SPLOŠNE KNJIŽNICE KNJIŽNICA ŠKOFLJICA V VECJIH, PRENOVLJENIH PRO­STORIH »Knjižnica je za družbo pomemben in koristen informacijski center, ki ga druž­ba ustanovi, vzdržuje in financira zaradi shranjevanja in desiminacije znanja vsem njenim clanom, pri cemer se mora knjiž­nica razvijati in prilagajati potrebam upo­rabnikov, poslovati racionalno ter se povezovati v sistem«. D.J. Urquhart Knjižnica na Škofljici je danes pomem­bno kulturno informacijsko središce obci­ne, ki zagotavlja možnost ucenja od mladosti do starosti. Omogoca svojim uporabnikom dostop do vseh vrst znanj in informacij po nacelu enakega dostopa vsem in vsakomur ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik in socialni položaj (brez zadržkov). S svojo kulturno, izobraževalno in soci­alno vlogo bogati in širi obzorja sedanjim in prihodnjim rodovom obmocja na kate-rem deluje. Za razvoj dejavnosti in storitev potrebuje knjižnica zagotovljene materialne pogoje, tudi prostor. In prav s tem se trenutno lahko pohvali, kajti selitev knjižnice v nove, trikrat vecje, sodobno opremljene prostore je pomembna prelomnica v raz­voju knjižnicne dejavnosti v obcini Škof­ljica. Ta slovesen trenutek se je zgodil na zadnji pomladanski dan – 20. junija letos. Knjižnica na Škofljici je v zadnjem obdo­bju vidno rasla in se razvijala. Zacela je pokati po vseh šivih in nuja po prostorski širitvi je bila iz leta v leto vecja. Vecletna prizadevanja za vecje prostore so konca­na. Sanje so se uresnicile. Novi prostori so pomembna pridobitev za lokalno skupnost, ki je poleg maticne knjižnice Prežihov Voranc tudi najbolj zaslužna zanjo. Za podporo projektu in razumevanje vloge knjižnice se predv­sem zahvaljujem nekdanjemu županu Obcine Škofljica Jožetu Jurkovicu, sedanjemu županu Boštjanu Riglerju in vodji knjižnice Almi Vidmar Mederal, ki je bila duša skupnega projekta. Knjižnicarstvo ima v Škofljici že dolgo tradicijo. Zacetki segajo v cas po drugi svetovni vojni, ko so se v okviru »Svo-bode«, zveze delavsko prosvetnih druš­tev, zacela ustanavljati krajevna kulturno prosvetna društva, ki so v program svo­jega delovanja vkljucila tudi ustanavljanje krajevnih društvenih knjižnic. Knjižnica Škofljica je bila ustanovljena okoli leta 1950, natancen datum ni znan. Prvi uradni podatki, ki govorijo o delova­nju knjižnice v letu 1954 povedo, da je takrat imela knjižnica 366 enot knjižne zaloge, vpisanih je bilo 38 clanov, ki so si v tistem letu izposodili 116 knjig. Danes pa, oziroma po podatkih za leto 2006 knjižnica Škofljica razpolaga s sko-raj 20.000 enotami knjižnicnega gradiva, in ima 1.850 clanov. Knjižnico je obiska-lo 35.000 uporabnikov, ki so si izposodi­li 107.000 enot knjižnicnega gradiva. Kljub neugodnim prostorskim pogojem se je knjižnica že od vsega zacetka dob-ro razvijala. Za to je zaslužna ga. Toncka Grat, ki je knjižnico vodila od leta 1968 do 1990. leta. Z izrednim cutom za delo z bralci, s prizadevnostjo, strokovnostjo in natancnostjo, je postavila trdne temel­je za nadaljnji razvoj knjižnice na Škoflji­ci. Ko je leta 1990 knjižnica postala enota maticne Knjižnice Prežihov Voranc, se je zacela pospešeno razvijati in posodabljati ob rednem financiranju dejavnosti iz obcinskega proracuna. Knjižnica se je veckrat selila. Njena prva vecja širitev je bila leta 1998 v prostorih stare šole, kjer je na 94m2 delovala do letošnjega leta, ko smo odprli knjižnico na 340 m2 delovne površine. Ob tej priložnosti je Knjižnica Prežihov Voranc izdala brošuro z naslovom Knjiž­nica Škofljica – knjižnica za ljudi, ki pri­kazuje pregled delovanja knjižnice od zacetka do danes. Knjižnica Škofljica je danes ena bolj uspešnih med šestnajstimi enotami v mreži Knjižnice Prežihov Voranc. Gre za sodobno knjižnico, vkljuceno v informa­cijski sistem COBISS, ki poleg gradiva na tradicionalnih in sodobnih nosilcih, upo­rabnikom omogoca tudi dostop do inter-neta in referencnih baz podatkov ter zanje organizira najrazlicnejše prireditve. Posredovanje znanja in informacij je namrec temeljno poslanstvo knjižnice, svojo socialno funkcijo pa izpolnjuje tudi s tem, da znanje in informacije posreduje vsakomur, ki to potrebuje in si tega želi ne glede na starost, spol ali socialni položaj. Knjižnica je prostor, kjer se srecujeta znanje in kultura; omogoca vseživljenj­sko ucenje. Kot kulturni prostor izziva domišljijo, vzpodbuja k branju, širi obzor­ja znanja, razvija cut za estetiko. Kot socialni prostor pa nudi možnosti za neformalno ucenje, iskanje in izmenjavo informacij, srecevanje, druženje razlicnih generacij prebivalcev iz okolja, v kate-rem uresnicuje svoje poslanstvo. Razvoj knjižnicarske stroke, informacij­ske tehnologije, potrebe okolja in prica­kovanja uporabnikov postavljajo pred knjižnico vedno nove izzive, na katere je mogoce uspešno in ucinkovito odgovar­jati ob ustreznem financiranju z javnimi sredstvi. Škofljica je bila ena prvih primestnih obcin v knjižnicni mreži Knjižnice Preži­hov Voranc, ki je prepoznala pomem­bnost in koristnost knjižnicnih storitev za svoje obcane. Prepricana sem, da bo v okviru možnosti še naprej uspešno podpirala delovanje, in omogocala razvoj knjižnicne dejavnosti. Naj se na koncu le še najlepše zahvalim vsem, ki so sodelovali pri projektu uspo­sobitve polepšane, predvsem pa pros-tornejše knjižnice. Obcanom Škofljice, sedanjim in bodocim obiskovalcem knji­žnice želim, da bi radi obiskovali knjižni-co ter s pridom uporabljali tradicionalne vire informacij obogatene z novimi teh­nologijami in storitvami. Kajti »Knjižnice so v službi cloveštva.« je zapisal Gorman eden od sodobnih teore­tikov bibliotekarstva. Milena Pinter Knjižnica Prežihov Voranc ŠOLSKE KNJIŽNICE OBCNI ZBOR DRUŠTVA ŠOL­SKIH KNJIŽNICARJEV SLOVE­NIJE 6. julija 2007 je v veliki dvorani Škofij­ske klasicne gimnazije v Ljubljani poteka-lo strokovno srecanje z obcnim zborom Društva šolskih knjižnicarjev Slovenije. Clani društva smo najprej soglasno izvo­lili organe društva za mandatno obdobje 2007-2009. Nato sta sledili porocili o delu društva za leti 2006 in 2007. V letu 2006 so bile v ospredju aktivnosti v zvezi z organizacijo kongresa šolskih knjižnicarjev. Društvo je sodelovalo tudi pri dopolnitvi programa Šolska knjižnica v zvezi s prehodom na evro. Za clane odbora je bila organizirana predstavitev prve verzije tega programa, ki bo deloval v okolju Windows. Konec leta je društvo prevzelo vsebinski del posodabljanja programa in izbralo clane testne skupine, za koordinacijo pa je skrbela Nataša Kuš­trin Tušek. Na zacetku leta 2007 je društvo za šolske knjižnicarje organizira-lo seminar COBISS 3, ki pa so ga zaradi premajhne udeležbe morali odpovedati, konec maja pa okroglo mizo na temo » Aprila je v Ljubljani potekala predstavitev programa Šolska knjižnica. Predstavniki društva so se udeležili tudi poletne šole hrvaških knjižnicarjev v Šibeniku. Predsednica društva Nataša Kuštrin Tušek je nato predstavila okvirni nacrt programa dela društva za leto 2008. V oktobru bodo organizirali kongres šolskih knjižnicarjev, katerega glavna tema bo razvijanje šolske pismenosti. Izvedli bodo tudi seminar za vodenje statistike v šol- ski knjižnici, pripravljalni seminar za šol­ske knjižnicarje, ki nacrtujejo vstop v polnopravno clanstvo COBISS, ter semi­nar o bibliosvetovanju. Predstavniki društva se bodo udeležili poletne šole hrvaških knjižnicarjev in letne konference COBISS. Okvirni program dela društva za leto 2008 je bil soglasno sprejet. Nataša Kuštrin Tušek je opozorila na problematiko varstva osebnih podatkov oz. na to, kaj za šolske knjižnicarje pomeni uresnicevanje 15. clena Zakona o knjižnicarstvu. Iz urada Informacijske­ga pooblašcenca, ki ima pristojnosti nadzora nad podrocjem varstva osebnih podatkov, so Zvezo bibliotekarskih druš­tev Slovenije (ZBDS) opozorili na uredi­tev varstva zbirk osebnih podatkov, ki jih pri svojem delu vodijo knjižnice. ZBDS je nato vsem knjižnicam poslala vsebino dolocb, ki jih morajo spoštovati pri svojem delu in izhajajo iz Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o knjižnicarstvu. Zadnji odstavek 15. clena doloca, da se osebni podatki zbrišejo eno leto po izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani. To pomeni, da je treba tekoce brisati podatke o neaktivnih clanih – uporabnikih, pri katerih je pote­klo vec kot leto dni po zapadlem clans­tvu in le-ti do knjižnice nimajo vec nobe­nih obveznosti. Višja svetovalka za knji­žnicno dejavnost Majda Steinbuch je pripomnila, da šolska knjižnica ni samos­tojna, ampak je del šole. Sprejet je bil sklep, da se na ZBDS pošlje predlog, da se brišejo podatki o uporabnikih po pre­nehanju izobraževanja in poravnavi vseh obveznosti, ki jih ima uporabnik do šol­ske knjižnice. Sprejet je bil tudi predlog za logotip društva. Komisija za promocijo bo prip­ravila razpis za logotip in ga razposlala po šolah. Na kongresu šolskih knjižnicar­jev pa bo imenovana komisija, ki bo logotip izbrala. Damijana Kisovec iz NUK-a je spregovo­rila o obveznem izvodu publikacij. V NUK je v 15 dneh po objavi potrebno poslati 16 izvodov, in sicer brezplacno ter na stroške pošiljatelja. Problem se pojavi pri nizkih nakladah, kot se to dogaja pri šolskih publikacijah. NUK je skušala doseci zmanjšanje števila obve­znih izvodov, vendar ni uspela. Damijana Kisovec je predlagala, naj v zvezi z zma­njšanjem teh izvodov šolski knjižnicarji apelirajo na Ministrstvo za kulturo. Na koncu obcnega zbora je sledila težko pricakovana predstavitev programa Šol­ska knjižnica v okolju Windows, ki je nastal v sodelovanju podjetij SAOP in MordiCom. Program Šolska knjižnica je namrec doslej deloval v okolju DOS, program pa je ustvarjal Robert Šturm. Ko se je le-ta upokojil, je vse skupaj zamrlo, programa ni nihce vec posodabljal, šolski knjižnicarji pa smo imeli z njim velike težave. Z neskoncnim olajšanjem smo sprejeli novico o posodobitvi programa, ki bo koncno deloval v okolju Windows. V Društvu šolskih knjižnicarjev Slovenije so ustanovili testno skupino šolskih knji­žnicarjev za preizkus programa. Društvo je prevzelo tudi izobraževanje za novi posodobljeni program, ki bo potekalo od 15. septembra dalje v razlicnih osnovnih šolah po Sloveniji. Septembra bo na spletni strani Društva zacela delovati tudi on-line pomoc, na kateri bodo uspo­sobljeni knjižnicarji nudili želeno strokov-no pomoc. Z velikim zanimanjem smo spremljali predstavitev programa, ki nudi kar precej izboljšav in novosti. Novi program deluje hitreje, posodabljanje je možno preko interneta, urejeno ima tudi inventuro, statistiko in je tudi zelo pregleden, saj se na primer vse, kar se dela pri obdelavi gradiva, pokaže v enem samem oknu. Program nudi tudi možnost dodajanja slike naslovnice, iskanja gradiva po vseh poljih in vseh besedah v naslovu itd. Ima tudi vgrajen spletni strežnik. Šolski knjižnicarji smo bili navdušeni nad programom, saj je res zelo pregleden in so mu dodane številne izboljšave. Pre-den pa ga bomo zaceli uporabljati, se bomo morali udeležiti izobraževanja, kar pa bomo seveda storili z najvecjim vesel­jem, saj smo ga cakali kar precej let. Majda Papež Srednja trgovska šola Ljubljana MEDNARODNA SRECANJA CHECKPOINT LITERACY 15. evropska konferenca o branju, Berlin, 5. – 8. avgust 2007 http://www.dgls.de/conference/ To je bila že druga evropska konferenca o branju, ki je potekala v Berlinu; prejš­nja (6. po vrsti) je bila leta 1989, ko je berlinski zid še stal. Naslov tokratne konference je mocno simbolicen: Check­point Charlie – danes samo še turisticna znamenitost, spomin – je bil v casu, ko je bil Berlin razdeljen na vzhodni sovjet-ski in zahodni ameriški del, edini prehod, kontrolna tocka. Podobno je konferenca o branju vsakic nekakšna »kontrolna tocka«, kje smo v Evropi s prizadevanji za boljšo bralno pismenost, je priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj ter pre­tok informacij s podrocja branja. 15. evropsko konferenco o branju je organizirala – po pokroviteljstvom Nem­škega ministrstva za izobraževanje in raziskovanje – Nemška zveza za branje in pisanje DGLS (Deutschen Gesellschaft f Lesen und Schreiben; http://www.dgls.de) v sodelovanju z IDEC-om, evropskim komitejem IRA – Mednarodne bralne zveze. Potekala je v prostorih Humboldtove univerze, zbralo se nas je vec kot 400 udeležencev iz vseh evropskih držav, precej iz ZDA, nekaj udeležencev pa tudi z drugih celin. Poleg uvodnih in sklepnih pozdravov ter na zacetku glasbenega programa, ki ga je izvajal »Kvartet Humboldt«, in na koncu povabila na naslednjo Evropsko konferenco, smo vsi skupaj poslušali samo tri plenarne referate, sicer pa smo se razdelili v številne sekcije, kjer so potekale predstavitve referatov, okrogle mize in simpoziji, med odmori so bile predstavitve posterjev. To je po eni strani bogastvo teh konferenc, kajti vsi udeleženci se lahko predstavimo in izmenjamo izkušnje, hkrati pa tudi pomanjkljivost, saj se prevec porazdeli-mo in tako težko pride do konfrontacije mnenj med predstavniki razlicnih strok. Tematski sklopi letošnje konference so bili naslednji: pismenost v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju; bralne zmožnosti in motivacija; razvoj znanja pisanja in pravopisa; govor in pismenost; ocenjevanje jezikovnega in pisnega raz­voja; medjezikovna in medkulturna pis-menost; ucitelji branja in ucenje strate­gij; bralno uspešne šole; pismenost in knjižnice; pismenost in tehnologija; pis-menost in demokracija; bralne in pravo­pisne težave v dodatnih programih; pis-menost mladostnikov in odraslih; med-narodne raziskave o pismenosti; spol in pismenost. V uvodnem plenarnem referatu pod nas­lovom Bralne zmožnosti v informacijski dobi (Literacy Skills in the Information Age) je Andreas Schleicher iz Nemcije primerjal rezultate mednarodnih raziskav pismenosti PISA in PIRLS ter ugotavljal, zakaj so otroci iz nekaterih držav mocno napredovali v pismenosti. Pirjo Linnakylä iz Finske je v referatu Kako navdušiti in pridobiti ucence za branje (How to Inspi­re and Engage Students to Read) pred­stavila metode in nacine dela uciteljev v štiri bralno uspešnih šolah v svoji državi. Allan Luke iz Avstralije pa je v sklepnem referatu z naslovom Kaj velja za »kritic­no pismenost« v sodobnem casu? (What Counts as the »Critical Literacy« in New Times?) poudaril, da je treba pri primer-javi ugotovitev iz mednarodnih raziskav o pismenosti vsekakor upoštevati predv­sem družbeno-ekonomski razvoj držav (opozarja, da bi bilo ucenje branja uspe­šnejše, ce bi bilo ciljno naravnano npr. v odpravo revšcine), filozofsko-psihološko orientacijo, zgodovinski razvoj (npr. dob-ra osnova za pismenost v deželah prote­stantizma) idr. Tudi pregled na letošnji konferenci (na »checkpoint-u«) je pokazal, da na uspe­šno bralno pismenost vplivajo razlicni dejavniki, vsem pa je skupno: država financno in tudi sicer vsestransko podpi­ra razvoj pismenosti; dobri ciljno narav­nani in strukturirani ucni nacrti, osredin­jeni na ucence; bralni programi, ki mak­simalno upoštevajo ucenceva zanimanja; ucitelji so izobraženi, sposobni in stimuli-rani za delo; bližina razrednih, šolskih in splošnih knjižnic; ucencem je na voljo bralno spodbudno okolje, veliko raznovr­stnega bralnega gradiva in casa za bran-je; ucenci imajo pravico do dodatne pomoci z uciteljem branja; in ne nazad­nje, ucenci naj vedo, da je za uspešno bralno pismenost potrebno veliko ucenja in tudi napora. Iz Slovenije nas je bilo kar nekaj referen­tov: Silva Novljan in Mojca Balant sta predstavili prispevek šolskega knjižnicar­ja pri ucenju branja romskih otrok, Ana Ileršic je predstavila program za opisme­njevanje kmeckega prebivalstva, Livija Knaflic pa, kaj se starši naucijo v pro-gramih družinskega branja, jaz sem predstavila projekt knjižnih cajank, na katerih starejšim ljudem predstavljamo otroške knjige in pospešujemo družinsko branje, Tanja Jelenko pa je na posterju predstavila usmerjanje dijakov pri pisanju esejev o umetnostnih besedilih. Na tej konferenci je bila cetrtic podeljena nagrada IRA za inovativne projekte za promocijo branja (The IRA Award for Innovative Reading Promotion in Euro­pe). Tokrat jo je prejel portugalski pro-jekt z naslovom »Dajmo življenje crkam in … mladim ljudem«, ki pospešuje bran-je med otroki na zacetku osnovne šole in mladostniki v petih okrožjih na severu Portugalske. Osrednja tema in poglavitni cilji so, kako doseci rodovitnost polj (z namakanjem idr.). Vkljuceni so otroci iz družin z nizkim ekonomskim statusom in jim ob slabem ucnem uspehu grozi brez­poselnost. 16. evropska konferenca o branju bo v portugalskem mestu Braga, od 19. do 22. julija 2009. Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica Ljubljana IN MEMORIAM JOLANDA KOLOINI (1939-2007) Za vedno smo se poslovili od nekdanje sodelavke Jolande Koloini 25 let si z nami delila lepoto knjižnicar­skega poklica in z veseljem Hvala ti! Kolektiv Lavriceve knjižnice Ajdovšcina Ajdovšcina, 24.avgusta 2007 Konec avgusta smo se za vedno poslovi­li od nekdanje sodelavke Jolande Koloini. Še vedno težko dojemamo, da si je le dan preden je nenadoma zbolela, izbirala knjige za pricakovani dopust. In da ne bo vec prišla vsak mesec na obisk in pogle­dat za kakšno novo knjigo. Jolanda Koloini je v Lavricevi knjižnici delala polnih petindvajset let. Vse do leta 1998, ko je odšla v pokoj. Najprej je izposojala knjige v Ajdovšcini, kasneje pa tudi trikrat na teden v krajevni knjiž­nici v Vipavi. In ceprav je po formalni izobrazbi izhajala iz ekonomskega sveta, je njena ljubezen bil svet literature in umetnosti: gledališke, glasbene in tudi likovne. Prav zato smo od nje zvedeli ogromno o gledališcu in o dogajanju na glasbenih odrih, tako da smo bili vedno na tekocem o kulturnem dogajanju. Njena vsesplošna razgledanost in znanje sta vsem, ki so prišli v knjižnico poma-gala, da so dobili ustrezno gradivo in informacijo. Z nami je delila lepoto knjiž­nicarskega poklica in z veseljem prena­šala bogato znanje ter izkušnje na sode­lavce in obiskovalce knjižnice. Zato smo ji hvaležni: hvala ti, Jolanda! Zdenka Žigon Lavriceva knjižnica Ajdovšcina BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliote­karka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravniš­tvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informa­tivnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripra­vljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angle­ško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svo­je delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na tel. 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net. DELO IŠCE Pravkar sem diplomirala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Knjižnicarsko prakso sem opravljala v splošni in specialni knjižnici. Zaradi teme diplomske naloge - medknji­žnicna izposoja in dobava dokumentov - sem se seznanjala z delom tudi v viso­košolski knjižnici. Med študentskim delom sem delala v razlicnih podjetjih in si pridobila veliko izkušenj z delom z lju­dmi kot tudi z individualnim delom. Dela-la sem na podrocju telekomunikacij, sodelovala pri raziskovanju trgov - anke­tarstvo, pri telefonskem svetovanju in prodaji, v poštno-logisticnem centru, opravljala administrativno delo v banki itd. Sem organizirana, delavna, natanc­na, odgovorna in komunikativna oseba. Znajdem se tako v timskem kot pri samostojnem delu. Zelo rada bi postala del vašega kolekti­va. Maja Car, univ. dipl. bibl., Kajuhova 34, 1000 Ljubljana maja.car@gmail.com; 031/ 673 900 POMOC NUDI Diplomirana univ. bibliotekarka z aktivno licenco za vzajemno katalogizacijo nudim knjižnicam pomoc pri katalogizaciji v sistemu Cobiss, v popoldanskem casu. Informacije in kontakt: libasistenca@gmail.com ali 051 354 612. PRILOGE V prilogi objavljamo program strokovne­ga posvetovanje ZBDS z naslovom Knji­žnice za prihodnost: napredek in sodelo­vanje, ki bo potekalo na Bledu 22. in 23. oktobra 2007. Poleg programa si poglej­te tudi prijavnice: za posvetovanje, za hotel in za udeležbo na delavnici ter obrazec Vprašanja za okrogli mizi.