sadne kupe in jogurte s kosmiči. Vsako soboto v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča poteka rekreacija, na katero ste vsi lepo vabljeni. V mesecu marcu smo vadbo popestrili z dva vikenda trajajočim tečajem samoobrambe za ženske. Poleg tega smo se 10. marca skupaj s Klubom študentov občin Postojna in Pivka odpravili na enodnevni smučarski izlet v Zoncolan. Na kulturnem in izobraževalnem področju kot po navadi nismo počivali. Tradicionalno smo izvedli projekt Predstavitev fakultet, kjer študentje iz različnih fakultet predstavijo svoj študijski program bodočim "bistriškim" brucom. V knjižnici Makse Samse smo pripravili potopisno predavanje, v sklopu katerega sta nam dva mlada avanturista predstavila zanimive izseke iz svojega dvomesečnega popotovanje po Tajski, Kambodži in Laosu. Študentje, ki želijo izkusiti življenje v kateri drugi evropski državi, so se lahko udeležili predavanja o ERASMUS študijski izmenjavi in tako iz prve roke izvedeli Vaja na Snežniku ZGLEDNO SODELOVANJE EKIP, KI REŠUJEJO ŽIVLJENJA marsikaj o nastanitvi, bivanju, pouku, izpitih v tujini. Na pustno soboto smo imeli v klubskih prostorih pustne delavnice na temo risanja po obrazu. Brkinska fešta tudi letos ni manjkala. 8. marca smo se v klubu K4 v Ljubljani zbrali študentje iz Ilirske Bistrice in širše Primorske. Do jutranjih ur nas je zabavala skupina Rock'n'band in DJ David Mel. Manjkalo se ni niti brkinske slivovke in bovle. Lepo je, če mladi pokažemo občutek za sočloveka, zato se je tako kot veliko ostalih društev tudi KŠIB z veseljem odzval na akcijo zbiranja sredstev za malega Žigca . Veseli smo, da smo nekaj prispevali k temu, da fantku polepšamo dneve. Za konec pa vas vabimo na letošnji Spring break v Umag. Prijave zbiramo vsak petek in soboto na uradnih urah. Več o tem in ostalih projektih ter dogodkih si lahko preberete na naši uradni in faceboook spletni strani. Konec februarja sta ekipi Gorske reševalne službe, skupine iz Ilirske Bistrice in nujne medicinske pomoči (NMP) pri ZD Ilirska Bistrica organizirali simulacijsko vajo na Snežniku. Vaja je potekala v ostrih zimskih razmerah pod vrhom Snežnika, kjer seje turna smučarka težko poškodovala. Ekipa GRS se je odzvala klicu, s svojo opremo oskrbela ponesrečenko in jo dvignila iz težko dostopnega terena. Sledil je spust z vrvno tehniko po strmem pobočju in transport v akia čolnu proti Poskrbeli so za vse, kot bi šlo zares Sviščakom, kjer jo je že čakala ekipa NMP. Med potjo je prišlo do hudih zdravstvenih zapletov ( zastoj srca). Oživljanje je izvedla ekipa NMP in GRS skupaj. Taka vaja je bila izvedena Prvič. Po mnenju vseh udeležencev je bila zelo uspešna. Izvedla se je v celoti- od klica do predaje, z velikim poudarkom na pravilnost postopkov prve pomoči. Prvič sta obe reševalni Tečaj varnega gibanja v zimskih gorah skupini NMP in GRS tako tesno sodelovali. Zaradi koristi vseh so sklenili, da bodo s sodelovanjem nadaljevali. Za varnost v svojih članov v zimskih razmerah je poskrbela planinska skupina Bazovica iz Reke, ki so člani PD Snežnik. Za njih so člani GRS izvedli tečaj varnega gibanja v zimskih razmerah. Planinci se zavedajo, da obisk gora terja razen volje opreme in izkušenj tudi veliko znanja. Tečaja se je udeležili dvanajst odraslih udeležencev. V času, ko je nekoč potekal zimski vzpon, člani GRS še vedno dežurajo na Snežniku. Na ta sončen vikend je letos Snežnik obiskalo več sto obiskovalcev, ki se še vedno držijo tradicije vzponov. Zadnji vzpon je bil organiziran leta 2005. Prisotnost reševalcev na Snežniku so izkoristili za redno licenčno vajo s kolegi iz matičnega GRS društva Ljubljana. Preverili in utrdili so znanje iz področja zimske reševalne tehnike. Za GRS, Vladimir Dekleva SKUPAJ ZA BOLJŠI JUTRI V sklopu Javnega razpisa za programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle smo v okviru Ljudske univerze Postojna, 19. marca v Multimedijskem centru Krpanovega doma v Pivki pričeli z brezplačnim programom za odrasle z naslovom SKUPAJ ZA BOLJŠI JUTRI. Na prvem srečanju smo spregovorili o srčno-žilnih obolenjih, se učili temeljnih postopkov oživljanja, ukrepanja ob zadušitvi, udeleženci so spregovorili o svojih izkušnjah, ob slikah pa smo se pogovarjali o medsebojnih odnosih. Prijetno druženje je kar prehitro minilo in vsi skupaj komaj čakamo naslednjega srečanja. Izobraževanje bo potekalo do 29. maja. ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim) Pivka PETROL PREDAL PIVŠKEMU DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE VREDNOSTNI BON Največja slovenska energetska družba Petrol seje ob prehodu v novo leto odločila za dobronamerno gesto. Bencinski servis Petrol Pivka je tako namesto novoletnega obdarovanja svojih poslovnih partnerjev namenil 200,00 € donacije pivškemu Društvu prijateljev mladine, ki se posveča dvigu kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanju in uveljavljanju njihovih interesov in potreb ter zaščiti njihovih pravic. Društvo temelji na razvijanju vrednot prostovoljnega dela in negovanju dobrih medčloveških odnosov. Vrednosti bon je predsednici Društva prijateljev mladine Pivka, gospe Karmen Zafred Maver predal vodja bencinskega servisa Petrol Pivka, Marko Škrlj. Društvo se predstavi DRUŠTVO SOŽITJE Društvo Sožitje Ilirska Bistrica, je društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, je prostovoljna, neodvisna, nestrankarska, invalidska, interesna društvena organizacija s socialno-človekoljubnimi cilji in organizacija za napredek skupnostne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in podporne člane na področju občine Ilirska Bistrica. V društvo je vključenih skupno 108 članov; od tega 33 oseb z motnjo v duševnem razvoju, ostali člani so njihovi družinski člani, podporni člani društva ter prostovoljci. Društvo se skupaj z drugimi društvi združuje v ZVEZO SOŽITJE, ki ima sedež v Ljubljani. Naš program sofinancira Zveza Sožitje—FIHO, Občina II. Bistrica ter dobrosrčnost donatorjev. Predsednik je Boris Frankovič, prostori se nahajajo na naslovu Levstikova 5, II.Bistrica. Namen društva je skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju OMDR) in njihove družine, na območju občine II.Bistrica. z organizacijo in vključevanjem članov v različne aktivnosti na lokalni in nacionalni ravni, se krepi samozavest članov društva. Člani med seboj izmenjujejo iz- kušnje in se učijo novih spretnosti in znanj kar pripomore k večanju kvalitete življenje vseh OMDR in njihovih svojcev. Naša srečanja se iz meseca v mesec razlikujejo in nam ni nikoli dolgčas. V preteklem letu smo gostili člane KD Grad iz Dolnjega Zemona, ki so nam odigrali igrico z naslovom Soviča Oka, s pomočjo ga. Janje Strle smo izdelovali rože iz krep papirja, izdelovali smo tudi razne izdelke pod taktirko ga. Jelene Šardi, prisluhnili pa smo tudi njeni pravljici, gostili smo člane SDS, se zabavali na pikniku pri Bubcu, vozili se z gokarti, se udeležili taborov VŽU, izdelovali novoletne voščilnice in se sladkali s sladoledom, ter raznimi pecivi, ki smo jih sami naredili. V goste smo povabili tudi članice KETŠD Alojz Mihelčič iz Harij, ki so nam predstavile njihovo prireditev Bučjada in nam pokazale za kaj vse lahko uporabimo buče. Glede na to, da smo bili celo leto zelo pridni, smo si privoščili tudi razvajanje v termah. Pozivamo vse, ki na tak ali drugačen način doživljate podobne izkušnje, da jih podelite z nami in se nam pridružite na naših aktivnostih, ki so pestre in zanimive. Kontaktna oseba Grilj Darja (041-923-243) Obenem vabimo vse zainteresirane, da nas obiščete ob dnevu odprtih vrat. 25. aprila 2012 od 15. do 18. ure, v prostorih društva. Člani Društva Sožitje Ilirska Bistrica marec 2012 O 3yi5žjjj/. energetika... Sonce "hajca" brezplačno Sončna energija je ustvarila življenje na zemlji, vsakega posameznika spremlja od zibelke do groba. Sonce res sije na vse enako, energetski svetovalci pa vemo, da ne za vse enako. Odvisno je od tega, kako in na kakšen način ga uspemo »vpreči" v energetsko bilanco hiše. To pa je odvisno redvsem od znanja ter lokacije in orientacije stavbe. Odločitev je posledica enostavne računice. Večkrat smo že omenili, da je koriščenje sončne energije v stanovanjski hiši izjemno dobra naložba. Bolj, ko cene energentov letijo v nebo, krajši je čas vračila naložbe v enega od aktivnih ali pasivnih sistemov koriščenja sonca. Sistem lahko zgradimo s pomočjo kredita ali subvencije Eko sklada, kar smo pisali v prejšnih številkah. Pasivna izraba sonca To je najbolj ekonomična in praktično brezplačna oblika, saj nam z dobitki sončne energije koristi pozimi, ko nam sonce greje prostore skozi zimski vrt ali okna stanovanja. Velja pravilo, da je potrebno pasivni način izrabe sončne energije vključiti v načrt dobro toplotno izolirane hiše. Pred gradnjo ali adaptacijo imamo veliko možnosti. Že pri izbiri lokacije se izogibamo severnim pobočjem, bližini gozda, vode ali vlažnih tal, prav tako stalnemu vetru in megli. Zato pa iščemo južna pobočja, kjer bomo postavili našo hišo. Sami - in ne arhitekt - moramo opredeliti namembnost in okvirno velikost prostorov, da bo hiša odsevala način življenja družine. Potem pa arhitekt poveže prostore v logično in estetsko zaključeno celoto.-Pri razporeditvi velja, da gredo dnevni prostori na JZ, nočni del na SV, delovni prostori (tudi otroške sobe) na JV, dočim gredo vsi pomožni prostori na S stran hiše. Za poletne pripeke se zaščitimo s senčili na zunanji strani stekla. Najboljši pa so dovolj veliki napušči, ki zadržujejo visoko poletno sonce, »spuščajo" pa nizko zimsko. Pri njih dodatnih senčilih na oknih ne potrebujemo. m n : ,6 Hiša koristi vse tri oblike sonca. Na strehi prevladujejo sončne celice za proizvodnjo elektrike. Pod dimnikom so vidni sprejemniki sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode. Spredaj pa je zimski vrt za pasivno ogrevanje bivalnih prostorov. Strošek energije v gospodinjstvu Za letno ogrevanje sanitarne vode porabi 4 članska družina 3 - 5.000 kWh. Če jo ogreva s kurilnim oljem, elektriko ali plinom iz kontejnerja je letni strošek 330 - 550 €. Poraba je odvisna od števila članov, potrošnje in učinkovitosti sistema. Ta ista družina potrebujejo letno 10 do 40.000 kWh energije za ogrevanje prostorov, kar znese lahko 550 - 4.400 €. Razpon je tako velik zaradi boljše ali slabše toplotne izolacije oboda stavbe in ogrevalne površine. Strošek je lahko do petkrat manjši, če se ogreva s poleni ali peleti. V primeru, da ogreva s soncem sanitarno vodo in/ali prostore pa je letni strošek energenta skoraj enak ničli (dejansko nekaj elektrike porabijo črpalke). Kje je torej razlog, da sistem SSE ni instaliran na vsaki stavbi? Najpogosteje je razlog strošek instalacije, ki je pri soncu višja, kot pri fosilnih gorivih ali toplotni črpalki. Ker pa moramo meriti ekonomičnost sistema na daljše obdobje (do 30 let) se višja cena instalacije sistema SSE zelo hitro »kompenzira" z brezplačno sončno energijo. Kako pristopiti? Določeno prednost za ogrevanje prostorov s soncem imajo novograditelji, ki jim izjemno priporočamo tudi pasivno izrabo sonca. Potrebno je le poiskati projektante, ki obvladajo izrabo sonca (to namreč niso vsi, ki imajo licenco), potem pa se v projektu predvidi majhne toplotne izgube ter položaj in število SSE. V vsakem primeru pa je optimalno pridobiti predračune izvajalcev, ki se potrebujejo tudi za subvencije ali kredit Eko sklada. Na podlagi predračunov bo odločitev za optimalno konfiguracijo lažja. Ker tudi tu velja misel »Malo denarja, malo muzike", si je smiselno izbrani sistem ogledati v realni situaciji in se pogovoriti z uporabnikom, kar omogoča portal http:// nep.vitra.si. Zaključek Energetski svetovalci vseskozi zagovarjamo ekonomski vidik naložbe. Ker je sedaj pravi čas za priprave na poletno izkoriščanje brezplačnega sonca. Zakaj pa bralk in bralcev te rubrike ni potrebno prepričevati. Na portalu NEP Slovenija si je moč ogledati več dobrih in slabih primerov, v člankih pa podrobnejše obrazložitve. Najbolj učinkovit pa je obisk pri energetskem svetovalcu v Ilirski Bistrici, Postojni ali Cerknici. Energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič, udika, 041830 867 s (1IMSV6T ENERGETSKO SVETOVANJE Oglasi - za hišo in dom ■ ■ ■ 4 SPECIALIZIRANA TRGOVINA^ INŠTALACIJSKIM MATEROALON ZA VODOVODNO INCENTRAUS OGREVANJ nOegolerOO TRGOVINA ZA TOPEL DOM VINKA VODOPIVCA 12, KROMBERK, 5000 NOVA GORICA tei.:05/333-40-77, 333-40-76, info@megaterm.si, www.megaterm.com PE POSTOJNA Volaričeva 5c, tel.: 05/726-21-96 Bogati Izbor Izdelkov Kvaliteta Q Podjetje z širokim programom Strokovno svetovanje Posredovanje pri montaži Q Dolgoletne izkušnje Q Vse kar potrebujete za vaš dom ^ POKLIČITE ZA UGODNOSTI V MESECU MARCU!!! - Izdelava kovanih ter inox ograj izunanje, notranje, stopnlsčne, vrtne,.,.) -Kova na vrata - Dvoriščna vrata na motorni pogon -Rešetke za okna - Pergole - CMC plazemski razrez vseh prevodnih materialov -Varjenje (Al in vseh ostalih kovini - Struženje, rezkanje, izsekovanje K in K KOV proizvodnja kovinskih izdelkov d.o.o. Podskrajnik 52, 1380 CERKNICA tel.: 01/7096 763, fax: 01/7096 764 e-mail: kovinarstvo.klancar@siol.net ARMEX ARMATURE d.o.o. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2 A el. 01/7 8 69 270 ali 051 / 6 5 2 - 1 9 2 i-mail: info@armex-armature.si yfO‘VO m Izkoristite ugoden nakup, , . v. , - * * * ter Brezplačen strokovni nasvet, noska čistilna naprava ekuje 6rez elektrike in ^ ‘Tudi na vašem domu. rodajanjaipreparatovS^^ (Počtičite l_ orabo deževnice Čistilne naprave so izdelane in testirane po standardu 1 CEM12566-3 § SSa — --—d • ki. - Z www.cistilnenaprave-dezevnica.si •Vfsail s,. SLOlAR Robert Slosar s.p. Jelšane 74 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov •BRAMAC • SALONIT • ISOLA • ROSER •SKRIN • TONDACH • CREATONE • GERARD ... ^NE|^MUDmUGcŽN^1^SaHS| POSLUJEMO PO CELI SLOVENIJI > ■■ ■. >s, *8W “ - ■* - m—e DOSTOPNI CENI! Sii Ročno kovani vrhunski izdelki po - f t/rivi KLJUČAVNIČARSTVO KOVAŠTVO IN AVTOKLEPARSTVO, JOŽEF KRAMPI S.P. Zgornja Selnica 38, Zgornja Selnica 2352 Selnica ob Dravi gsm: 010 353 662 pišite nam: info@e~sneznik.net „_____________________________________________________za gurmane... Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... ČAS POSTA: BAKALAR Bliža se velikonočni čas in s tem dnevi postenja oziroma dnevi, ko naj bi bila na mizi riba. Sledeči recept mi je zaupala moja teta Štefanija, ki živi v Italiji. S tem receptom je zadovoljila številne goste po 'boljših hišah'. 1. Suho ribo je treba najprej dva dni namakati, nato pa kuhati do mehkega - kaki dve do tri ure. Ker ima riba močan vonj, je najbolje, da jo kuhate kar na prostem, na verandi ali na balkonu, sicer se vonja po ribi v hiši zlepa ne boste rešili. Marsikatera gospodinja se kuhanja bakalarja ne loti ravno zaradi tega. Proti koncu kuhanja dodajte v vodo malo lovorja ali rožmarina in posolite. Tako bo riba okusnejša. Pustite jo ohladiti v vodi, nato jo očistite: odstranite kožo in kosti. Kose ribe pustite cele, kolikor se da. 2. Pripravite pekač ali ognjevarno posodo in dno namažite z maslom. 3. V skodelico dajte belo moko, koščke ribe povaljajte v moki in jih zlagajte v pekač enega zraven drugega. 4. Po vrhu malo posolite, zalijte z mlekom in sladko smetano, do take višine, da so repki zunaj. Nato obilno potresite z naribanim parmezanom in dajte v pečico, da se zlato rumeno zapeče, tja od 180 do 200° C, približno pol ure. 5. Ko je bakalar v pečici, skuhajte koruzno polento. 6. Zapečen bakalar postrezite še vroč skupaj s polento. Zraven paše tudi kozarec vina. Katerega? Sami se odločite, ali bo to belo ali rdeče. Zanimivo pri tem receptu je to, da ne uporabljate čebule, česna, peteršilja ali popra, kot samo mleko in sladko smetano. Katerega bo več, boste presodili sami. Če želite bolj dietno jed, naj bo več mleka, lahko tudi samo mleko. Smetana, seveda, doda okus. S parmezanom pa tudi ne skoparite! Vsekakor, odlična postna večerja. Milojka Primc radio capris dobra družba Postrežba vina - koliko ohlajeno V dosedanjih poglavjih smo opisali nekaj o značilnostih vin in njihove posebnosti. Vsekakor pa, ko steklenico kupimo ali dobimo v dar, jo moramo znati tudi primerno postreči. V zadovoljstvo gostov, ki jim bomo ponudili in v naše osebno zadovoljstvo. Vendar so drobna pravila, ki nam lahko olajšajo postrežbo in nam vino spremenijo v resnično dober kozarec, primeren za uživanje v polnosti okusa. Seveda moramo najprej na steklenici preveriti etiketo. Tam so običajno podatki, določeni z zakonom, ki nam marsikaj povedo. Predvsem je to sorta vina, stopnja alkohola, izražena v volumenskih odstotkih, letnik vina, stopnja sladkorja. Najbolj pomembno je seveda vinu dati primerno temperaturo za postrežbo. V osnovi ločimo več različnih temperatur za posamezna vina. Predvsem pa moramo upoštevati letni čas. Kajti v poletnem času to pomeni, da bomo vinu zmanjšali temperaturo za stopinjo ali dve, saj se bo nato segrelo zunaj na mizi in v kozarcu. V zimskem času pa seveda ne smemo pretiravati s premočnim hlajenjem, saj bo vino kasneje prepočasi pridobivalo značilne vonjave. Tako v osnovi ločimo naslednje temperature postrežbe vin po posameznih skupinah: Peneča vina 5 - 8 C°: Penine z večjo stopnjo sladkorja manjša temperatura, bogatejše penine (Šampanjci) pa malce večja. Bela sveža lažja vina 8-10C0: Vina z večjo stopnjo kisline ohladimo bolj, ker pretoplo vino deluje topo, ubito. Polna zrela bela vina 10 - 12 C°: Vina; ki so bogatejša, macerirana ali starana v lesenih sodih. Tudi vina, ki 'majo večji preostanek sladkorja. Bose vina 8-12 C°: Pretoplo vino izgubi živahnost, deluje slajše in manj aromatično. Bdeča lažja vina 14 - 16 C°: Mlajša sveža vina kot npr. Teran in Refošk. Bdeča vina ± 16 C°: Prehladna vina delujejo grobo, poudarjena je kislina in tanini, pretoplo vino deluje prazno, Postano. Starejši letniki rdečih vin 18 - 20 C°: Ta vina običajno Prej dekantiramo ali jih zračimo dlje časa, da se sprostijo vonjave. Zato, da bomo dobili optimalno temperaturo vina, je seveda dobro imeti pri roki tudi termometer, z katerim Preverjamo temperaturo v hladilniku. Danes tudi obstajajo posebni plašči, izdelani iz okrepljene alu folije, katere namen je zadrževanje temperature steklenice. Enostavno ga damo okoli steklenice in ta zadržuje temperaturo vsaj za slabe pol ure, kar nam pride zelo v poštev v poletnem času. Pomemben je tudi vrstni red vzorcev oziroma s katerim vinom začnemo, ter katerim damo prednost. V osnovi Je vrstni red postrežbe vin takšen, kot je naveden zgoraj. Ločimo pa tudi druga pravila. Suha vina (vina brez sladkorja) pred vini z preostankom sladkorja. Vina z manj alkohola pred alkoholno bogatejšimi vini. Vedno lažja vina pred ekstraktno težjimi vini. Mlajše letnike pred starejšimi. Najprej nevtralna vina pred vini z bogato aromatiko. Pri samem odpiranju vina je pomembno predvsem to, da se le tega lotimo počasi, brez hitenja in z dobro mero koncentracije. Kajti ni slabšega, če se nam zgodi, da hitimo in se nam zamašek odlomi. Nato nastane problem, kako to izvleči ven, ne da bi onesnažili vino. In zgodi se nam, da izgubimo kar precej časa in še nismo sigurni ali nam bo uspelo brez da bi drobci padli v vino. Drugi možen problem je tudi prevrtanje zamaška. V kolikor odpirač preveč zavrtamo v zamašek, lahko prebodemo spodnji del zamaška ter s tem drobci plute padejo v vino. Kar pomeni, da vino ni slabo ampak je le onesnaženo z drobci plutovine, kar pa vsekakor ni lepega videza. Ko točimo vino se nam rado zgodi, da se nam zatrese roka, in nato posamezne kapljice ali pa tudi curek vina zleti na mizo. To nam seveda preprečuje zbranost pri točenju vina. Ko smo nalili v kozarec, malce počakamo, zaokrožimo v levo ter zravnamo steklenico. Za tiste manj vešče pa se da v trgovini kupiti t.i. »dropstop«. Majhen aluminijski listič v okrogli obliki, premera do 10 cm. Le tega zvijemo ter tako dobimo tulec, ki ga vstavimo v grlo steklenice ter iz njega točimo. Preprečuje da bi se iz steklenice pocejale kapljice ter tako lahko točimo enostavnejše in hitreje. Vsekakor pa dobro vino, ob primerni temperaturi potrebuje tudi primeren kozarec, o tem pa v našem novem poglavju. Današnji recept spada morda v toplejše dneve, ki pa si jih lahko sami naredimo ob dobri hrani ter ob dobrem vinu. K tej jedi priporočamo belo suho vino. Tako bi k temu receptu našli dobra vina, kot so npr. Malvazija, Chardonnay ali Vitovska grganja. Peter Boršič POSTRV NA ŽARU Z ZELIŠČI 4 postrvi 1 limona 6 žlic olivnega olja 2 stroka česna Sol 4 vejice pehtrana beli poper v zrnu 4 vejice peteršilja 6 lovorovih listov 1 žlička suhih provansalskih zelišč Priprava Pripravimo žar, zakurimo in primerno segrejemo oglje ali katerikoli drugi žar. Ribe očistimo, operemo pod tekočo hladno vodo in obrišemo do suhega. Znotraj in zunaj jih natremo s soljo in sveže mletim belim poprom. Vsako ribo nadenemo s po vejico pehtrana in peteršilja, s po enim lovorovim listom in z narezano limono. Preostala lovorova lista drobno zdrobimo in skupaj s provansalskimi zelišči stresemo v olje. Česen olupimo in stremo v olje. Ribe premažemo z odišavljenim oljem in zložimo na naoljeno rešetko z žara. Po vsaki strani jih pečemo 5 do 8 minut. Opozorila Živil med pečenjem oziroma obračanjem ne stiskamo ali prebadamo, da ne izteče sok, ki pečenemu živilu zagotavlja sočnost. Pečenje pri visokih temperaturah spodbuja nastajanje rakotvornih heterocikličnih aromatičnih aminov (HAA). V tem smislu je domnevno najbolj škodljivo prav pečenje na žaru. Škodljive učinke omilimo tako, da rešetko žara med pečenjem položimo vsaj 15 centimetrov od oglja. Naši najmlajši • • ■ VRTEC NA OBISKU »V tako lepih krajih živimo, pa tako slabo jih poznamo...« Približno takole je bilo slišati sklepno misel staršev, otrok in strokovnega osebja iz vrtca Ilirska Bistrica, ki so v soboto, 10. Marca, obiskali Pivko. Skupinica otrok se je, v spremstvu staršev in vzgojiteljic, s parkirišča v Hrastju, povzpela do podzemnih italijanskih utrb pod vrhom hriba Primož, kjer so se opremili s svetilkami in za kar nekaj časa zapustili dnevno svetlobo in se podali v skrivnostno podzemlje, kjer jim je vodič skušal čimbolj slikovito pričarati, kako so nekoč v utrdbah živeli in delali vojaki. Sicer je zgodovina utrdb in vse ostalo, bolj zanimala starše, a tudi otroci niso bili ravnodušni, saj ima podzemlje zagotovo svoj čar. Pa tudi kobilic in drugega življa na ogled ni manjkalo. Skupina obiskovalcev je svoj dopoldanski ogled zaključila s sprehodom po razgledni poti okrog hriba, so si pa ogledali še energetske točke in osvojili vrh Primoža. Niso pozabili niti na čajček in zasluženo malico, so pa obljubili, da se bodo na Pivko, z veseljem in v pričakovanju novih doživetij, zagotovo še vračali. V SKUPINI JEŽKI SMO SPOZNAVALI POKLICE Poklicna vzgoja je program načrtovanih aktivnosti, s pomočjo katerih otrok razvije predstave, znanja in veščine, ki mu omogočajo ustrezno odločanje za bodoči poklic. Otroci imajo možnost seznanjanja z različnimi poklici in s tem tudi prepoznavanja različnih pripomočkov, kijih odrasli uporabljajo pri izvajanju svojega poklica. Skupaj z otroki ' *"-■ Š*®* -1 smo se pogovarjali o različnih poklicih, ki jih ! opravljajo njihovi starši. Na obisk smo pova- HT bili očka Sebastijana, ki nam je predstavil po- JS - - klic strojevodje, spoznali pa smo tudi poklic R j, poštarja, ki nam ga je predstavil očka Pavel. Ogledali smo si tudi gasilsko postajo, kjer so otroci imeli možnost ogleda gasilskih avtomobilov in spoznati delo gasilcev. Proti koncu meseca smo si na televiziji ogledali še posnetek katerega nam je posredoval očka Iztok, ki je po poklicu vojak. Na obisk sta prišla še dva starša in sicer očka Matjaž, ki nam je predstavil poklic varnostnika in mama Katarina, ki je po poklicu frizerka. Njen obisk je bil za otroke nekaj posebnega, saj je prišla mamica v vrtec z namenom, da uredi otrokom frizure. Vsi otroci so z zanimanjem opazovali, kaj vse je prinesla s seboj. Bilo je zelo zanimivo in pestro. Vsem staršem se zahvaljujem za njihov čas in trud. Erika Iskra Tomažič, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Ilirska Bistrica. Do 707=, nižji letni strošek ogrevanja z toplotno črpalko v primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje! TOPLOTNA ČRPALKA E3 EcoAir110 BREZPLAČNO OGREVANJE SANITARNE VODE! Cenovno izjemno ugodna izvedba, ki se povrne v 3 - 4 letih! [JHOFIatLine SONČNI M o b i: 041 830 408 e posta brencic@siol.net VODOVOD . OGREVANJE . TOPLOTNE ČRPALKE . SOLAR . PELETI. POLENA Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, ilirska Bistrica V " v Kako so se lepotičile naše prednice V petek, 9. marca 2012 smo se v parku Škocjanske jame poklonili legendarni skrbi žensk za svojo lepoto in tako ob navzočnosti vabljenih domačink obeležili dan žena. Pod vodstvom mentoric so učenci Mreže šol parka Škocjanske jame namreč letos odkrivali zgodbe o kozmetiki v svojih krajih nekoč. Ni jih toliko zanimala kozmetika kot obrt, ampak kot vsakdanja ženska skrb za osebno nego in lepotičenje telesa. Za prebivalke podeželja na Slovenskem naj bi na sploh veljalo, da se niso lepotičile do druge svetovne vojne. Učenci so na terenu odkrili, da to že v 50. letih 20. stol. na širšem območju PŠJ ne drži več. Ženske so že od nekdaj izdelovale in uporabljale domače »mleko za telo«, tj. šentjanževo olje. Slednje so odkrili učenci raziskovalnega krožka OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki so pod mentorstvom Danile Grželj olje tudi izdelali in podrobneje preučili. Ugotovili so, da imajo cvetovi šentjanževke najboljši učinek, če se nabirajo ob Kresu. Učenci OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Anice Brožič, Lidije Bačič, Nevice Iskra in Nine Močilnikar, za najpogostejše frizure žensk na bistrškem in Brkinih od otroštva pa do poznih let spoznali kite, ki so jih starejše gospe spenjale v figo. Pozneje pri dekletih zabeležijo »rod’1« narejen na vrhu glave s pomočjo kuhalnice, pri starejših gospeh pa »pVmanenti«. Lase so si ženske z »žajfo« umivale le za praznike in pri izpiranju v vodo dodajale kis. Za utrjevanje so uporabljale sladkor in vodo, pivo ali tekočino v kateri so skuhale laneno seme. Lase so si rade kodrale tako, da so pramene vozlale z namočenim koruznim perjem ali pa z navijanjem s trakci po tem, ko so jih namočile s sladko vodo navijale. »Onde« so delale z železnimi kleščami. »Zgodovinske« frizure so ob pomoči starih fotografij domiselno likovno upodobili prvošolci podaljšanega bivanja pod mentorstvom Laure Novak. Kočanski učenci OŠ Pod-gora iz Kuteževega so povzeli mnenje žensk z vasi, da so se meščanke iz Ilirske Bistrice bolj lepotičile. Na vasi je med ženskami rojenimi v 20. letih 20. stol. lepotičenje veljalo za neprimerno, saj naj bi se ličile le »lahke« ženske. Med mlajšimi, ki so rojene po letu 1930, se pojavi še drugo mnenje, češ da so naličene ženske gospe. Te so poznale negovanje kože s sveže namolzenim mlekom, peno ali celo s smetano in maslom. Ugotovili so, da so kočanske ženske rojene po letu 1940 bolj hrabro segale po lepotilih. Po vojni so se sramežljivo našminkale tako, da so si ustnice podrgnile z namočenim krep papirjem. Učenci OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Nade Šircelj, Nadje Baša, Benjamine Frank in Martine Batista o kozmetiki spregovorili z varovankami bistriškega doma upokojencev, se preizkusili v izdelavi ognjičeve masti, se pogovarjali z upokojenim brivcem, gospodom Franetom Pužem, ki jim je med drugim predstavil svoje orodje in način striženja moških, ter se seznanili z lepotnimi učinki izvira Podstenjšek. Da nekateri še danes bolj zaupajo naravi kot kozmetični industriji, je jasno. O tem ali je kozmetika »po starem« res bolj zdrava in na kaj je potrebno biti pozoren pri sodobni kozmetiki, pa je spregovorila farmacevtka Kraških lekarn, posebna gostja dogodka, gospa Metka Zidar. Zaupala nam je kaj je potrebo užiti za reševanje težav s kožo, rokami, nohti in lasmi ter izpostavila, da naravna kozmetika včasih ni tudi varna. Ni namreč vedno znano kaj se je dogajalo z rastlino rabljeno kot sestavino posameznega preparata. Pri izbiri kozmetičnega izdelka moramo biti vedno pozorni, da ustreza našemu tipu kože, vsebuje čim manj dišav, konzervansov, barvil in je njen rok uporabe ustrezen. Letos se je raziskovalnemu delu v počastitev 8. marca v okviru mreže šol prvič pridružila tudi podružnična šola Vreme, ki spada pod matično OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače. Pod mentorstvom Jožice Ivančič in Andreje Perhavec Čok so otroci izdelali nakit iz rečnih prodnikov. Čeprav ne gre za kozmetiko, gre za isti vzgib: biti lepa, biti urejena. In prav slednje smo zaželeli vsem prisotnim ženskam na koncu srečanja, preden smo se podali na ogled zanimive priložnostne razstave. Pripravila: Darja Kranjc Fotografije: Sidonija Mozetič in Darja Kranjc AGROSERVIS Vode Osredke 44, Dol pri Ljubljani www.agroservis-vode.si 01 / 563-93-20 LABINPROGRES - celotni program traktorji, motokultivatorji, priključki, kosilnice, motorni prekopalniki, ... s kabino ali lokom, 40 KM, 41 km/h, primeren za kmetijstvo, vinogradništvo, komunalo, . MOŽNOST DOSTAVE IN UGODNO: nadomestni motorji različnih moči za motokultivatorje, kosilnice, agregate, ... NAKUPA STARO ZA NOVO ! Naš vrtec Kotiček Škocjanskih jam PRODAJA SERVIS REZERVNI DELI marec 2012 Ne prezrite... VIOLINISTKE BLESTELE ODSKODNI Ste se poškodovali Ste se poškodovali na delovnem mestu? IščetCjpravično denarno odškodnino oz. odškodnino za premoženjsko in nepremozenjsko škodo? Ste biti udeleženi v prometni nezgodi? f ZA VAS UREJAMO VSE erste odškodnin ZA 0% PROVIZIJE BREZ DRUGIH.SKRITIH STROŠKOV! 6230 Postojna -R.M MEDIA. Ljubljanska cesta 5a. 6230 Postoina^^HBMLV, vanju. Točkovanje glasbe in njene umetniške vrednosti je marsikdaj precej nehvaležno delo, saj je glasbo težko točkovati in primerjati. Glasbeni pedagogi si zato še posebej prizadevajo, da bi skozi glasbena tekmovanja mladi glasbeniki odkrili predvsem lepoto glasbene besede in skozi zahtevne priprave osvojili veščine nastopanja in muziciranja ter stopili korak dlje na osebnosti rasti, je povedal profesor violine in komorne igre mag. Zdravko Pleše, sicer tudi vodja godalnega oddelka in dirigent godalnega orkestra Glasbene šole Ilirska Bistrica. Na ilir-skobistriški glasbeni šoli se kar 20 otrok uči violine. Kot pravi mag. Zdravko Pleše, je učenje violine precej zahtevno. Učenec mora imeti, poleg naravnih sposobnosti in spretnosti, tudi zelo močno voljo in vztrajnost, če hoče pri tem inštrumentu doseči rezultate. Po njegovih ocenah sta volja in delo doma ključna za uspeh. Vsak učenec mora doma redno vaditi in se pripravljati na pouk, da lahko iz ure v uro napreduje. Letošnjega tekmovanja so se iz razreda mag. Zdravka Plešeta udeležile tri violinistke. Lara Štemberger je tekmovala v Ib kategoriji (starost 12 in 13 let), Manca Prosen in Žana Radivo pa v 1a kategoriji (starost do 11 let). Kot je povedal Pleše, so priprave in vaje potekale nekaj mesecev pred tekmovanjem skorajda vsak dan. Ključno za uspeh pa ni bilo samo delo učenca in učitelja, temveč simbioza med učencem, učiteljem in starši, ki so skupno podpirali in sodelovali pri pripravah. Pripravljenost staršev na enormno število prevažanj otroka na dodatne ure pouka za priprave na tekmovanje ter stalno bdenje nad delom in vajo otroka doma je pogoj za kvalitetno delo v šoli in napredek. Po besedah Zdravka Plešeta se zahtevnost obveznih in izbirnih tekmovalnih skladb udeležencev tekmovanj iz leta v leto povečuje. Dokaz temu je številčno majhna, vendar zelo močna konkurenca v vseh kategorijah tekmovanja. Letos je bilo na regijskem tekmovanju med violinisti v 1a kategoriji prijavljenih 9 otrok starih do 11 let, v 1 b kategoriji 8 otrok starih 12 in 13 let ter v 1c kategoriji 4 otroci stari 14 in 15 let. Kljub izjemno močni konkurenci sta si z odlično izvedbo tekmovalnega programa Lara Štemberger in Manca Prosen priborili srebrni nagradi, Žana Radivo pa bronasto nagrado. Mlade violinistke in njihov mentor so s trdim delom in odličnostjo presegli okvire domače šole ter s tem pokazali, da se na bistriškem pod skrbnim očesom Zdravka Plešeta kali mladi rod perspektivnih mladih violinskih virtuozov. Gaja Colja Komisija za tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije v sodelovanju z glasbenimi šolami vsako leto organizira tekmovanje mladih glasbenikov imenovano TEMSIG. Regijsko tekmovanje mladih violinistov Primorske je letos potekalo 15. februarja 2012 v Postojni. Udeležile so se ga tudi tri violinistke ilirskobistriške glasbene šole iz razre- da profesorja mag. Zdravka Plešeta. Za odlično koncertiranje je komisija podelila srebrni nagradi Lari Štemberger in Manci Prosen ter bronasto nagrado Žani Radivo. Letos poteka že 41. tekmovanje mladih glasbenikov TEMSING, po treh letih je tekmovalna kategorija znova tudi violina. Predtekmovanja so se že v februarju odvijala na regijskih tekmovanjih širom Slovenije, tekmovalci pa si z zlato nagrado pridobijo pravico do udeležbe na zaključnem državnem tekmo- Zdravko Pleše je pripravil priredbe Tartinijevih skladb in bo dirigiral godalnemu orkestru Tartinijada, ki bo 12.5.2012 ob 11.00 uri nastopil na Tartinijevem trgu v Piranu in odprl Tartinijeve dneve 2012. Več o dogodku si lahko pogledate na www.zdravkoplese. com. Tekmovanje mladih glasbenikov MLADE BISTRIŠKE Novosti iz samostana »Tako lepo je živeti, če smo le pripravljeni vsaj trenutek svojega dragocenega časa posvetiti drug drugemu in molčati« (Nejc Zaplotnik) POPOLDNE V TRNOVEM Naša letošnja srečevanja se prevešajo že krepko v drugo polovico. V času priprave na praznovanje materinskega dneva, ki ga bomo letos obeležili skupaj z Medgeneracijskim centrom Samarijan, smo za svoje srečanje našli čas tudi Prostovoljke in prostovoljci programa Popoldne v Trnovem. Ko je utihnil vrišč razposajenih otrok, smo se zbrali, da se malce ozremo na naše delo. Kot uvod v srečanje so se nam porodile misli, ki jih želimo deliti z vsemi. V razmislek in spodbudo, da se nam pridružiš tudi ti. Prostovoljno delo mi pomeni... - nekaj lepega, preživljanje prostega časa na drugačen način kot po navadi, druženje; - srečanje z otroki, doživljanje lepih odnosov še z drugimi prostovoljci; - poslanstvo, možnost delitve in množenja talentov; - pomagati in se pri tem dobro imeti; - zadovoljstvo in veselje; - dati delček sebe drugim, ki to potrebujejo; - veselje in zadovoljstvo ob ustvarjanju odnosa z učencem. Svet je lep, kadar... - si srečen, imaš ob sebi ljudi, ki ti nekaj pomenijo in ti njim; - se ljudje med seboj razumejo, so strpni, so pošteni, so nasmejani; - ima vsak, kar potrebuje; - kadar se mi kdo nasmehne; - so na njem srečni ljudje; - nekomu pomagaš, se nasmehneš; - kadar lahko ustvarjam, kadar sije sonce. Ko pomagam drugim, se počutim... - koristno, mi jefajn; - izpolnjena, potrjena, zadovoljna; - včasih nemočna, včasih izpolnjena, na razpolago; - kot da sem našla prostor zase na tem svetu; - izpolnjeno; - srečno; - potrebno, zadovoljno. Prepričana sem, da bi lahko nekoč odšla v Afriko in tudi tam pomagala otrokom. Prepričana sem, da bi lahko živeli v miru in medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Prepričana sem, da bi lahko vsak pomagal sočloveku, ker ima vsak nekaj, kar lahko da drugemu. Prepričana sem, da bi v svoje delo lahko vložila več truda. Prepričana sem, da bi lahko svet bil boljši. Prepričana sem, da bi bil svet lepši, če bi se znali med seboj pomagati in sprejemati drug drugega. Prepričana sem, da lahko dam še kaj bolj ustvarjalnega od sebe. Ljudje potrebujemo drug drugega, še posebej... - ko nam je hudo, se ne znamo odločiti, kaj je prav, smo srečni in bi to radi delili; - ko smo v stiski, ko zbolimo, nas doleti nesreča, smo betežni in stari; - ko smo v stiski ali osamljeni; - ko smo v stiski; - smo osamljeni, starejši, v težki situaciji; - ko smo v težavah, na tleh. Največ, kar lahko dam drugim ljudem, je... - znanje, pomoč, nasvete, prijateljstvo; - čas, naklonjenost, lepa beseda, posluh; - svoje uho, svoj čas, svojo pozitivno naravnanost; - nasmeh in dobra volja; - to, kar nosim v sebi; - svoj čas in znanje; - da jih spoštujem take, kot so. Pripravila Alenka Hvalica NOVE KOLEKCIJI SONČNIH OČAL F Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 | % MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI 1 • MERJENJE OČESNEGA TLAKA e IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL ... NA RECEPT ALI BEZ ROČNE URE • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT PIŠITE NAM info@e-sneznik.net — 11 kultura... marec 2012 Oikgi«________________________________ Kolumna M.............. IS Marec se poslavlja, april se najavlja! Tudi v ljubiteljski kulturni dejavnosti je čas relativna komponenta, saj se vrtimo v krogu neskončnega delovanja in ustvarjanja. V marcu smo se najprej srečali mladi literati na Festivalu mlade literature Urška ter začeli prepevati na revijah Primorska poje in revijah otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad. Vsi naši odrasli zbori so prepevali na različnih koncih in krajih Primorske in tudi v Italiji in na Hrvaškem. V duhu Primorske himne, ki ponavadi zazveni preden se pevci in pevke razidejo, se poslovimo in se veselimo prihodnjega srečanja. Oblikovani in izpiljeni otroški in mladinski glasovi učencev vseh osnovnih šol na Krasu in v Brkinih, pa so zelo pomembni za odrasle zbore, saj prav iz njih črpajo svoje nove člane, ki se jim kasneje pridružijo. Naša pomlad je torej ustvarjanje novih pesmi in novih pevcev, ki kasneje prestopijo v odrasle pevske zbore in tam nadaljujejo svoje dolgoletno neformalno šolanje. Na gledaliških odrih seje zvrstilo nemalo predstav tako za odrasle obiskovalce, kot tudi za otroke in mladino. V ta namen Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vsako leto organizira Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin, Vizije za mladinska gledališča in Območno srečanje otroških gledaliških skupin. V Brestovici pri Komnu smo videli komedijo Priprave na fantovščino, gledališke skupine KTŠD Urbanščica (na sliki) iz Vremskega Britofa. Kar štiri glasbeno gledališke in lutkovne predstave pa smo videli na odrih Kosovelovega doma in v Kulturnem domu Hrpelje. Učenci gledališkega krožka in kluba OŠ Divača, pod vodstvom mentorice Tanje Trebeč Benedejčič in Anje Abram, so nas tudi letos razveselili s svojima prikupnima predstavama, Hči lune in Čepica sreče. Pihalni orkester Brkinska godba 2000 pa nas je tokrat presenetil s svojo igralsko sekcijo in glasbeno predstavo Obuti maček, ki jo je režirala Marija Škamperle. Že kar nekaj časa pa nas s svojimi lutkovno gledališkimi predstavami razveseljuje Lutkovni krožek OŠ Dutovlje s svojo mentorico Mirando Rudež. Tokrat smo videli Andersenovo pravljico Vžigalnik. Prvi pomladni mesec je bil za ljubiteljsko kulturno dejavnost zelo ustvarjalen, sončen in topel. V takšnem vzdušju bomo svoje delo nadaljevali tudi v aprilu, zato vas ta mesec vabimo v Kulturni dom Hrpelje na otvoritev razstave Sladka Istra in na revijo Primorska poje. Veselimo se vašega obiska in našega ljubiteljskega kulturnega druženja. Vladislava Navotnik Si ■ rg Glasba PRIMORSKA POJE Pivka, Knežak - V začetku marca se je na gradu Dobrovo pričela 43. revija Primorska poje, ki je ena najvidnejših manifestacij slovenskih ljubiteljskih kulturnih prireditev in edinstvena v mednarodnem prostoru. Revija je letos posvečena 100-letnici rojstva in 50-le-tnici smrti Mirka Fileja ter 60-letnici smrti Vinka Vodopivca. Generalni pokrovitelj letošnjih revij je zavarovalnica Triglav, glavni organizatorji pa so Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti s svojimi območnimi izposta- vami v Tolminu, Novi Gorici, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Ilirski Bistrici, Postojni, Kopru, Izoli in Piranu. Na koncertu v avli osnovne šole v Pivki se je pred številno publiko predstavilo sedem pevskih zborov. Zapeli so MePZ Starši ensemble Ronke, MoPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice (na sliki), MoPZ Lipa Ravnica, MePZ Fran Venturini Domjo, vokalna skupina in mešani zbor Lipa iz Bazovice ter MePZ Planinska roža iz Kobarida. Navzoče je pozdravil podpredsednik Zveze pevskih zborov Primorske Daniel Božič. Pivški koncert je pripravila Območna izpostava JSKD Postojna. Tradicionalno enega od koncertov Primorska poje gosti tudi osnovna šola v Kneža- ku. Tu so se predstavili MePZ Tončka Čok Lonjer, MoPZ Matajur, MoPZ Štmaver, MoPZ Vinograd Vrtovin, ŽePZ Ivan Rijavec Črni vrh nad Idrijo in MoPZ Poljubinj. Koncert v Knežaku sta organizirala KTŠD Tabor Kalc 1869 Knežak in Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica. Številno občinstvo je nagovoril predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh. V letošnjem letu se je na revijo Primorska poje prijavilo preko dvesto pevskih zborov, ki se bodo do konca aprila zvrstili na 31 koncertih. Na našem območju sta že bili reviji v Pivki in Knežaku, v naslednjih dneh pa nas čakajo še koncerti v Hrpeljah, Ilirski Bistrici in Postojni. tekst Igor Štemberger, foto Silva Bajc PEVSKI POZDRAV MOZARTU Ilirska Bistrica - Mala dvorana Doma na Vidmu je bila 10. marca prizorišče koncerta pevskih oddelkov Glasbene šole Ilirska Bistrica pod vodstvom prof. Janje Konestabo in Glasbene šole Murska Sobota, katerega vodi prof. Gabriela Bratina. Pevska oddelka omenjenih glasbenih šol sodelujeta že dve leti. Lansko leto so na koncertu v Murski Soboti pod drobnogled vzeli Schumannov repertoar. Bistriški koncert pa so posvetili enemu najslavnejših skladateljev vseh časov W. A. Mozartu. Prisluhnili smo arijam, duetom in tercetom iz njegovih najbolj znanih oper kot so: Bastienn und Bastienne, Figarova svatba. Čarobna piščal, Don Giovanni in še nekaterih. Vzdušje je bilo vseskozi naelektreno, saj so poslušalci kar požirali vsako točko, ki sojo učenci zapeli. Te so nagradili z bogatim aplavzom. Poleg pevcev so svojo nalogo odlično opravili tudi korepetitorji Paolo Biancuzzi in Predrag Šantekter Edita Žalik, ki je nastopajoče spremljala na kitari. Koncert se je zaključil s skupno pesmijo dvanajstih bistriških in sedmih murskosoboških pevk in pevcev. Zapeli so Due pupille amabili in Luci čare, luči belle. Tovrstni glasbeni dogodki so bogata popestritev kulturnega dogajanja v Ilirski Bistrici. tekst Janja Konestabo, foto Gabriela Bratina IZ SRCA ZA SRCE Ilirska Bistrica - Četrto leto zapored so se zbrali bistriški ansambli zabavne in narodno-zabavne glasbe na dobrodelnem koncertu »Iz srca za srce«. Pred sicer maloštevilno publiko se je predstavilo osem glasbenih skupin. Kot prvi so se na oder Doma na Vidmu podali ansambel Ri-ziko, takoj za njimi pa Veseli veter (na sliki). Sledil je nastop staroste bistriških harmonikarjev in večkratnega dobitnika priznanj iz Ljubečne Jožeta Škrlja. V sklopu zabavne glasbe so nastopili Tone Škrlj z romantiki in mlada bistriška rock skupina Tornado. Zadnji sklop narodno-zabavnih ansamblov je pričel Trio Turn, sledil je nastop ansambla Osminka, koncert pa je zaključil legendarni Snežnik. Prireditev sta v duhovitem slogu vodila Jride Mršnik Poljšak in Igor Štemberger. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju. Da je koncert sploh lahko bil izpeljan, seje treba zahvaliti tudi številnim sponzorjem, med katerimi pa letos ni bilo Občine Ilirska Bistrica, ker organizatorji niso ustregli županovi zahtevi, da zamenjajo napovedovalca prireditve. Tako jim je občina že izdala račun za najem dvorane Doma na Vidmu. Organizacijo letošnjega koncerta je prevzelo Glasbeno društvo Osminka, pičel izkupiček pa bo kot vsako leto šel v humanitarne namene. tekst Igor Štemberger, foto Tomo Šajn Študijski krožek PREHRANA IN ODNOSI Kozina - Marčevsko srečanje ŠK »Spoznaj se« je se je usmerilo na predavanje o prehrani in odnosih. Iz ljubljanskega Živa Centra je na temo predaval Marjan Korez, ustanovitelj in idejni vodja Živa Centra iz Tomačevega, kjer z ženo Mirjam in sodelavci vodi trgovino s kakovostno izbiro bioveganske prehrane in naravne kozmetike. Pred dvajsetimi leti je preko astrologije, rebirthinga in alternativne medicine začel raziskovati področja partnerskih odnosov in vlogo ter pomembnost telesa in s tem discipline pri prehrani in pri čiščenju telesa. Njegovo specifično področje je kolonik. Ukvarja se obenem s posebno tehniko dihanj in refleksno masažo stopal. Svetovanje o prehrani opravlja na osnovi večletnih izkušenj in lastne discipline pri bioveganski prehrani. »Preko črevesja se izločajo škodljive snovi. Funkcija organa ni le fizična, ampak tudi emocionalna in mentalna. Črevo je ključni energijski organ pri izločanju in čiščenju čustev. Togo črevo proizvaja pesimizem, samopomilovanje, nemoč in črnogledost. Črevo so drugi možgani in če želite biti srečni, začnite pri čiščenju črevesja«, razlaga Korez. tekst in foto Patricija Dodič Razstave KALIGRAFIJA VESNE REMS SLADKA ISTRA Kozina, Klanec - Ob razstavi Kaligrafija v kozinski knjižnici se je z avtorico razstave Vesno Rems pogovarjala Patricija Dodič. Že pred leti si bila v Knjižnici Kozina gostja oz. mentorica kaligrafskega tečaja, kamor je hodilo kar nekaj domačinov in se priučevalo lepopisju. Bi razložila kaj sploh kaligrafija je in ali je to lahko tudi lepopisje naših pradedov, dedov? Kaligrafija je umetnost pisanja z dvodebelinskim peresom. Seveda lahko sem štejemo tudi čudovite rokopise naših dedkov in babic, kot tudi pisanje s čopičem, ki ga tradicionalno obvladajo na daljnem vzhodu. Na mojih tečajih se zaenkrat omejujem na pisanje s peresi s prirezano konico. Debelina črte je odvisna od smeri, v katero vlečemo pero, za razliko od čopiča in klasičnega peresa, kjer je debelina pogojena s pritiskom na papir. Pri vseh pa je osnova dobro obvladovanje orodja in tehnike pisanja. Kdaj in kdo te je pravzaprav navdušil nad kaligrafijo in katera pisava je najbližje tvoji nežni duši? Prvo srečanje s kaligrafijo je bilo v učnem načrtu Šole za oblikovanje in fotografijo, pri profesorici Polonci Mulej. Že prvo uro nam je dala vedeti, da tu ne bo heca in da nas čaka resno delo. Ljubezen do kaligrafije pa je prišla spontano, z delom in uspehi. Moja pisava je hibrid Karoline in Gotice-teksture. Mehka za pisanje, z vijugastimi okraski, pokončna in kompaktnega videza. Nekdo mi je pošepetal, da bi rada izdelala slikanico, kaligrafsko napisano, opremljeno s tvojimi ilustracijami, vsebinsko vezalo na keltski svet in mitologijo. Od kod zanimanje za Kelte in kdaj si pravzaprav začela ustvarjati zgodbo o keltski princesi, s katero se Predstavljaš v Knjižnici Kozina v mesecu poganjajoče Pomladi? Dobro slišiš! Na poti skozi življenje večkrat naletiš na stvari, ljudi, podobe, ki te Privlačijo in s katerimi se lahko bolj ali manj poistovetiš. Potem začneš te drobce povezovati in iskati skupni imenovalec. Kelti so živeli v tesnem sožitju z naravo, častili so jo skozi številna božanstva in jo spoštovali. To je bilo obdobje t.i. železne dobe in razvoja umetnega kovaštva. Njihovi značilni simboli (vozli in spirale) so se v drobnih kovinskih izdelkih ohranili do danes, tudi na slovenskih tleh. Keltsko kulturno izročilo je še danes zelo živo, predvsem v skandinavskih deželah (Irska, Škotska). Všeč mi je njihova glasba, orna-mentalika, mitologija... Prav slednja je tako bogata, da mi je izbira zgodbe vzela največ časa. Kje začeti? Kaj vključiti? Kakšen bo celoten kontekst? To, kar tukaj predstavljam, je le droben korak v željeno smer, vizualizacija ideje, iskanje rdeče niti. Kam me bo vodila, pa še ne vem. Nam lahko na kratko poveš vsebino zgodbe? Na koncu sem se odločila za zgoščeno, dinamično pripoved, ki zajema tri generacije. Velikanu, kralju Balorju druidi prerokujejo, da ga bo ubil njegov vnuk, zato svojo edinko, princeso Ethlinn, zapre v stolp na otočku Thory. Usoda poskrbi, da Ethlinn kljub vsemu rodi trojčke, ki jih Balor ukaže utopiti v morskem vrtincu. Enega od njih, Lugha, rešijo dru-idinje. Tu pa lahko začnemo že z novo zgodbo... Bi se na isti način lotila slovanske mitologije? Morda pa res. Vsekakor so Kelti pred več kot dva tisoč leti živeli tudi na tem koščku zemeljske poloble. Zgodovina se, kot vemo, ponavlja, zgodbe se prepletajo, prirejajo, predvsem pa nam kažejo človeške značaje, običaje, vraže... V razstavljenem keltskem horoskopu (delnem), predstavljaš svoje drevesno znamenje, jesen, ki pravi, da je človek rojen v tem znamenju svobodomiseln (pa kasneje še o preostalem). Koliko si lahko, Vesna, v današnjem svetu, v današnji t.i. demokratični družbi zares svobodomiseln? Svobodo misli ti nihče ne more vzeti. Živeti po svojih načelih pa je nekaj čisto drugega. Tipični Slovenci blazno težko sprejemajo dru- gačnost. Družbena ureditev je res demokratična, a današnji etični in moralni nivo demosa (ljudstva) je nizek in kratos (vodenje) je usmerjeno v čaščenje kapitala. Biti svobodomiseln zame pomeni gledanje in videnje preko teh kalupov materialnih in duhovnih standardov, ostati občutljiv za krivice, ki se dogajajo ljudem, živalim in naravi, biti ustvarjalen, četudi ni plačano. Nakar tvoje znamenje napoveduje močno intuicijo, šarm, zanimanje za umetnost, duhovnost. Vem, da se preživljaš skozi življenje preko umetnosti. Poleg kaligrafije je tvoja moč še slikarstvo, grafika, ustvarjanje na tak in onak način. Se da preživeti in na katere najpogostejše ovire naletuješ? Ah, sliši se zelo prestižno. Živim. Kako? To je pa umetnost! Vsekakor pa z veliko podporo družine in ljubečega partnerja. Krmarim med delom, ki je vir zaslužka in delom za dušo. Privlačijo me izzivi na mnogih področjih umetnosti, novih tehnikah, različnih materialih. Prav ta vsestranskost (beri neosre-dotočenost) je verjetno kriva, da nisem rojena za podjetnico. Ovira je vedno denar in plačilna nedisciplina. Ko bom pričela zaupati svoji intuiciji, mi bo morda kaj prihranjeno. Vsestranska si, skratka. Kaj bi svetovala vsem tistim, ki bi se radi podali po tvoji poti, poti svobodne kulturne ustvarjalke? Poslušaj svoj notranji glas. Če se s svojim delom lahko dokažeš, je vredno vztrajati. Sama se na to pot nisem podala povsem prostovoljno. Očitno pa mi je bilo tako namenjeno in šele sedaj vidim, da me to osrečuje. Kar pa, vsaj meni, veliko pomeni. Obogatijo pa le tisti redki, ki imajo poleg umetniške še poslovno žilico. Načrti? Slikanica? Morda kaj večjega? V mojem notranjem svetu se ves čas ogromno dogaja. Eden od projektov je tudi delo na sebi. Ghandijevi nauki, recimo, so preprosta navodila za bogato žetev: Bodi sprememba, ki jo pričakuješ v svetu. Verjamem, da bo delo obrodilo sadove. Ko pride čas, tudi v materialni obliki. Hvala, ker sem lahko ubesedila svoje misli. tekst Patricija Dodič Ilirska Bistrica - Sladka Istra je turistično kulturni projekt, ki promovira slaščice slovenske Istre v organizaciji Mestne občine Koper že tri leta. Spremljajoči del programa je istoimenski likovni ex tempore, katerega organizira koprska izpostava JSKD. Knjižnica Makse Samsa in Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica pa že od samega začetka sodelujeta v tem projektu, tako da si dela nastala na extemporu, lahko vsako leto ogledate tudi v Ilirski Bistrici. Številni ljubiteljski slikarji so letos eksperimentirali v različnih tehnikah, navdih pa so našli v sončni pokrajini, is- trski zemlji, njenih plodovih, utripu obmorskih mest in seveda morju. Umetnostna zgodovinarka Maja Matičič je izbrala 18 del, katera so na ogled na potujoči razstavi. Razstava je že bila v Kopru in Celju, iz Ilirske Bistrice pa se seli še v Izolo in Hrpelje. Otvoritev razstave v Ilirski Bistrici je popestril na- stop Ženskega pevskega zbora Prem (na sliki) z novopečeno zborovodkinjo Meto Kirn, razstavljena dela pa je predstavila Mateja Palčič, organizatorica ex tempora, sicer pa koordinatorka koprske izpostave JSKD. tekst Igor Štemberger, foto Bojana Kalc KUBIZEM IN REALIZEM Ilirska Bistrica - Likovna prizadevanja Primoža Tomažiča so se tokrat strnila na 2. samostojni razstavi. Veselje do likovne ustvarjalnosti je imel že v osnovnošolskih klopeh, pa tudi kasneje ni te vezi nikoli pretrgal. Ravno v zadnjih letih se slikanju posveča še bolj intenzivno. Na pričujoči razstavi se Primož predstavlja z olji na platnu, kjer v tematikah pomenljivo združuje več različnih vsebin in motivov. Lahko bi jih opisali kot svojevrstna potovanja in iskanja, kot doživetja in lastne izkušnje, kot razmišljanja o svetu in ljudeh. Svoja občutja je prenesel v svet barvnih abstrakcij, v vizije in impresije kubističnih figurativnih prizorov. Slikarsko površino izgrajuje ploskovno, s polaganjem barvnih polj, znotraj katerih se pojavljajo neobičajne krajinske, ti-hožitne kompozicije, akti, torzi, maske, obrazi... Slikarska dela Primoža Tomažiča so odločni koraki na poti iskanja lastnega izraza. V svojih interpretacijah spoznava likovno problematiko, odnose med barvami in napeljuje na izkušnje velikih mojstrov kubistične umetnosti kot sta bila Picasso in Brague. Skratka, podaja se v svoj likovni svet, ki ga raziskuje in sočasno izgrajuje v spajanju abstraktne geometrije in figuralike. Prodajno razstavo v bistroju Baladur je organiziralo Društvo za urbano kulturo Kompresor, dela pa bodo na ogled do 10. maja. tekst Martina Pugelj, foto Igor Štemberger SLIKARKA ZDENKA VINŠEK Ilirska Bistrica, Ig - Slikarka Zdenka Vinšek Faganel je otroštvo preživela v Ilirski Bistrici. Po poklicu je diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, od leta 2009 upokojenka. S slikanjem se ljubiteljsko ukvarja vse življenje, intenzivno od leta 1997. Je članica Društva likovnikov Ljubljana, Zveze likovnih društev Slovenije, Likovne sekcije KUD Alojz Kraigher Klinični center, Likovnega društva France Pavlovec Ilirska Bistrica in Društva Fran Govekar Ig. Do leta 2009 je Zdenka Vinšek je objavila več strokovnih tekstov ter ilustracij za otroke in starše v reviji Otroci. Obiskovala je tečaje pri več akademskih slikarjih in nekaj časa vodila Likovno šolo DLL Ljubljana. V prostem času se najraje umakne v svet barv, njena najljubša tehnika izražanja pa je akvarel. Moč za življenje in ustvarjanje najde v naravi in arhitekturni dediščini, od koder je zaslediti v njenih delih tudi največ motivov. Posebnost ustvarjanja Zdenke Vinšek so risbe s področja figuralike, saj je ciklus risb z naslovom »Govorica rok« že dvakrat predstavila. Samostojne tematske razstave v obdobju 1999-2008 so spodbudno ocenili likovni kritiki: Lado Jakša, Mirko Juteršek, Polona Ško-dič. Slikarka se udeležuje ex temporov, likovnih delavnic, humanitarnih in drugih slikarskih kolonij ter društvenih razstav. Doslej je prejela več priznanj, certifikatov, na ex temporih pa tudi nekaj odkupnih nagrad. Največ ji pomeni pridobitev certifikatov Zveze likovnih društev Slovenije na natečajih za Zlato paleto. V letu 2009 je prejela najvišje priznanje - Zlato paleto za risbo Škoromati. In kaj še počne Zdenka Vinšek? Včasih izlije svoje misli in čutenja v poezijo. Razstava akvarelov slikarke Zdenke Vinšek, roj. Faganel pod okriljem izolske Območne izpostave JSKD bo v Sončni dvorani v Izoli od 12. do 25. aprila. tekst Igor Štemberger O ©aiSMK DO KONCA IN NAZAJ Letošnja zima nam ni postregla samo z rekordno nizkimi temperaturami, ampak tudi z novimi domačimi političnimi škandali, oziroma kostmi za glodanje, ki jih imamo letos bolj pogosto na mizi, kot zelenjavo. Pri tem pa se velikokrat nevede pridružimo pogromu na kako javno osebnost, kadar začnemo tudi sami kar na pamet udrihati po kom na podlagi tistega, kar nam ponujajo kot resnico, oziroma razlog za medijski linč. Tovrstne javne razprave se običajno celo pri dobronamernih javnih pobudah slej ko prej sprevržejo v predmet medsebojnega strankarskega obmetavanja, ki prav gotovo ne služi utrjevanju pravne države, kadar se nekdo pojavi v vlogi ideološkega razsodnika o določenem spornem zakonu ali dejanju. Pri tem ne morem mimo zadeve s srednješolskim spričevalom našega bistriškega poslanca Simčiča, za kar so v veliki večini (nekateri časopisi celo med bralci izpeljali an-keto o tem) javno zahtevali njegov odstop, medtem ko so bili drugemu (M. Meršol) kolegi s predsednikom republike vred pripravljeni širokogrudno spregledati sodelovanje z nekdanjo Udbo ter njegovo početje opredelili za neškodljivo ugledu parlamenta in zakonodajne veje oblasti, ki jo predstavlja. Če se že sklicujejo na etiko, potem bi morali uporabiti povsem enaka merila in sankcije pri ocenjevanju obeh prestopkov, ne pa da ju ločeno obravnavajo. Bi pa pobudniki medijskega pogroma zlahka preprečili ves ta nepotrebni cirkus, če bi v času predvolilne kampanje vsaj o spričevalu, za katero so vedeli, dali na svetlo, kar zdaj beremo in slišimo. Ampak to bi bilo preveč enostavno za našo politično sceno, kjer se radi gredo zamotane zakulisno režirane igre žaganja nasprotnikov ob točno določenem času in priložnosti, da zgleda bolj teatralno.. Ravno, ko sem se lotil tega pisanja, sem prejel posredovano zanimivo elektronsko pošto, ki seje nanašala na grafit v Bistrici blizu Mercator centra, ki je pri nekaterih občanih povzročil nekaj hude krvi in skrbi za otroke zaradi svoje malce provokativne vsebine, ki se je očitno nanašala na referendum o družinskem zakoniku, saj je avtor (recimo mu Mitja) namesto Eve, ki jo je samovoljno črtal, vpisal v prvo rajsko skupnost z Adamom kar samega sebe. Mimo omenjenega grafita sem se večkrat peljal, a ni naredil name nobenega posebnega vtisa, še manj razburjenja. Škoda, ker se je tudi javna razprava o novem družinskem zakoniku zožila in sprevrgla v pričkanje o pravicah istospolnih partnerjev - v glavnem okrog možnosti posvojitve otrok, kar je glede na dejansko stanje na tem področju čisto teoretiziranje, saj je čakalna doba na otroka za posvojitev okoli deset let in se zna še povečati, zato ni panike, da bi prišlo v bližnji prihodnosti do kakega tovrstnega posva-janja! Se pa strinjam s tem, da ne glede na to, kako jo besedilo zakona opredeljuje, družina je in ostane nosilna celica družbe, zato ji gre osrednja skrb v tej, zanjo nič kaj naklonjeni družbeni klimi, ki bi jo najraje ukinila. S tem ne bi nič pripomogli k zajezitvi vseh vrst nestrpnosti in nasilja, ki nas preplavlja, ker ne izvira iz družine, ampak vanjo z vseh strani vdira in ogroža medsebojne odnose. Pa ne samo v družinah, ampak povsod, kjer se srečujemo. Ko si bomo s temi zadevami prišli na čisto, se jih bomo znali tudi na pravem koncu lotiti reševati, se pravi pri sebi, kjer se da brez peticij in referendumov marsikaj spremeniti. Včasih zadostuje že en sam nasmeh ali zamah roke v pozdrav nekomu čez cesto, da obema spremeni in polepša dan. Naj jih bo veliko v tem mesecu! Jožko Stegu kultura... Literatura MIKROFONIJE Kozina - V Knjižnici Kozina je v mesecu kulture, poimenovanem zaradi slovenskega pesnika Prešerna, gostoval dr. Miran Košuta, pisatelj, prevajalec, član DSP-ja in slovenskega centra PEN, literarni raziskovalec, kritik, profesor in predstojnik stolice slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Tržaške univerze, univerzitetni docent in predstojnik slovenistike na Univerzi La Sapienza v Rimu in nenazadnje glasbenik, mnogim znan iz pretekle oddaje Tv Poper na RTV Koper. Veliko Koseskega je v današnjem času, trdi Košuta, medtem ko Prešeren in kultura postajata izgovor za šušmarsko kramljanje, parola na ustnicah, metrična formula za skandiranje na proslavah ter največkrat krinka ideološko-političnih manipulacij. Slovensko kulturo gradimo vsi, pravi, dan za dnem. Slovenija, ujeta v koordinate gospodarske krize in ideoloških sistemov ter politike, je žrtvovala kulturo politiki -nenazadnje je dokaz za to nedavna ukinitev samostojnega Ministrstva za kulturo. To, da ni v Videmski pokrajini italijanske državne šole s slovenskim učnim jezikom, moti. Po eni strani, trdi pisatelj, je za Slovence v Italiji veliko bolje kot pred desetimi leti, pod drugi strani pa Slovenci vseh prednosti, zaradi prirojenega hlapčevstva, ne znajo izkoristiti; so premalo pogumni. Ljudje so ravnodušni, televizijsko uspavani. Vendar nas Italijani vendarle bolje prepoznavajo - morda najbolj preko prevodov sodobne literature, pri kateri ima nedvomno veliko zaslugo sežanska prevajalka, Jolka Milič. Slovenski jezik je v novi knjigi predstavljen preko Rade Lečič italijanskim morebitnim rado- vednežem. Košuta trdi, da utegne imeti globalizacija daljnosežne raznarodovalne posledice, da bi pa slovenstvo lahko učinkovito osmišljala, mora biti nacionalna kultura družbeno upoštevana in materialno preskrbljena,-Izoblikovanje sodobnega slovenskega koncepta multikulturalizma je nujno. Spodbujati navznoter slovensko odprtost do sveta in hkrati ščititi nacionalno integriteto pred asimilacijskim pritiskom globalizacije, so nujnosti države kot multikulturnega filtra. Knjigo Mikrofonije lahko dobite pri založbi Buča ali pri tržaškem ZTT-u. Z avtorjem je spregovorila Patricija Dodič, za glasbeni vložek pa je poskrbel Boris Magdalene, član skupin Orkestrada in Adana, na instrumentu hang. tekst Patricija Dodič, foto Tomaž Mahkovic SVETOVNI DAN KNJIGE -VZEMI ME S SEBOJ! Ilirska Bistrica - V mesecu aprilu praznujejo knjige. 2. aprila na rojstni dan Hansa Christiana Andersena praznujemo mednarodni dan knjig za otroke, 20. aprila praznujemo v Sloveniji dan slovenske knjige ter 23. aprila praznujemo svetovni dan knjige. Organizacija Unesco je leta 1997 razglasila 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Osnovni namen dneva knjige je široki množici približati knjigo in razširjati bralno kulturo. Čeprav je praznovanje knjige povezano z datumi smrti Mi-guela de Cervantesa in Wil-liama Shakespeara (oba sta umrla 23. aprila 1616), ima 23. april tudi svetlejšo plat - na ta dan naj si bralci poklonijo knjige. V Sloveniji smo dan knjige razširili v slovenski teden knjige. Letos obeležujemo že 17. slovenske dneve knjige, katere spremlja petdnevni knjižni sejem na Kongresnem trgu v Ljubljani od 16. do 20. aprila 2012. V Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica bomo ta teden obeležili s projektom »VZEMI ME S SEBOJ!« Uporabnikom bomo podarjali odpisane knjige iz knjižničnega fonda in rabljene knjige, ki jih knjižnici podarijo bralci. Vsak bralec si bo lahko na polici z odpisanimi knjigami v preddverju izbral do 3 knjige. Primorske knjižnice bomo svetovni dan knjige - 23. april praznovale tudi z uradnim začetkom projekta bralne značke za odrasle »Primorci beremo 2012«. Pridružite se nam! tekst Katarina Škrab Literarni razpis STOPINJE Literarno društvo Ilirska Bistrica vabi člane pa tudi druge literarne ustvarjalce k sodelovanju - objavi svojih besedil v okrogli, 20. številki literarnega zbornika STOPINJE. Pošljete lahko: • pesmi (največ 5) na e-naslov: acoborenovic@yahoo.com • prozno besedilo (lahko samo odlomek) ali dramsko besedilo (oboje do največ 10 tipkanih strani) na e-naslov: rok.smrdelj@gmail.com • prevode na e-naslov: tanja.volk@gmail.com • eseje, potopise, razmišljanja ... na e-naslov: prheleni@gmail.com Prosimo, izberite pisavo Times New Roman, velikost 12, brez posebnega oblikovanja! Vsak avtor naj obvezno pripiše svoj naslov/e-naslov in telefonsko številko (za morebitna dodatna pojasnila v zvezi z objavo in lektorskimi popravki). Besedila lahko oddate tudi na CD-ju, in sicer predsednici društva Heleni Pirih Rosa osebno. Prispevke zbiramo do konca junija 2012. Besedila bodo pred objavo lektorirana. Stopinje izidejo jeseni 2012. En izvod dobi vsak avtor zastonj. Avtorji člani našega društva - ki so plačali članarino - obvezno kupijo en izvod, nečlani pa dva izvoda zbornika. Tako pomagate pri distribuciji, za katero nam enostavno zmanjkuje časa. Knjižne novosti Darja Korenčan Korez Od trnja do zvezd: posvojenec dveh žensk Smar-team, 2012 Roman Darje Korenčan Korez se loteva tematike, ki je v tem trenutku zelo aktualna in obenem pereča. Nastal je v času, ko sprejemamo nov družinski zakonik, ki naj bi uzakonil istospolno partnerstvo in posvojitve otrok. Ob tej temi pa se krešejo zelo različni interesi in mnenja, kar dokazuje, daje naša družba še precej nazadnjaška in premalo strpna do drugačnih. V središču romana je Edi, ki ga kot dojenčka posvojita dve intelektualki. Ediju se že v zgodnjem otroštvu dogajajo neprijetnosti v zvezi z njegovima mama, pa tudi onidve nista iz tega izvzeti. V času pubertete zaradi zasmehovanja in omalovaževanja okolice iztiri kljub izjemni skrbi obeh mam. Ko preživi vseživljenjske preizkušnje in se končno reši - postane psihoterapevt, ki pomaga vsem tistim, ki se znajdejo v primežu podobnih težav. Jože Pirjevec in ostali Fojbe Cankarjeva založba, 2012 Fojbe so napisali slovenski, italijanski in hrvaški avtorji - po besedah urednika knjige Tineta Logarja je knjiga internacionalno delo, ki se ukvarja s problematiko, ki zadeva vse narode, katerim pripadajo avtorji. Zgodovinar Jože Pirjevec je poudaril, da je knjiga nastala kot protest proti govoru italijanskega predsednika Giorgia Napolitana iz leta 2007, v katerem nas je označil za »agresorja«. Pri zbiranju materiala je ugotovil, kako je bila problematika fojb po letu 1945 »izrabljena« v trenjih zaradi meje med Italijo in tedanjo Jugoslavijo ter je izrabljena še danes, in sicer za prikaz slovenske stvarnosti kot nevarne in genocidne. Knjiga, ki je izšla tudi v italijanščini, je povzročila velik odpor na italijanskih tleh. kultura... IfcetSlK© Komedija KU LWNCA PADE NA TJRMIN ali LJUBEZEN PODIRA MEJNIKE je predstava, ki vam bo razgibala trebušne in obrazne mišice JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območne izpostave Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana HHH mm Mzim« APRIL 2012 PRIHAJA V ILIRSKO BISTRICO! Privoščite si dobrih 90 minut primorske zabave in smeha v družbi Dramske skupine KŠTD Prešnica in glasbene skupine WWTele iz Prešnice. Ku lwnca pade na tjrmin je zgodba o medsoseskih odnosih, vaških prigodah, babjih čakul in seveda o ljubezni, ki navsezadnje povezuje ljudi. Besedilo je spisal Marko MEMON s pomočjo članov Dramske skupine. Igrajo člani Dramske skupine Prešnica. V živo godijo člani glasbene skupine WW-TELE Prešnica. Scenarij in režija: Zvonka RADOJEVIČ. Pravljice Pravljične urice Kozina - Zato, ker če si prijatelj, potem pomagaš drugemu. Zato, ker če si v stiski, prijatelj pomaga tudi tebi. Zato, da lahko se lahko skupaj igraš igrice in igre. Zato da ti ni dolgčas. Zato, da ti je lepše. In še in še in še. Prijatelje imamo na svetu zato, da jih imamo radi, a ne? Prijatelji so zato, da ti pomagajo leteti brez kril. Prijatelji ti povejo, ko imaš umazano lice od nutele. Ko ti štrlijo ušesa navzven. In mu ne zameriš. Prijatelj te pocuka za rokav in ti pove svojo skrivnost, ki je potem absolutno ne smeš povedati še drugemu in tretjemu prijatelju, ker potem to ni skrivnost. Prijatelj je zato, da mu lahko nasloniš glavo na ramo in jočeš in se smeješ in se krohotaš in ga žgečkaš in mu kakšno ušpičiš in ti ne zameri. Prijatelj je tudi zato, da se s tabo potepa, da s tabo poje kup palačink. Da se s tabo odpravi na žurko. Prijatelj je zato, da ti posodi brez očitkov deset evrov. In da mu jih v doglednem času vrneš, itak. Prijatelj je ob tebi, ko je tema, ko je dan, ko te kaj boli, ali ko si zaspan. Ma neeeeeee, toliko ga vseeno ni treba imeti, ampak prav je pa, češe ga ima. In na februarski pravljično-ustvarjalni urici v kozinski knjižnici je bilo kar nekaj prijateljčkov, malih in velikih, ki so se ubadali ravno s tem. Kako ohraniti prijateljstvo? Na primer tako: da se ne mlatiš. Da se ne kregaš. Da se ne cukaš za lase. Da ti prijatelj/ ica posodi kratke hlače in nogavice pri telovadbi. Da se objameš. Da si prijazen. Da si ne kažeš jezika. Da si pomagaš. Tako. Marčevska pravljica je bila v znamenju zlatih dušic. Pravzaprav so otroci zvedeli, kako se ne splača biti hudoben do hudobnih, ker ti življenje prej ali slej nameče v čeveljce blata. In ti ne speče medenjakov. Temveč ti na rokah in v srcu nariše žulje in kraste in buške in še kaj. Dušica je deklica, ki živi na belem oblačku in je tako dobra, da rada obdaruje s svojimi medenjaki vse tiste, ki jih ima rada in ki jo imajo radi. Ampak - ne imenuje se zastonj Dušica. Obdaruje navadno tudi tiste, ki je nimajo radi. Ali tiste, ki so zeleni od zavisti. Ali sivi od nevoščljivosti. Ali rumeni od ljubosumja. In je tudi takšna, da pomaga slabše učečim se pri učenju. Rada pobota skregane. Neke vrste dobrodelnica, bi ji lahko moderno rekli. Ali ombudsman, ali kako že? »Le z ljubeznijo osrečujemo drug drugega« zatrjuje zlatolaska s klobučkom. In če bi bili vsi otroci, mlajši in tisti starejši in tisti najstarejši vsaj malo podobni takšnim deklicam, ker mi otroci verjamemo, da jih je še veliko na svetu, bi bilo življenje ena sama pravljica, se vam ne zdi? tekst in foto Patricija Dodič Ročna dela OD GRBA DO CVETKE Kozina - Najbrž nam na misel, ko omenjamo klekljanje, najprej padejo mesta, kot so Idrija ali morda Železniki ali Žiri. Tamkajšnje čipkarice, se ve. Da Pa imajo Brkini tudi nekaj zlatih klekljarskih ročic, je manj znano in zato takšne razstave, kot je Pričujoča, vrednotijo njihovo -mnogokrat kar življenjsko delo. Klekljarica iz Slop, Cvetka Počkaj (na sliki v svetlo zeleni obleki), je ena tistih, ki so v življenju dali marsikaj skozi. Pri Petnajstih letih se je vpisala v Državno čipkarsko šolo v Matenji, kjer jih je klekljanja učila ga. Ivanka Strnad, doma iz Idrije, živeča na Baču pri Materiji. Ker Počkajeva ni videla boljše bodočnosti v naših krajih, se je odločila pobegniti v Trst, pristala je v tržaškem begunskem centru, nato Pa v Altamuri (Bari, J Italija). Nastanjena v zbirni center, je bila Poslana k družini v Napoli kot varuška in služkinja, kjer je preživela dve leti. Daleč stran od družine, sama, kjer ni smela poslušati slovenske besede oz. »teh Ciganov«, kakor se je izrazil takratni italijanski gospodar. Dopisovala si je s Francem, bodočim možem, ki je bil takrat že v Kanadi. Odločila seje zapustiti Italijo, dokumente pa je dobila pod pogojem, da se v dvajsetih dneh po prihodu v Kanado s Francem tudi poroči. Decembra 1959 seje vkrcala na ladjo za Kanado in po trinajstih dnevih takih in drugačnih razburkanosti, prišla v Toronto, se s Francem poročila in se zaposlila v tovarni peciva. Maja 1964 seje Cvetka dokončno vrnila v Slope in tam tudi ostala do današnjih dni. Je srečna babica Mihu, Anji in Filipu, hčerki pa zagotavljata, da ima Cvetka bližnje zelo rada, da rada pomaga, se veseli druženja s sovaščani, rada poje in pleše (kar je potrdila na razstavi:), zelo rada ima rože, nabira gobe, sestavlja puzzle iz 1500 malih sličic in seveda kleklja. V kozinski knjižnici je na ogled postavila neprecenljive klekljarske umetnine z veliko izbiro klekljarskih motivov, prte, prtiče, pladnje in druge zanimivost. Med drugim jugoslovanski grb, eno prvih stvaritev ma-tarskih klekljaric. Za glasbeni vložek je na otvoritvi razstave poskrbel Matevž Sosič na harmoniki. tekst Patricija Dodič, fotografija Vanja Šturm petek 13. Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu (mala dvorana) ob 20:00 koncert, 'Ali slep je, kdor se s petjem ukvarja?* MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak KŠlDrabor Kak 1869 Knežak petek Pivka, film, 13. Krpanov dom Hudič v nas (grozljivka) ob 20:00 mma sobota Ilirska Bistrica, koncert, 14. Dom na Vidmu Primorska poje (Že PZ Tamariska Izola, Oktet (vela dvorana) Godovič, Združeni MePZ Repentabor, Lovski PZ ob 20:00 Dekani, MoPZ Prom Renče, MePZ Divača, MePZ Obala Koper) Društvo Ate Im in JSKD Mi Bistra sobota Pivka, film, 14. Krpanov dom Vama hiša (akcijska misteriozna kriminalka) ob 20:00 Kirm Pivka sobota Ilirska Bistrica, koncert, 14. MKNŽ Muškat Hamburg (Rock 'n Roli, Slovenija) ob 22:00 MMnskitfub Nade Žagar nedelja Hrpelje, koncert, 15. Murni dom Primorska poje (ŽePZ Društva invalidov občine ob 17:00 Piran, MoPZ Zgun Šmihel, MoPZ Franc Zgonik Branik, MePZ Slovenski dom Zagreb, MePZ Štandrež, MePZ lipa Šempas) JSKD Sežana torek Postojna, gledališke predstave, 17. Kutami dom regijsko srečanje otroških gledališč Primorske ob 9:00 JSfflteZojna torek Kozina, ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), 17. Knjižnica Kozina pravljično-ustvarjalna urica ob 18:00 Krijmo tona sreda Postojna, gledališke predstave, 18. Kulturni dom regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin ob 9:00 Primorske »Vizije 2012« HD taroka sreda Ilirska Bistrica, koncert, 18. dvorana Glasbene šole srečanje Glasbene šole Ilirska Bistrica in Glasbene ob 17:00 šole Slovenj Gradec Gtolena šola Utira čtinia četrtek Ilirska Bistrica, fotografska razstava s predavanjem, 19. Knjižnica Makse Samsa »Podobe utišanih«, nagrada Slovenija Press Photo ob 19:00 2012 za najboljšo reportažo, Matic Zorman to Mul Sim in Kopito Makse Samsa četrtek Postojna, gledališka predstava (za abonma in izven), 19. Kulturni dom Postojna »Svobodni zakon« (komedija, produkcija Narodni ob 19:30 dom Maribor) Otona Postojna petek Ilirska Bistrica, gledališka predstava, 20. Doma na Vidmu »Ku lunca pade na tjrmin« ali »Ljubezen podira (velika dvorana) mejnike« (komedija, produkcija KŠTD Prešnica) ob 19:00 SCO Ma Bistrita sobota Pivka, film, 21. Krpanov dom Govorilnica (drama) ob 20:00 Kino Pivka ponedeljek Postojna, večzvrstna prireditev, 23. Kulturni dom Postojna 1 I 1 -s 1 i ob 19:00 Postojna Otona Postojna ponedeljek Postojna, razstava, 23. Galerija na vogalu »Voda, naša dobrina«, otvoritev razstave likovno ob 20:00 literarnega natečaja za mlade Oftatotoina torek Ilirska Bistrica, literarni dogodek, 24. Knjižnica Makse Samsa zaključek bralne značke »Beremo s knjižničarko« ob 10:00 Knjižite Makse Samsa in VDC koper - Buta Ilirska Krta torek Kozina, predstavitev diplomske naloge, 24. Knjižnica Kozina Opismenjevanje otroka z več motnjami, Lea Grk ob 18:00 Knjižite Kozina četrtek Postojna, predstavitev knjige, 26. Knjižnica Bena Zupančiča Priročnik jamskega reševanja ob 18:00 Knjižite Bena Zupančiča četrtek Ilirska Bistrica, razstava, 26. Knjižnica Makse Samsa restavratorski večer TOK, nastopa ŽePZ Kombinat ob 19:00 Knjižite Makse Samsa in JSKD lirska Bistrita četrtek Pivka, film, 26. Krpanov dom Grivasti vojak (vojna drama) ob 20:00 kino Pivki petek Ilirska Bistrica, koncert, 27. MKNŽ Dumbell (RockfRoll, Nemčija) in Ati edge and the ob 22:00 shadovvbirds (PsychoHy Rodr 'n Roli, Madžarska) Mladinski kUfiade Žagar sobota Juršče, koncert, 28. kulturni dom Shod na Jurščah: Duo Remix ob 20:00 Vaška skupnost Juršče, KO Juršče sobota Ilirska Bistrica, koncert, oo s MKNŽ Pyroklast (HC-Punk, ZDA) ob 22:00 Mladinski klub Kade Žagar nedelja Juršče, razstava, 29. kulturni dom Shod na Jurščah: Razstava slik in lesenih unikatnih ob 15:00 izdelkov Vaška skupnost Juršče, KO Juriče nedelja Juršče, gledališka predstava, 29. kulturni dom Shod na Jurščah: »Oh, ta fejsbuuk« ali »Poldi se ob 17:00 ženi« (monokomedija, produkcija Teater Harlekin) Vaška skupnost Juršče, KO Juršče nedelja Pivka, film, 29. Krpanov dom Footloose (romantična plesna drama) ob 20:00 Kino Pivka Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa do 12, aprila fotografska razstava, 30. obletnica Desetega brata Kripto Makse Samsa in JSKD liska Kstrto Postojna, razstava, Galerija na vogalu Svilena popotovanja in govorica rok in duše do 21, aprila (razstave svilenih rut in nakita, v izdelavi članov študijskih krožkov Doma upokojencev Postojna) Otona Pustoto " Kozina, likovna razstava, Knjižnica Kozina Akvareli-MarjanMiklavec do 30, aprila Knjižnica Koma Postojna, razstava, Postojnska jama Skrivnostna zapuščina zmajev (Koncertna dvorana) do 7. maja tetojnstejama, Slovenski etnografski muzej Ilirska Bistrica, likovna razstava, Bistro Baladur Kubizem in realizem-Primož Tomažič do 10. maja Društvo za urbano Muro Kompresor Postojna, razstava, Notranjski muzej Fosili iz okolice Kamnika do 12. maja Zavod Znanje nedelja Postojna, koncert, 1. Kulturni dom Primorska poje (ŽePZ Cetklanke Cerkno, MePZ ob 17:00 Maestral Koper, VoS Šumljak Budanje, MoPZ Pergola Sv, Peter, MoPZ Skala Gabrje, VoS Radost Godovič, MePZ Frančišek Boigija Sedej Števerjan) UD Postojna nedelja Ilirska Bistrica, koncert, 1. Športna dvorana Veliki koncert ob 20-letniri časopisa Snežnik OŠ Antona Žnideršiča (Malibu, Primorski fantje, Fantje s Praprotna, ob 18:00 Zapeljivke, Lidija Percan, Ansambel Toneta Rusa, Ylenia, Mariachi, Marjan in Jože, Jasna Kuljaj) Agencija Naglas nedelja Pivka, koncert, 1. Dvorana Skala Večer z Akordi ob 19:00 Ansambel Akordi torek Ilirska Bistrica, ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), 3. Knjižnica Makse Samsa Velikonočne delavnice za otroke ob 10:00 Knjižnica Makse Samsa sreda Ilirska Bistrica, ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), 4. Knjižnica Makse Samsa Velikonočne delavnice za otroke ob 16:00 Knjižite Makse Samsa četrtek Pivka, koncert, C Avla OŠ Pivka Naša pomlad (revija otroških in mladinskih pevskih J. ob 17:00 in 18:30 ; zborov, strokovni spremljevalec Ambrož Čopi) JSKD Postojna petek Hrpelje, likovna razstava, C Kulturni dom Sladka Istra 0. ob 18:00 do 18. aprila JSKD Sežana petek Ilirska Bistrica, fotografska razstava, C Dom na Vidmu Zaključni večer z razstavo izbranih in nagrajenih 0. (avla) del foto natečaja »Pust 2012« ob 20:00 Peto klili Sulec petek Ilirska Bistrica, koncert, C MKNŽ Thantifaxath (black metal, Kanada) in Aesahaettr D. ob 22:00 (black metal, Kanada) Mladinski klub Kade Žagar sobota Pivka, film, 7. Krpanov dom Mamuti lovijo komet (animirana sinhronizirana ob 19:00 družinska pustolovščina) kino Pivka torek Kozina, študijski krožek (Spoznaj se). 10, Knjižnica Kozina Ponovno povezani, Mojca Fabjan ob 18:00 Knjžito Kozina sreda Ilirska Bistrica, predavanje, 11. Dom starejših občanov Srečanje svojcev bolnikov z demenco, mag,Tatjana ob 18:00 Cvetko, dr. med. Dotn stanj® občanov lirska Bistrila, Slovensko združenje za pomoč eri demenci' četrtek Postojna, predavanja, 12. Knjižnica Bena Zupančiča Predstavitev humanitarno medicinske odprave v ob 18:00 Ugando Knjižite Bena Zupančiča četrtek Ilirska Bistrica, predstavitev knjige, 12. Knjižnica Makse Samsa Slava vojvodine Kranjske (biografska izdaja ob 19:00 knjige, sodeluje Zavod Dežele Kranjske) Knjižnica Makse Samsa četrtek Postojna, muzikal (za abonma in izven), 12, Kulturni dom Postojna »lnštnrkrije iz življenja« (dramska skupina, plesna ob 19:30 skupina in Big band Šolskega centra Postojna s solisti) Ohma Postojna petek Ilirska Bistrica, predavanje, 13, Knjižnica Makse Samsa Spremembe na Zemlji in preskok zavesti v letu ob 18:00 2012, zdravilka Oli Lukner Knjižnica Makse Samsa in Klub študentov lirska Bistrica petek Šembije, likovna razstava, 13. vaški dom Barbara Šenkinc (vitraži) in Ilija Martič (slike); ob 19:00 sodelujejo: Polona Skodič, klapa Nevera (Hrvaška), do 20. aprila TrubaS Dejana Iliča (Srbija) lija Martič Knjižnica Makse Samsa in 1SKD Ilirska Bistrica i; k f r~> /\ ' T INFO: igor.stemberger@gmail.com ; * © Ej.lšžsff/. uspešni projekti... marec 2012 Nova tovarna Zelena luč za izgradnjo nove tovarne na Kalu Pivka d.d. (Pivka) je 29. februarja 2012 uspešno pridobila veljavno gradbeno dovoljenje za izgradnjo nove tovarne za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov na Kalu pri Pivki. Vlogo za omenjeno dovoljenje je pri Upravni enoti Postojna vložila septembra 2011. Hkrati je Pivka 29. februarja 2012 podelila stavbno pravico januarja 2012 ustanovljeni družbi Delamaris Kal d.o.o. S to pogodbo so bile na Delamaris Kal prenesene tudi vse pravice na projektni dokumentaciji in gradbenem dovoljenju. Osnovna dejavnost družbe Delamaris Kal je storitvena proizvodnja, in sicer za znanega naročnika - družbo Delamaris. Nadzorni svet Pivke je bil na seji 15. februarja 2012 seznanjen s konceptom izgradnje obrata za predelavo rib in je podal soglasje za podelitev stavbne pravice. Družba Delamaris Kal je bila ustanovljena z namenom večje možnosti za pridobitev razpisanih evropskih nepovratnih denarnih sredstev za investicije na področju proizvodnje in predelave rib na območju Republike Slovenije. V prihodnjih dneh bodo v družbi Delamaris Kal tako kar največ pozornosti in energije namenili vlogi za pridobitev nepovratnih evropskih denarnih sredstev, ki so namenjena prav podjetjem na področju predelave rib in izdelave ribjih izdelkov v Sloveniji. »V kolikor bomo pri pridobitvi sredstev uspešni, predvidevamo, da bi se gradnja lahko pričela maja 2012, zaključena pa bi bila do konca leta. V Delamarisu Kal trenutno zaključujemo skrben izbor konkurenčnega ponudnika za izgradnjo objekta. Želimo namreč izbrati izvajalca, ki nam bo po predvideni ceni ponudi najvišjo kakovost,« je poudaril Aleksander Debevec, član uprave Pivke in direktor družbe Delamaris Kal. Janez Rebec, predsednik uprave Pivke in direktor Delamarisa, k temu dodaja: »Ne glede na ustanovitev nove družbe, bo izdelke blagovne znamke Delamaris še naprej, tako kot doslej, prodajala družba Delamaris. Slednja namreč z ustanovitvijo družbe Delamaris Kal ne bo prenehala delovati, temveč bomo v njen razvoj in delovanje, še naprej dolgoročno vlagali«. Ocenjena vrednost investicije - 6 milijonov evrov Ocena investicije v novo tovarno se danes giblje v višini okrog 6 mio evrov. Ta vrednost, poleg ocene za samo gradnjo osnovne hale in opreme, upošteva tudi uskladitev vseh ostalih potreb in poslovnih ciljev z danimi možnostmi. Zato je posledično višja od prvotne (osnovne) vrednosti investicije, ki je znašala približno 3,5 mio evrov. K osnovi oceni investicije so namreč prišteli še načrtovane dodatne prostore, ki bodo namenjeni širitvi proizvodnih linij z linijami za nove perspektivne izdelke, investicijo v tehnološko modernizacijo proizvodnje in avtomatizacijo posameznih procesov dela ter stroške, ki so povezani s prerazporeditvijo oziroma krčenjem trenutnih 35.000 kvadratnih metrov površine, na kateri Delamaris proizvodnjo opravlja danes, na cca: 8.000 kvadratnih metrov površine, kolikor bo namenjenih proizvodnji v novi tovarni - tako bodo Delamarisu zagotovili optimalno obvladovanje stroškov in konkurenčnejše poslovanje na dolgi rok. V&JKoNOČi JA AKCt • PIŠČANEC PRIPRAVLJEN ZA PEKO, svež • SVEŽE PEČENI PIŠČANCI • PIŠČANČJA BEDRA zamrznjena • PERUTNINSKE PLESKAVICE, sveže • NJAMI PIŠČANČJA PEČENA ŠUNKA 350g 1,99 Akcija traja do 8. aprila 2012. Več o ponudbi mesa in izdelkov na www.pivkap.si ali v trgovinah: Diskont Kal pon. - pet.: 7.30- 18.30 sob.: 7.30- 12.30 ned.: 8.00 -12.00 T: 05 70 31 020 Trgovina Marof pon. - pet: 7.30- 19.00 sob.: 7.30- 13.00 ned.: 8.00-12.00 T: 01 70 71 945 ENERGETSKO VARČNA OKNA SMREKA • MACESEN • LES/ALUMINIJ Turška zgodba Zares moje Sultan je vprašal svojega svetovalca: »Kako veliko je tvoje bogastvo?« Svetovalec mu je odgovoril: «Pri sultanovi glavi prisegam, da samo tisoč zlatnikov.« Sultan se je razhudil: «Usmrčen boš, ker si zaman prisegel na sultanovo življenje. Ljudem je dobro znano, da imaš več kot pet tisoč zalatnikov.« Svetovalec pa mu je odgovoril: «To ni moje, ker jih ne bom vzel s seboj, ko bom zapustil ta svet. Zares mojih je tisoč zlatnikov, ki sem jih podaril v dobrodelne namene.« In sultan seje zahvalil. turška zgodba Neta BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE Od privatne hiše do manjšega naselja Rezervoarji za deževnico IZREDNA CENA: Že od 2.150,00 € + brezplačna dostava & montaža! 041 / 712 487 rogl.darko@siol.net .mmmsm URNIK 8.00 - 16.00 sobota 8.00 - 13.00 nedelja zaprto KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK VSAK DAN MMPtffeMSA I »op -zo-oo Mali oglasi.. PRODAM Prašiče za zakol ali nadalnjo rejo, mesnate pasme, iz Štajerske. Teža od 70 do 100 kg. Cena 1,70 EUR/kg, možna dostava. Informacije: 040/799-341 PRODAM Večjo količino kislega zelja, z dostavo. Informacije: 040/799-341 PRODAM Domač jabolčni kis iz nešpricanih jabolk domačih sort. Informacije: 040/888-452 PRODAM BELO VINO CHARDONNAY: 1,20 EUR/LITER ČRNO VINO, CABERNETSAUVICNON: 1,3 EUR/LITER VIPAVSKI VINORODNI OKOLIŠ. Informacije: 031/362-862 ••••••••••••••••••••••■•••••••• marec 2012 novice, oglasi, obvestila... ikii«© group Čebelarski festival Pri slovenskem klubu Jadran v Melbournu, je v nedeljo, 04.03.2012. potekal ČEBELARSKI FESTIVAL. Festival je organizirala Čebelarska šola, ki pa je hkrati oddelek kluba. Ta oddelek je zelo aktiven in uspešen. Članstvo pa je multikulturno, zato so obiskovalci festivala bili različnih narodnosti in prišli so v velikem številu. Prav gotovo je k temu pripomogla tudi dobra obveščenost o tem dogodku. Radio SBS je obveščal v nekaj različnih jezikih, na radiju 3ZZZ je imel razgovor Stane Starc (Stane je eden od ustanoviteljev te sekcije), reklamiranje v lokalnih časopisih in postavljene so bile tudi velike reklamne table ob cestah v predmestjih pred Di-ggers Rest. Dogodki tega dne do bili: - stojnice z medom in izdelki iz medu, - pokušnja istih, - demonstracije o pridelovanju medu, - čebelja brada, - bogat srečelov, - otroško igrišče, - ples na odprtem ob zvokih skupine 'Rocking Harmonik', Bil je to še en dan, da ob dobri hrani, pijači, glasbi in prijetnem vzdušju, preživimo med prijatelji in znanci. Izlet Zadnje čase imamo avtobusne izlete redno skoraj vsak mesec. Izlet v mesecu januarju nas je popeljal na podeželje. Obiskali smo jezero Appelock blizu Bendiga. Ob dobri organizaciji izleta in tudi od dobri postrežbi in z ostalimi dobrotami, smo preživeli še en prijeten dan. Ob osvežujoči sapici, katera je vela od jezera, pa smo se kar lepo odpočili. www.eragon,si VRHUNSKI SISTEMI NA RELEJE Vodno hlajeni gorilnik na petete Eragon 5/35kW Nudimo tudi industrijske kotlovnice na vse oblike lesne biomase od 25 do 22Q0kW. /BLET GARA-iCIJta 1,- MgvnvMk-kurtšče -qj| I 2 trn GARANCIJE.; v, Jože Jereb-. Andrej Peternelj: Dejan Pajer: 070481900 / 041 624182 / 041777568 Sistem subvencioniran iz EK0 sklada. Izlet v mesecu februarju seje preusmeril na drugo stran mesta. Iz klubskega zemljišča smo krenili ob rani uri. Obiskali smo znane peščene skulpture (sand skulptures) v Melbournski četrti Frankston, v bližini imeli kosilo in pot nadaljevali na samo špico Mornnington polotoka, v kraj Portsea. Ogledali smo si znane bunkerje in vkope, narejene v času druge svetovne vojne, kakor tudi druge zanimivosti v okolici. Tam je ohranjen in na ogled tudi kamp, kjer so nastanili azilante iz Kosova. Vsak izlet posebej je enkratno doživetje. V družbi prijateljev in znancev pa ima še veliko večji pomen. Hvala organizatorjem Romani in Zlati. Za 'Jadran'Marija Iskra Teli 05/7110100 www.teles.si, inlo@teles.si NOVI NAROČNIKI PREJMEJO DARILO PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • faz: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Man Rutar ... PRODAJA PROj, PLAN OKNA /VRATA /GARAŽNA VRATA * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU Jj VELIKA IZBIRA VSEH VRST: O GARAŽNIH VRAT O INDUSTRIJSKIH IN POŽARNIH VRAT O VHODNIH VRAT IN PVC OKEN O MENJAVA VRAT V ENEM DNEVU jamstvo do 10 let 80-letna tradicija proizvajalca vrhunska nemška kakovost delujemo po vsej Sloveniji PROPLAN d. o. o., Krtina 144, 1233 Dob pri Domžalah tel.: 01/564 25 66, gsm: 051/306 326, e-pošta: info@proplan.si www.proplan.si Novice naših zdomcev fi0 TELES kabelska televizija - Ilirska Bistrica Digitalna televizija Različni TV programi v standardni in visoki ločljivosti možnost izbire raznih televizijskih paketov HB® c*116© “KABELSKA TV, TUDI NA ŠIROKOPASOVNEM OPTIČNEM OMREŽJU” O IkigaK Kolesarstvo f PRIPRAVE NA NOVO SEZONO N ŽE V POLNEM TEKU Martin Otoničar je že začel priprave na novo sezono. S svojim kolesarskim klubom je nedavno opravil priprave v Španiji, trenutno pa izkorišča prijetne pomladanske dneve tudi za treninge na domačih cestah. Foto: osebni arhiv Karate ODLIČNI REZULTATI NA KARATE TURNIRJU V nedeljo, 18.3.2012 je v Tolminu potekal 3. Mednarodni karate turnir odprtega tipa »Pokal mesta Tolmin. Tekmovanje je potekalo po ITKF tekmovalnih pravilih. Razpisanih je bilo pet tekmovalnih disciplin v dvanajstih kategorijah. Skupno je tekmovalo 290 tekmovalcev iz Slovenije in Italije. V disciplini KATA POSAMEZNO je naš član Izidor Dovgan osvojil prvo mest, Martina Volk drugo mesto in Lori Zadnik ter Bobnar Andraž 3. mesto - Gashi Florjan je bil četrti. V disciplini KATA EKIPNO- je ekipa v zasedbi: Bobnar Andraž, Dare Pavlovič in Izidor Dovgan, prejela zlato odličje. Vsem članom kluba čestitamo za medalje, še posebej pa za udeležbo. Tekmovanje je organiziral karate klub Goryu v sodelovanju s Slovensko zvezo tradicionalnega karateja, občino Tolmin in Zavodom za šport občine Tolmin. Karate klubu Goryu se zahvaljuje- mo za povabilo in odlično pripravljen in organiziran turnir. Meta Oblak - KK Oldersi DanKuchen Prava izbira kuhinje! Dan Studio Logatec Tovarniška cesta 03 1370 Logatec info@dankuchen-logatec.si daniogatec@yahoo.com 041 722 509, 040 188 648 Obiščite nas tudi na naši facebook strani! mmš ^0.0. Idrija, Ulical^crbor^SO^nja ^ T:053743660• E:blt@blt.si• www.falt.si "Qj.\Jlj.\V]\]j.\ VjIMA U '1A VAZ" Nagradna igra poteka od 1. januarja 2012 do vključno 31. maja 2012. Organizator nagradne igre je BIT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija. Nagradno žrebanje bo potekalo 1. junija 2012 v poslovnih prostorih BLT d.o.o. Idrija. Ob nakupu garažnih vrat se lahko potegujete za naslednje nagrade: Vračilo kupnine za garažna vrata do višine 1.500,00 EUR, vikend paket nočitev v apartmaju TERME PTUJ za 2 osebi, vračilo kupnine za montažo vrat do višine 150,00 EUR, daljinski oddajnik za garažna vrata, kapa BLT am -r ROBI KRANJEC V POSTOJNI Postojna - Najuspešnejši slovenski smučarski letalec Robi Kranjec seje v preteklih dneh mudil v Postojni. Spomnimo, da je Kranjec na zaključku svetovnega pokala v Planici na zadnji tekmi sezone osvojil 3. mesto in si s tem zagotovil mali kristal- ni globus v smučarskih poletih. Samo teden dni prej pa je na največji letalnici na svetu, v norveškem Vikersundu, s poleti 217,5 in 244 metrov postal svetovni prvak. Z 244 metri je izboljšal slovenski rekord in postavil tretji najdaljši polet v zgodovini. Zato ne čudi množica navdušencev, kije Robija Kranjca pričakala tudi na OMV-jevem bencinskem servisu v Postojni, kjer seje 21. marca zaustavil za kratek čas, na poti proti Kopru. Kranjec je Postojnčanom delil avtograme in plakate, s tistimi najbolj zagretimi pa seje postavil tudi pred fotoaparat. tekst in foto Igor Štemberger Delil je avtograme... 20 let časopisa INSTALACIJE Kovačič Stojan Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: ‘CENTRALNO OGREVANJE ‘VODOVODNE INSTALACIJE ‘PLINSKE INSTALACIJE ‘KLIMATSKE NAPRAVE ^ VIEfMANN Buderus e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si šport e • • Atletika MITING NOTRANJSKO KRAŠKE LIGE V ATLETIKI V športni dvorani Skala v Pivki je 6.3.2012 potekal miting Notranjsko kraške lige v atletiki za osnovnošolce. Gre za drugi miting v tej sezoni. Udeležilo se ga je tudi 17 atletov iz Tekaškega društva Bistre. Tudi na tem tekmovanju so mladi atleti dosegli zavidljive rezultate. V teku na 30 metrov je bila Lara Jagodnik ponovno najhitrejša in osvojila prvo mesto. V tej disciplini sta na zmagovalnem odru stali tudi Nina Uljan in Ana Samokec, ki sta vsaka v svoji kategoriji dosegli drugo mesto. Nina Uljan je bila odlična tudi v teku na 300 metov, kjer je v svoji kategoriji premagala vse tekmovalke in osvojila prvo mesto. Uspeh naših atletov v disciplini teka na 300 metrov je zaključil Matej Fabijan z doseženim tretjim mestom. Da imamo v Ilirski Bistrici tudi odlične tekmovalce v tehničnih disciplinah so dokazali Luka Samokec z zmago v suvanju težke žoge, Lara Jagodnik v skoku v daljino z mesta in Deja Dekleva v suvanju težke žoge, ki sta osvojili drugo mesto, ter z doseženimi tretjimi mesti v svojih kategorijah Ana Samokec v skoku v daljino z mesta in Kaja Boštjančič v suvanju težke žoge. Kot sodniki so na tekmovanju sodelovali tudi atletski sodniki iz bistriškega sodniškega zbora. REDNI OBČNI ZBOR TEKAŠKEGA DRUŠTVA BISTRC V petek, 9. marca je potekal peti redni občni zbor Tekaškega društva Bistre. Upravni odbor je udeleženim predstavil letno poročilo o delu. Tekaško društvo Bistre je bilo ustanovljeno 12.10. 2007 z namenom združevanja in povezovanja posameznikov, ki gojijo zdrav način življenja in uživajo v preživljanju prostega časa na aktiven način. V lanskem letu je bilo včlanjenih 70 članov. Poleg dela z odraslimi tekači v društvu skrbijo tudi za delo z mladimi atleti saj pod okriljem društva deluje tudi atletski krožek, ki ga obiskuje preko 40 otrok. V preteklem letu je ustanovljen tudi zbor atletskih sodnikov, ki uspešno sodelujejo na različnih atletskih tekmovanjih. V letošnjem letu je upravni odbor doživel nekaj sprememb. Na čelu društva je Gregor Kosič kot predsednik, člani pa so še, Tatjana Črnigoj, Ana Fatur Seizovič, Anica Samsa, Vesna Boštjančič, Katarina Černe Štemberger, Mladen Teofilovič, Gregor Kovačič in Marko Stanič. Drago Seizovič ZIMSKA REŠKA LIGA V Kastavu se je končala letošnja sezona zimske tekaške lige. V zadnjem kolu je kljub temu, da je na štartu silovito potegnil Jože Berginc, zmagal Uroš Taks, drugi je bil Blaž Barac, tretji Bojan Ivoševič. Takšen je tudi končni vrstni red, Blaž Barac je v zadnjih dveh kolih pritekel na drugo mesto. Pri ženskah je tokrat zopet tekla Manica Ra divo in zmagala pred Veroniko Erlič in Sandro Antuno-vič. Zmagovalka lige Suzana Alberini tokrat ni tekla. V Super kids ligi je Teja Jenko zmagala, Žana Radivo (tekmovala je prvič) je bila četrta. Ekipa Primorske novi-ce-Snežnik je izboljšala svoje točke, Gregor Kovačič (11), Manica Radivo (19) Jože Berginc je bil 20, Roman Koprivc pa 23, ter tako v končni razvrstitvi osvojila peto mesto. Skupni zmagovalci lige so postali: Uroš Taks, Blaž Barac in Bojan Ivoševič-moški, Suzana Alberini, Sanja Antunovič, Veronika Erlič-ženske, Ivan Marič-Blekič, Josip Jurkovič in Krešo Glavaš-po hendikep lestvici (izločijo se tekači po absolutni lestvici), Pjeter Nua, Leon Pandža, Filip Cvjetič-Super kids fantje in Teja Jenko, Ira Vukovič in Karja Šešelja-Super Kids deklice. V skupni razvrstitvi je zaostala samo za najhitrejšim fantom. Ekipni Zmagovalci so Slo-Cro team v kateri sta sodelovala Uroš Taks in Matjaž Kešanski, drugi so člani KTCB Bribir 1288 I., tretja pa ekipa AK Liburnije, četrti AK Rival, peta je Bistriška ekipa Primorske-novice Snežnik (Manica Radivo, Gregor Kovačič, Jože Berginc in Roman Koprivc), sledita še ekipi Ugo.d.o.o in Guitar caffe. Podeljena so bila tudi priznanja za udeležbo na vseh tekih v zadnjih treh letih, dobil ga je tudi Uroš Taks. Od naših tekmovalcev je Ureš Taks odtekel vsa kola, sledijo Berginc in Koprivc z 7 teki, Kovačič 6, Kešanski 5,Manica Radivo se je udeležila prve in zadnje prireditve. Pri deklicah je Teja Jenko odtekla vse 4 preizkušnje, Žana Radivo je sodelovala na zadnjem teku. Oba naša tekmovalca sta obranila zmagi iz prejšnje sezone. Tekmovalci so letos ostali brez denarnih nagrad, reška občina projektu ni dodelila sredstev, je pa vodja lige Igor Maleševič poskrbel za manjšo zakusko, tako da se je druženje z podelitvijo ob prijetnem vremenu kar podaljšalo. V naslednji sezoni bo liga najverjetneje doživela nekaj sprememb, morda se obeta celo ena tekma v okolici Ilirske Bistrice. Rezultati in ostalo na http://melez.blog.hr/ RK INTARZIJA d.o.o. T topcom Vse, kar potrebujete pri svojem delu! SPOMLADANSKA AKCIJA od 12. 3. do 13. 4.2012. Oglejte si naš novi akcijski katalog na www.mfm-intarzija.si I IO% AKCIJSKI POPUST na vse tiste notranje in zunanje barve, katere za vas takoj zmešamo v naši avtomatski mešalnici. Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00, urnik: od 7. do 19. ure, sobota: od 7. do 13. ure Futsal turnir deklet V nedeljo 18. Marca smo člani ŠKD KRT organizirali futsal turni, katerega so se udeležile ekipe IZOLE, GORJANSKEGA in domača ekipa KALC VIZIJA. V zanimivih tekmah, polnih lepih preigravanj, duhovitih podaj in odličnih zaključkov akcij, je na tribunah uživalo kar lepo število ljubiteljev žogobrca. V prvi tekmi je bila naša ekipa Kalc VIZIJA boljša od ekipe Gorjanskega 11:1, v drugi pa od ekipe Izole 3:0 in osvojila prvo mesto. V tekmi za osvojitev drugega mesta je bila Izola boljša in prepustila zadnje mesto ekipi Gorjansko. Pohvaliti velja vse domače igralke, ki so pokazale napredek v igri! Turnirje potekal v korektnem in prijateljskem vzdušju. Skratka druženje, prijateljstvo in fair play so prevladovali! Sodnik, dolgoletni igralec futsala in član NK Ilirska Bistrica Borut Brozina ni imel težkega dela! Po koncu turnirja je podpredsednik in trener ekipe Brozina Roman podelil pokale. Za prigrizek po koncu turnirja so poskrbele igralke same, ter trener! V sodelovanju z ostalimi društvi in klubi bomo organizirali turnirje in omogočili dekletom druženje in uživanje v tej prelepi igri. Kalc Vojko Obvestila NK Ilirska Bistrica Napoved tekem članske ekipe NK Ilirska Bistrica 31.3.- NK II. Bistrica - Izola 7.4. - NK II. Bistrica - AH Mas Tech 14.4. - Tolmin -NK II. Bistrica 21.4. - NK II. Bistrica - Kranj 28.4. - Jesenice - NK II. Bistrica ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Nadaljujemo z AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA. Papir lahko prinesete na stadion, kjer je pripravljen prostor - takoj ob vhodu levo, kjer lahko pustite papir. PUNCE POZOR! TRENINGI SO ŽE ZAČELI Nogometni klub Ilirska Bistrica vabi vsa dekleta, ki obiskujejo 6., 7., 8. ali 9. razred osnovne šole in jih zanima nogomet, da se priključijo treningom v novi selekciji. Prijavite se lahko trenerju ženske ekipe Jadranu Stoparju na tel: 031/775-169. Nogometni klub vabi Vse veterane (starejše od 35 let), da se priključijo veteranski ekipi NK Ilirska Bistrica. Koordinator veteranske ekipe je Damjan Ljubič, tel: 040/744-061, pri katerem se lahko prijavite in se pozanimate o terminih skupnega druženja. Futsal Nogomet marec 2012 ____________stran za lepši dan... Nagradna križanka 1 r ELES SLOVENSKI PREVAJALEC, OPERNI IN KONCERTNI PEVEC. UREDNIK, UGANKAR (JOŽE, UGANKARSKA KNJIGA: KAJ VEŠ IN ZNAŠ?) MOŠKI PLEMENITIH LASTNOSTI, UGLAJENEGA VEDENJA SLIKA GOLEGA TELESA SEŽE KRAJ ZA PREŽIVLJANJE ZIMSKEGA ODDIHA POMANJKANJE MORALNIH NAČEL SLOVENSKI EKONOMIST (LOJZE) MANJŠI TOLMUN ZIDARSKA ŽLICA SLOVENSKI Se ŠK0V1Č (ROK ZVRST JAMAJSKE GLASBE NA OSNOVI JAZZA TRAVNIK 08 GOZDU X r GLASBENIK ATI (KAREL) 1 / X z PRIPRAVA V TAKSUU. KI 'DOLOČA CENO* TELES D.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 71 10 100 gsm: 041 616 411 e-mail: info@teles.si www.teles.si - kabelska televizija - širokošpasovni internet - IP telefonija NEKDANJA PRIMORSKA GLASBENA SKUPINA BOJAN ADAMIČ GLIVIČNA BOLEZEN, GOBICE VRSTA IGRE NA IGRALNI DESKI KLADA ZA CEPLJENJE DRV TV REALIZATOR VODNIK PRISLOV KI IZRAŽA DODAJANJE PRISTAŠ NOVOKAN- TOVSTVA ŽABJA NOGA FINSKI PESNIK Hkoski* MIHATOKAVC OBRED V KRISTJANE MANJŠI KONJ PEVKA PINTERIČ DROG V KOZOLCU SOSEDNJI ČRKI V ABECEDI OZNAČEVAN? sest FILMSKIH KADROV SMUČIŠČE MOZIRJEM BREZALKO- HOLNA PIJAČA sss BROWN TEKOČINA V ŽILAH KRVNIK GRŠKA ČRKA OKVARA IME ZA MALAJSKA LJUDSTVA INKOVSKI VLADAR sBIe TA- POŽIVILA TOPEL JADRANSKI VETER, JUGO PEVEC REDDING AVSTRIJSKA FILMSKA MOGOTEC S PERJEM NAPOLNJENA BLAZINA VRV.OŽA KOPNOV MORJU ■sassč ILIRJK,RMRO, tala, ZALOKA E GLAVNI ŠTEVNIK PRIPRAVA ZA navije NAJVIŠJA GORA FILIPINOV OBLIKA IMENA SREČKO NAJSTAREJŠE RUDARSKO M. PRI NAS IZRASTEK NA GLAVI GOVEDA VZORNI LJUDJE RAFKO IRGOLIČ SL. KIRURG (ZORAN MARU) NANOS SNEGA ŽIVAHEN PLES, TWIST NARAVNOST ZADNJE PREDIVO, TULJE ZENSKA IZ KNJIGE OUO VADIŠ NIKALNICA MEHKO USNJE IZ KOŽ DIVJADI KAR VLEČE LOKOMOTIVA diatonična LESTVICA SKRB OBOROŽENA KRAJA MATERIN # RIMSKA PROVINCA EDEN OD ČUTOV NIVES VIDRIH Mk ti KONICA EKU w PREBIVALEC NAŠE SOSEDNJE DRŽAVE EGIPTOVSKI BOG NEKDANJI SLOVANSKI VLADARSKI NASLOV - Poezija MEGLE, meglice Povsod je kotičke s svežino polnila, z iskrivim pogledom je netila tla, zanj se v množici vneto borila, jo nosil po rokah je bliže neba. Včasih od sreče je s pticami pela. A pela je njemu in dihala zanj, a muze si nove je kmalu želela, da staro pusti, se je zdelo zaman. Je tiho odšla, v meglo se je skrila, pred njim je bežala, neslišno mu vpila: »Še vedno sem tukaj, gola klečim, s snegom pokrita, topline želim!« Hodila je lažje, je skoraj letela, ko ni nog nastavljanje lepše živela. Še vedno on misli, da diha le zanj, tisto dekle, ki je z mislimi stran. Maja Dobrotinšek Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence in jih simbolično nagradili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do ponedeljka, 16. aprila 2012. Rešitev februarske križanke: REŠITEV -vodoravno: ČOKOLADKA, APOLONIJA, SOLASTNIK, OREHAR, VZPON, RAKAR, RUS, ELIKON, KURA, EKA, LISA, AN-SHAN, KANTINA, ETE, AKT, AZTEK, SPRAVA, OTI, NOB, ARO, ZIDAK, EVI, RIK, ATO, ODŽEJANOST, PAM, N AN D, MONIKA, ARI, CHIAPAS, DAR, TINJE, KNE, TRANS, ANGORA, JOK, ANJA, AORTA, ENS, STEK PRAVILNO GESLO KRIŽANKE: Veliki koncert časopisa Snežnik Izmed prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali 15 nagrajecev, ki prejmejo naslednje nagrade: večerjo v Okrepčevalnici Grili Danilo za dve osebi prejme: Barbara Frank, Ilirska Bistrica vstopnico za koncert 20 let časopisa Snežnik so prejeli: 1. Ivanka Cetina, Postojna 8. Jože Abram, Pivka 2. Ivan Križman, Postojna 9. Peter Filipčič, Tatre 3. Mahne Darinka, Tatre 10. Ana Pavlovič, Pivka 4. Inelda Karbič, Prestranek 11.Nataša Rožanec, Kozina 5. Barbara Dekleva, Materija 12. Gombač Sebastijan, Postojna 6. Jožica Mesec, Planina 13. Božič Lea, Ilirska Bistrica 7. Valerija Mankuč, Pivka 14. Rojc Vida, Zabiče Nagrajenci so bili o nagradah obveščeni po pošti. O kpmus Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.s' O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 Držite se svojih sanj in naredite vse, kar je potrebno, da jih spremenite v resničnost. Vedeževalka Miša vam s svojim darom pomaga, da vaše želje postanejo resničnost. Tel: 070 850 918 horoskop april 2012 Oven: Nekaj olajšanja po marčevskih naporih in tudi romantičnih trenutkov ljubezni bi vam iahko prinesel začetek aprila. A tisti, ki imate še neporavnane račune, boste cvetočo pomlad bolj slabo opazovali, saj bo nastopil čas, da uredite stare stvari. Če imate težave v partnerstvu, se bo treba resno ukvarjati z njimi, samski pa se ne boste mogli odločiti, ali bi ostali ali odšli. Bik: Še vedno vam bo prav prišel vaš občutek za denar, saj ga boste znali spretno obračati, skupaj s tem, pa bi lahko dosegli še kakšen pomemben cilj. Ni vam treba skrbeti, da bi vas delo preveč izčrpalo, saj bo Mars poskrbel za višek energije in tudi za vašo samodisciplino. Znali boste slediti svojim potrebam in si privoščiti več gibanja, kar je za bika zmeraj pohvalno. Dvojčka: Hoteli ali ne, boste delo morali postaviti na vrh lestvice svojih obveznosti, veliko bo pomenila vaša kreativnost, rutina pa vas tako vedno dolgočasi in izčrpava. Sonce za vas najbolj prijazno sveti spomladi, zato se radi prebudite iz zimskega spanja, kar bi lahko prineslo tudi sveže ljubezenske trenutke. Če ste samski, se lahko vroče zaljubite, a zaradi vpliva Venere v prihodnjih mesecih ne delajte velikih načrtov. Rak: Še naprej vas čakajo napori v poslovnem življenju in tako bo verjetno še ves mesec. Veliko boste računali, da bi največje stroške počasi le pokrili, pa saj je že skrajni čas za to. Ves čas se. vam namreč dozdeva, da imate veliko premalo denarja, a s tem ne bodite preveč obremenjeni, saj je povsem možno, da tudi zaradi vaših velikih finančnih skrbi napredujete počasneje kot bi sicer. Želeli bi si tudi več sreče v ljubezni, vsaj takšni, ki bi trajala dalj časa. Lev:Spet lahko odmislite vsako lenarjenje, saj zanj tudi aprila ne boste imeli časa. Še naprej se boste dobro zavedali, da lahko z dobro organizacijo dosežete najvišje cilje, zato spet ne boste znali reči ne,tudi, če ste se vsakodnevnih obveznosti že naveličali. Ni se vam treba bati, da bi trud ostal ne poplačan, nasprotno. Dotok denarja bo zdaj bolj stabilen in reden, kar vas bo osrečevalo. Devica: Mars se bo še vedno pomikal po vašem znaku, zato bodite pripravljene na večje zalogaje delovnih obveznosti. Tudi aprila vas bodo povsod potrebovali, opravljali boste tudi delo, ki ni vaše, zato boste občasno že vsega dodobra siti, a pozor, splača se vztrajati. Naj vas prvi meseci v letu, ki niso bili ravno vaši najboljši, ne odvrnejo od optimizma, že kmalu bo bolje. Skušajte se le malo bolj brzdati, četudi si že močno želite več strasti na ljubezenskem področju. Tehtnica:Počasi se stvari začenjajo odvijati na bolje, kljub temu, da vse tehtnice še ne čutite prave pomladi. To stanje se bo še najbolj odražalo v odnosih, kjer se sicer prilagajate, a to ni tisto pravo, kar bi dalo rezultate. Samski bi lahko v tem mesecu pokleknili pred ljubeznijo in v tem primeru, bi se ta zgodba lahko peljala še vse leto. Vezani boste spet odkrili lepšo plat vašega partnerja in se z njim še dodatno povezali preko skupnih aktivnosti, kar bo obema še kako koristilo. Škorpijon: Ne morete trditi, da vam leto ni naklonjeno, čeprav vse ne gre zmeraj gladko. Delo opravljate večinoma hitro, tekoče in natančno, zato boste še vnaprej nepogrešljivi za svoje sodelavce in nadrejene, saj boste kot svetilnik sredi morja, ki natančno pozna vse poti do uspeha. Denarno vam bo šlo dobro, vendar si boste včasih sami delali skrbi tam, kjer ni treba, a časi bodo tako naporni, da vas bo tudi lahko razumeti. Streleclmate zelo dobro in lepo lastnost, da večinoma uspešno vzpostavljate stike in ste za druge zanimivi. Zato verjetno tudi svoje težave rešujete bolj samozavestno, tudi, kadar časi niso najbolj prijazni do vas. Nad pomanjkanjem dela in denarja se ne boste mogli pritoževati, a za prav vsak evro se boste morali potruditi, bodisi z napornim delom, ali pa s prilagajanjem ljudem, s katerimi poslovno sodelujete. Kozorog: Šele zdaj se bodo videli rezultati vaše poslovne kreativnosti, ki vas vodi že vse leto. Dela bo veliko, energije in idej, kako ga izpeljati, še več, zato vas tudi pritok denarja ne bo skrbel. Še vas bo spremljal izjemen občutek za poslovna partnerstva, čeprav si boste morali priznati, da vas nenehno prilagajanje zelo utruja, a ko boste videli številke, tudi to ne bo težko. Tudi vaš pogled na ljubezen se bo spremenil, če so bili prvi meseci leta bolj romantični, boste zdaj težili k večji varnosti v odnosu s partnerjem. Vodnar: Tole leto seje za vas pričelo kar dobro, verjetno vam je pri tem v pomoč vpliv Urana. Ne manjka vam motivacije za delo, imate dobre ideje in tudi več poguma za sprejetje kakšne nove poslovne odločitve. Četudi vam večkrat na pot pade kakšna ovira, se ne predate. Kaj hočete še več? Izkoristite ta čas, ki je za vas še zelo prijazen, že kmalu bodo stvari videti drugačne. Morda tudi zaradi vaše preutrujenosti, saj do sedaj res niste imeli prave mere. Ribi: Mars po vas udarja z vso silo in tako bo seveda tudi ves april. Ne le več energije in samodiscipline, temveč tudi padci bodo prisotni. Poskrbite za pravo razmerje med delovnimi obveznostmi in počitkom, zadnji naj bo večkrat na dnevnem redu, tudi čez dan. Toliko bolj, če ne želite bolehati za prehladi, ki bi znali priti, kot opozorilo, da vaš imunski sistem ni najboljši. Ta mesec bo sicer po denarni plati dokaj miren, torej ne bo večjih zapravljanj. Vse dobro vedeževalka Miša ne prezrite... IbeSaiK O Nova ASTRA GTC m Njeaova nova najljubša igrača. www.opel-urbas.com Povprečna poraba goriva: od 4,5 do 7,21/100 km. Emisije CO?: od 119 do 169 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO? iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO;j, ki go lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem Opel partnerju in na spletni strani www.opel.si. Podatki se ne nanašajo na posebno vozilo in niso del ponudbe. Služijo izključno za primerjavo različnih različic vozila. Poraba goriva in emisij CO2 ni odvisno le od učinkovite uporabe motornih vozil, ampak od načina vožnje in drugih, netehničnih dejavnikov. Slike so simbolne. Avtotehna Vis, Celovška 228,1000 Ljubljana. PROJEKT - PODARIMO ZNANJE Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica se zaveda pomena pridobivanja znanja za življenje. Eno izmed pomembnih znanj je tudi uporaba interneta za svoje potrebe. Med temi potrebami je tudi opravljanje bančnih storitev preko spletnega portala. Univerza je v sodelovanju znanko Koper, Poslovno enoto Ilirska Bistrica pričela v mesecu marcu izobraževanje za opravljanje bančnih storitev preko spletnega portala oziroma usposabljanje svojih članov za uporabo Banke IN. Prvo skupinsko usposabljanje je bilo 7.3.2012. Banka IN omogoča, da skoraj celotno bančno poslovanje uredite od doma in ne izgubljate časa s čakanjem pri bančnem okencu. Banka IN je najcenejša bančna storitev in vam je vedno in povsod na voljo. Usposabljanje poteka v skupinah in individualno glede na potrebo in željo posameznega udeleženca. Skupinsko usposabljanje se izvaja enkrat tedensko, praviloma ob sredah popoldan, v pisarni društva v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, kjer je na razpolago tudi uporaba računalnika. Individualno usposabljanje pa se izvaja v prostorih banke s pomočjo njihovega strokovnega delavca. Za vse, ki nimate svojega računalnika, je na Banki Koper, PE Ilirska Bistrica na razpolago E-ko-tiček, kjer zainteresirani lahko opravi skoraj vse bančne storitve. Člani univerze ne zamudite priložnosti in svojo prijavo čim prej sporočite na mobilni telefon št.: 041 - 77 99 81 ali nam pišite na e-pošto: utzo.ilb@ gmail.com Z modnimi trendi v pomlad Ko pride v deželo pomlad, je vse bolj sončno in veselo. Da se v vsak nov dan podamo še boljše volje, pa lahko veliko naredimo sami - s pravim izborom garderobe, pričeske in ličenja. Ker se modni trendi nenehno spreminjajo, smo vam na prvi pomladni dan, v torek, 20. marca, v Mercator Centru Koper pripravili pestro modno revijo. Manekeni in manekenke so nam predstavili različne športne kolekcije, ki jih že najdete v trgovini Intersport. Primerne so ne le za rekreacijo, ampak tudi za prosti čas. Oblačila za vsak dan, pa tudi za posebne priložnosti, so prispevale in predstavile trgovine Modiana, Hipermarket in Tom Tailor. Poleg novih modnih krojev smo spoznali tudi barve, ki bodo modno zaznamovale naslednje tedne in mesece. Veliko je nežnih pastelnih tonov, pa tudi rjavi odtenki so še vedno modni. V trgovini Ars smo izbrali modno obutev, ki je lepo dopolnila izgled manekenov in manekenk. Pika na i pa so bili modni dodatki trgovine Slowatch in Kleo Bijoux. Predstavila seje tudi prodajalna Biyo-vis s svojimi prehranskimi dopolnili, kozmetiko in pripomočki za vzdrževanje zdravja. Mercatorjeva potovalna agencija M holidays pa je vse prisotne povabila k ogledu pestre ponudbe iz novega kataloga počitniških aranžmajev. Modno revijo so popestrili tudi otroci. Vedno prisrčni mali manekeni so se po modni brvi suvereno sprehodili v oblačilih letošnje živo-pisane pomladno-poletne kolekcije blagovnih znamk Benetton in ldexe. Oblačila so dopolnili z udobnimi, modnimi obuvali trgovine Ciciban. Ker je za brezhiben izgled zelo pomemben tudi make-up in pričeska, smo poskrbeli tudi zato. Manekene in manekenke so naličili v parfumeriji Beautigue, Revijo je popestrila glasbena gostja Nina Pušlar za modne prjčeske pa so poskrbe|i v frizerskem salonu Simple. Tudi, ko smo predstavili kvalitetne, bombažne pižame iz trgovine Tekstil, so te na lepo urejenih manekenih in manekenih izgledale naravnost odlično. Wir leben Autos NI PROIZVEDENA. ONA JE ROJENA. Kronika Poročanje o dogodkih na območju policijske postaje Ilirska Bistrica za obdobje od 1,2.2012 do 29.2.2012 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 7 kaznivih dejanj od tega 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje vloma, 1 kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, 1 kaznivo dejanje neplačevanja preživnine in eno kaznivo dejanje odvzema vozila, ki pa je bilo kasneje najdeno in vrnjeno lastniku. Policisti so v enem primeru zasegli manjšo količino prepove-,dane droge, zoper imetnika pa uvedli hitri postopek. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 8 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Dvema drž. Italije so policisti zaradi ilegalnega prehoda državne meje izdali globe in napotili preko mejnega prehoda Jelšane napotili nazaj v R. Hrvaško, 6 oseb, drž. Turčije je v postopku zaprosilo za mednarodno zaščito, zoper voznika Taxi vozila, ki je omenjene drž. Turčije prevažal je bilo na sodišče podano poročilo, ter kazenska ovadba zoper neznanega storilca za kaznivo dejanje prepovedano prehajanje državne meje. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 6 kršitev javnega reda in miru, in sicer 4 kršitve na javnem kraju in 2 kršitvi v zasebnem prostoru. Eno osebo so zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali do streznitve. Policisti so še opravili 12 ogledov travniških požarov in 3 oglede požarov na objektih, na katerih je tudi nastala premoženjska škoda. Na območju policijske postaje se je pripetilo 16 prometnih nesreč in sicer 6 z materialno škodo, ter 1 z lahkimi telesnimi poškodbami, v kateri seje poškodovala 1 oseba. V enih prometni nesreči je povzročitelj s kraja pobegnil, katerega pa so policisti kasneje izsledili. Obravnavali so še 5 primere povoženja divjadi, 1 povoženje psa, ter 1 prometno nesrečo s premoženjsko škodo na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje s preveliko količino alkohola v izdihanem zraku so pridržali 1 kršitelja, v dveh primerih pa so zaradi storitve hujšega prekrška po Zakonu o pravilih cestnega prometa, in sicer vožnje brez vozniškega dovoljenja, zasegli vozilo in zoper kršitelja podali na sodišče obdolžilni predlog. Glede na število travniških požarov, sušnega obdobja in prepovedi kurjenja na prostem bi radi opozorili vse, da se omenjene prepovedi držijo, kajti v prisotnosti vetra se ogenj še hitreje širi in ga je težje pogasiti. Tomaž Petrinčič policijski inšpektor I Karol Iskra komandir PP višji policijski inšpektor lil Mfi) GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI Bazoviška 46 6250 Ilirska Bistrica 05 / 714-15-17 Modna revija Znanje za življenje AVTOTEHNA VIS IN URBAS D.O.O. Postojnska cesta 37, 1381 Rakek, tel.: 01 705 25 55, www.opel-urbas.com UTŽO Ilirska Bistrica O SutaiK Snežnik v vsa gospodinjstva... marec 2012 Objave, oglasi, vabila V navdih in zabavo tovota towuz.toyota.si HAPPV TOVOTA Toyota. Avto, ki osrečuje. VERSO že za 159 € NAmESEC CENTERJEREB Polje 9 b, Izola (05) 616 80 01 Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Poraba goriva: 5,41-71/100 km, emisije Ctk: 140 -178 g/km. Today Tomorrouj Toyota Reprezentativni primer kredita: vrsta financiranja - finančni leasing; predračunska vrednost predmeta financiranja znaša 18.600,00 EUR. Lastna udeležba (polog): 8.048,03 EUR; skupni znesek kredita je 10.551,97 trajanje kredita 60 mesecev, mesečni obrok v znesku 159,00 EUR; zadnji obrok v znesku 3.720,00; skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe znaša 13.260,00 EUR; letna kreditna obrestna mera znaša 7,3%, kije spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor; stroški odobritve in priprave pogodbe so v višini 279,00 EUR. Efektivna obrestna mera znaša 8,53% na dan 05.01.2012. Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, kijih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, kijih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Efektivna obrestna mera je izračunana glede na dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita in potrošnika iz reprezentativnega primera. Efektivna obrestna mera je izračunana ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in stroški, ki vplivajo na efektivno obrestno mero, ostanejo enaki začetni višini in se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe. Zbiramo stare fotoaparate \ V fotokrožku na Gimnaziji Ilirska Bistrica delamo prav poseben projekt izgradnje svojega fotoaparata. Pri tem zbiramo stare fotografske, iz katerih bi se lahko naučili o delovanju kamer. Iščemo tako razbite in pokvarjene aparate, ki bi jih lahko uporabili za rezervne dele, kot tudi ohranjene in delujoče, s katerimi bi ustvarili muzejsko zbirko. Hvaležni bomo za kakršen koli star aparat, ki nam ga boste lahko darovali. Za predajo kontaktirajte mentorja na naslov marjan. krebelj@gmail.com oziroma telefonsko številko 041 808 801. Hvala lepa v naprej, Fotokrožek Gimnazije Ilirska Bistrica / ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO REŠEVALNIH PSOV V letu 2012 je mednarodna organizacija IRO (International Rettungshunde Organisa-tion) zaupala našemu klubu organizacijo odprtega državnega prvenstva reševalnih psov. Lokacija pisarne: Krpanov dom Pivka 07.04.2012 08.00-18.00 Tekmovalni program. PROGRAM 19.00 Druženje in pobratenje KVRPP in 05.04.2012 UPPH 10.00 Treningi na stadionu Pivka 08.04.2012 18.00 Otvoritev prvenstva 07.00-14.00 Tekmovalni program 06.04.2012 15.00-16.00 Razglasitev rezultatov in 08.00-18.00 Tekmovalni program zaključek vljudno vabljeni za KVRO Postojna, Majda Jesenko mrm > -""T E2SS3 V ' X Dacia Sandero + Paket plus Dacia Sandero Stepmag + Paket plus' e za 7.500 €* ' "> že za 9.400 €* že za 7.500 €* > ' > DACIA isuiuuj.dacia.si Reliable. No matter uihat. Izberite zanesljivega znanilca pomladi. Čudoviti Dacia Sandero, ki ga krasijo meglenke, klima in električni paket ter vznemirljivi Sandero Stepurag s klimo in radiem CD mp3. Oba odlikuje poskočen In ekološki euroS motor, ki vas bo zagotovo predramil iz zimske ležernosti. Prav tako vas bosta brez težav razveseljevala še veliko pomladi, saj ju odlikuje tudi 5 letna garancija." -Vela s pogoji meto Dana Hnantiianla m za voziti Iz zaloge "Vel|a ob Izpolnitvi prvega od dveh pcgdev: 5 let ali 100.000 km to ob nakupu z tona toanctanjem. DACIA SANDERO IN SANDERO STEPWAY: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU; 4,0 - 7,3 1/100 km. EMISIJE C02:104 - 169 g/km. 8 Tiso ABC PE KOPER 05/663 61 17 PE AJDOVŠČINA 05/364 33 02 PE POSTOJNA 05/721 28 28 PE NOVA GORICA 05/335 44 00 PE TOLMIN 05/388 47 00 'praznik SVETEGA FLORIJANA NA BUJAH Buje, ki sodijo pod košansko faro, bodo 6. maja praznovale svoj praznik. Sveti Florijan, čigar ime nosi tudi tamkajšnja cerkev, je zavetnik gasilcev, zato ta dogodek tu vsakoletno obeležijo s kulturnim programom. Na Bujah bo tudi letos potekalo tradicionalno srečanje društev, tradicionalna gasilska maša in blagoslov novih gasilskih vozil. Od 17. dalje bo sledil zabavni program s skupino Navihani Lisjaki, večer prej, torej sobota, 5. maj pa bo namenjena mladim, saj organizatorji pripravljajo rock večer s skupinami Reguiem, Evil Eve in Tomcat. k__________________________________________/ TIB STORITVE d.o.o. v sodelovanju s PROMETNI CENTER BLISK d.o.o. organizira tečaj za podaljšanja KODE 95 (vozniško dovoljenje za kategorije C in D) - tema 2012. Tečaj se bo izvajal v soboto dne 21.04.2012 v učilnici na Šercerjev! 17, 6250 Ilirska Bistrica, s pričetkom ob 8 uri. Ob prijavi predložite kopijo vozniškega dovoljenja. Prijave in informacije dobite na številko 01 515 01 60 SREČNO VOŽNJO!