VSEBINA:
Caj je marksizem? — Pantelejev. Ura (s slikami). — Mile Klopčič, Otrok govori o fabriki. - Gregor Gog-Štukclj, Vagabundove beležke. — Ivanuša, Zimska romanca. — Tone Čufar, Iz jeseniške fabrike. — Cvetko Kristan, Šolstvo in ljudska izobrazba na novem Dunaju (s slikami). — Pregledi: Knjige in knjižnice, ^M društveno živlienje, dramatika, delavski šport, razno
1931
Mestno hranilnico ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
Ima vlog nad 430,000.000 Din.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilarne naložbe pa sodni depozit ni oddelek.
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016 in 2616.
Poštni čekovni račun št. 10533.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol.
&&)&&%&&)$*)#**)#_&&&*&(&+%(++%($**(&$%(&&)&'**%*%%%%***%&$'%%&&%&  
&&**d*%(&%****%%%%%%%%&$*#&'**)&'*'*)''***&**%%&'***)'*
&b%('*%%%*****%****+%%&&*)&'***&&*&&&&&'*%**%%&'$%%%'**
+$'*+*+%%%%$%+%#j%&&&&$********)&&&&'$*%&&&'*)&&&
Februar 1931. -- 2. štev.
SVOBODA
Naročnina za člane Svobode letno................ . Din 12'—
Naročnina za druge letno	..................... . 3&—
polletno................... . , 18 —
, » četrtletno................... , 10—
Naročnina za Ameriko letno	... Dolar /•—
Uredništvo in uprava za Jugoslavijo; Ljubljana, Palača Del. zbornice, Miklošičeva c. I. Za Ameriko: Chicago lil. 3639 W, 26 Th. S t.
Kaj je marksizem
3. Marksizem tudi ni le narodno-gospodarska teorija
Najbolj1 pa je razširjeno naziranje, da je marksizem narodnogospodarska teorija. Utemeljujejo pa to svoje naziranje s tem, ker je znanstveno največje Marxovo delo »Kapital« na videz narodu o-gospo-dairsko. Vsaj zdli se, d!a obravnava Marxov »Kapital« le stvari, ki tvorijo bistvo narod nega gospodlarstva. Vemo, da obravnava Miarx v svoji knjigi cirkulacijo kapitala, analizira pojme blaga, njegove Vrednosti, pojma cene in dobička, kako se ustvarja dohodek itd.
Toda: že podnaslov znamenite Marxove knjige pa nas opozori, da obravnava Marx.v kapitalu druge stvari, nele narodno gospodarstvo. Podnaslov pove: »Kapital« je k ni tikal politične ekonomije. Politična ekonomija! pa pomeni v frlanicloskeml in angleškem jeziku to, kar označujemo pri nas z narodnim gospodarstvom5.
Besede kritika pa ne smemo v temi primeru istovetiti s kritiziranjem, marveč: s to kritiko narodnega gospodarstva je hotel M a r x razjasniti dejansko bistvo in p o g o j e narodnega gospodarstva.
Zato je jasno-, da se je moral postaviti Marx na stališče, ki je izven znanosti, ki jo je hotel Marxv svojem' delu objeti. Zato stoji Marx s svojim delom izven okvirja narodnega gospodarstva. Značilno za Marxovo gospodarsko kritiko je, da opazuje narodno-prospodlarske po-iiave nele z narodtno-gospodarskega vidika, marveč tudi in to pred vsem kot družabne pojave, torej kot pojave družabnega življenjskega procesa.
Marxova nova osnova analize je torej družba, ali, še boljše, p o -d r u ž ab 1 i e n j e. Ker dokaže Mane. dla so narodno-gospodarski pojavi produkti podružabli enega. in pokaže, kako so se razvili po nekih, zgodovinsko nastalih gospodarskih tvorbah, se izoremene narodnogospodarski pojavi v zgodovinske. V tem pa tiči bistvena razlika med marksističnim in narod no - gospodar s ki m naziranjem. Za meščansko narodno gospodarstvo so gospodarski pojavi oblike družabnega živlie-nja. Pa tudi, če meščansko narodno gospodarstvo zgodovinsko opazuie, ne prizna, da bi bil sedanji kapitalistični način proizvodnje le zgodovinska faza, plreko katere mora nujno iti nadaljnji družabni razvoj. Narodno gospodarstvo je po svojem bistvu nauk o ustanavljanju in delitvi bogastva, ki ga z za meščansko ideologijo značilno dvoumnostjo ozna-
čuje za narodno bogastvo. Čeravno je to le bogastvo posedtojočih razredov, ki pa veljajo pač še vedno za nosilce nacije.
Kratko: narodno gospodarstvo je po svojem bistvu1 gospodarska teorija, toda le na temelju kapitalistične privatne lastnine, kakor je nastala po 15. stoletju. Narodno gospodarstvo pa ne obravnava1 bistva gospodarskih pojavov in dogodkov. Zato je tudi naravno, da ta teorija ni napredovala in ni prav nič pripomogla do globljega razuimlev®nja gospodarskih pojavov.
Res je, kar je zapisali Marx: bulržuazija je zatrla pri svojih' teoretikih duhovni nagon in polet, ko je dobila politično moč v svoje roke.
Marksizem! pa ni le narodno gospodarska teorija: on smatra celo epoho, v kateri se vrši družabna produkcija le zato, da si ustvarjajo posamiezni razredi bogastvo, le kot zgodovinsko stopnjo v nazvoju človeške družbe, preiskuje zato realne vzroke, ki so dovedli do tega razvoja, in vzroke, ki bodo povzročili izpremcmbo, odnosno izmeno te stopnje. Zato ima Kari Kautsky prav, da je Marxov »Kapital1« izrazito zgodovinska knjiga. »Kritiko narodnega gospodarstva« je mogel izvršiti marksizem le, ker je sistem:, ki obravnava družabni razvoj. V temi razvoju pa je kapitalistični način proizvodnje le prehodna faza. Z eno besedo: Marksizem ni narodno-gospodarska teorija, marveč družabni a v e d a.
4. Materialistično pojmovanje zgodovine in nauk o nadvrednosti.
Posebno Engels ie poudaril, da ima marksizem dVa temeljna nauka: materialistično pojmovanje zgodovine in nauk o nadvrednosti. V kakšnem razmerju sta oba nauka? Obstoja med obema naukoma notranja zveza? Zgodovina mairksizma in njegov teoretični smisel kažeta, da sta oba nauka v najtesnejši medsebojni zvezi. In sicer je nauk o nadvrednosti le rezultat, če apliciramo materialistično pojmovanje zgodovine na današnji diružabni red.
Marx in Engels sta prej razvila nauk o materialističnem pojmovanju zgodovine kakor pa gospodarsko analizo kapitalistične družbe. Po prvem nauku pa ie prišel Marx na drugega-. Videli bomo še. da je temeljna misel materialističnega pojmovanja zgodovine tla. da je poslednje družabna vzroke za neko zgodovinsko eooho iskati v gospodarskih razmerah. Če hočemo pravilno razumeti neko dobo. ne smemo1 obstati pri nienih kulturnih1 in političnih razmerah!, marveč moramo seči do ni onih gospodarskih1 osnov. Mairv in Engels pa sfe1 hotela dbgnati družabno bistvo in osnovo niune dobe. »Stari svet moramo spraviti na dnevno luč in pozitivno moramo izoblikovati novega.« tako je pisal Marx. Da se rtg^nmie kapitalistično ^dlaniost ie bilo treba seči nazai do njenih gospodarskih1 osnov, kar ie dosegel Marx z gospodarsko analizo kapitalističnega prodnkciiske^a procesa. V tei zvezi razvija Marx tudi nauk o nadvrednosti in tako vidimo. da je Kritika kapitalističnega gospodarskega1 redla posledica materialističnega pojmovanja zgodovine.
Materialistično pojmovanje zgodovine je torej dejansko temeljna teorija marksizma, ker pa ie marksizem: po svojem bistvu nauk o družbi, je torej družabna teorija.
L. Pantelejev:
Ura
Prevaja Mile Klopčič.	Ilustrira B. F.
(Nadaljevanje.)
Miličnik je potrkal na vrata. Za ograjo se je oglasil pes. Njegova veriga je rožljala.
Petjki je postalo hudo. Na moč hudo. Vzdihnil je.
»Zavod?« je premišljal. »Lep zavod. Kakor jetnišnica. Povsod1 ključavnice. Kdo ve, ali lahko zbežiš od tod!«
V vratih se je odprla majhna lina. Skozi njo se je pokazal obraz z na pol zaprtimi očmi. Tatar ali Kitajec.
»Kdo je? Kaj hočete?«
»Odprite!« je zaklical miličnik. »Brez strahu... Nič posebnega. Nekega fantiča sem pripeljal; kradel je.«
Lina se je spet zaprla in v ključavnici je zarožljal ključ. Vrata so se odprla; pred njima ni stal ne Tatar ne Kitajec, marveč Rus z na pol zaprtimi očmi.
»'br dan,« je rekel. »Vstopita.«
Stopila sta na dvorišče. Pes se je zakadil proti njima, lajal in renčal.
Oni z na pol zaprtimi očrni ga je poklical nazaj:
»Poberi se na svoje mesto. Kralj!«
»Pojdita k voditelju v pisarno,« se je obrnil k obema. »Naravnost čez dvorišče, drugo nadstropje.«
Miličnik se je vzravnal. Poravnal je revolversko torbico in stopal po vojaško: ena. dve, leva, desna.
Petjka je šel za njim ter se oziral na vse strani. Prostrano, tlakovano dvorišče. Med kamni koprive in raznovrsten plevel.
Z odprtih oken so gledali otroci in opazovali Petjko.
»Fantje, novega malopridneža dobimo!«
»Kaj?« je pomislil Petjka. »Jaz da sem malopridnež?«
Šla sta po stopnicah proti pisarni. Na tleh v pisarni je čepel črn paglavec ter slikal s čopičem' peterokrako zvezdo na veliko polo papirja.
»Dober dan!« je rekel miličnik.
»Dober dan!« ie odgovoril paglavec z resnim basom. »Bi radi govorili z voditeljem?«
»Da.«
»Fjiodlcir Ivanovič! Nekdo bi rad govoril z vami!« Paglavec se je posmehljivo muzal ter pregledal Petjko od vrha do tal.
Iz sosedne sobe je prišel Fjodor Ivanovič, voditelj. Možiček s plešo, očali in lahno posivelimi lasmi.
»Tako« je rekel. »Dober dan! Imate novinca?«
»Da.« je odgovoril miličnik. »Dober dan! Prosim, da mi potrdite sprejem!«
»Kako? A tako! — Lahko greste.«
MMičnik ie vzel potrdilo in ga preletel z očmi.
»Na nvid'enje!« je rekel. »Pozdravljen, fant!«
Odšel je.
Find^t Tvanovič ie sedel za mizo in1 izplraševaje opazoval Petiko.
»Pjotr ti je ime?«
»Da,« je odgovoril Petjka in pristavil svoj priimek.
»Tako. Kradel si, kaj ne?«
Petjka je zardel. Sam ni vedel, zakaj. Ta Fjodor Ivanovič je bil čuden tič. »Da.«
»Tako... To nič ne de. Saj je še čas. Še poboljšal se boš. Zdaj te moramo predvsem zunanje očediti. Da, Mironov, pelji tega-le novinca k Rudolfu Karliču.«
Črni je skočil pokonci, odložil čopič in si obrisal roke.
»Pojdi z menoj, grešnik.«
Šla sta1 skozi razne hodnike. Precej temni so bili. Električne svetilijke so medlo svetile. Na levo in desno so bila bela vrata.
»To so razredi,« je pojasnjeval črni. »Tu poučujejo.«
»Kam pa mie zdaj pelješ?« je vprašal1 Petjka. »K bolničarju Rudolfu Karliču. Da te umije.« »Umije ?« »A seveda. V kadi.« Fant je potrkal na vrata. »Rudolf Karlič! Novega fanta sem pripeljal!«
Debeluh v beli halji jim je prišel nasproti. Imel je velika ušesa in masten glas. Bolničar ... Bržkone kak Nemec ...
»Novega fanta? To je lepo. Pojdi z menoj v kopalnico. Voda je topla kot nalašč.«
Odpeljal je Petjko s seboj.
»Sleci se.«
»Čemu?«
»Sleci se. Okopal se boš. Z milom in krtačo.« Petjka je slačil svoje cunje. Kar se da počasi. »Da bi le ne padla ura iz hlač!« je pomislil. Nemec je rekel:
»Kar na tleh pusti. To vržemo vse v peč.« • Petjka se je prestrašil. Krčevito je zgrabil hlače. »Kaj? Kako? V peč?«
»Ne boj se. Drugo obleko ti damo. Čedno obleko. Čedno srajco, čeden jopič. Tudi škornje dobiš.«
Kaj naj stori? Sedel je ves gol, krčevito tiščal umazane cunje v roki in trepetal. Pa ne od mraza. V kopalnici je bilo toplo, cclo vroče. Trepetal je od strahu.
»Kaj naj počnem? Vse je izgubljeno.« Pomagati pa si ni mogel nič.
K njegovi sreči je odšel Nemec za trenutek iz sobe. Ne da bi dolgo premišljal, je Petjka odvezal cunjo in vtaknil zlato uro v usta. Težko je šlo. Skoro bi si bil usta razčesnil. Lica so se mu napela. Jezik je zašel v sila neprijeten položaj. Vendar je sklenil, da zdrži. Stisnil je zobe.
Kakor hitro je bil uro skril, se je Nemec spet vrnil. S kleščami. S temi kleščami je prijel Petjkovo obleko in jo odnesel. Potem se je vrnil in odprl vodo v kad. »Stopi v kad.«
Petjka se je skobalil v kad, v toplo vodo. Kot bi trenil, se je voda skalila. Nič čudnega: pred petimi leti se je zadnjič kopal1 v topli kopeli. Kesneje se je zdaj pa zdaj kopal na prostem ... Toda od tega se telo ne očedi, kot je tlreba...
Kopel mu je ugajala. Tako prijetno je bilo v njej, da bi najrajši ostal v kadi vse svoje žive dni.
Silno smolo pa je imel Petjka s tem, da je bil Nemec zgovoren človek. Ko ga je z milom tri po glavi, je neprestano govoril. Niti za trenutek ni umolknil. Vse je hotel zvedeti, za vse se je zanimal. Kako je Petjki ime, zakaj ga je policija prijela, kje je izgubil svoje starše. Vsega vraga je hotel vedeti.
Petjka je molčal. Petjka je imel uro v ustih.
Z glavo jejmel polno dela. Kimal je, pri tr jeva je in zanikovaje, kakor je pač prišlo, če pa že ni šlo drugače, je zamrmral.
Njegova molčečnost je Nemca vsekakor vznejevoljila, ker je kar na lepem prenehal z nadlegovanjem!.
Prermenjal je vodo. Pustil je umazano vodo odteči ter odprl potem obe pipi, da je začela teči v kad sveža mrzla in topla voda. Potem se je usedel na stol v kotu ter vzel časopis v roke.
»Kar posedi, da se umazanija omehča... Ko bo prevroče, mi povej. Da zaprem vodo.«
Petjka je prikimal.
Voda je tekla v curkih iz pipe. Vedno bolj vroče je postajalo. Kar kuhal se je.
Nemec je brezbrižno prebiral časopis in njegova velika ušesa so se tiho pregibala.
Voda pa je tekla in tekla. Zdržati ni bilo več mogoče. Petjka se je zvijal od bolečin in se premetaval, črhnil pa ni nobene
Navsezadnje ni zdržal več, potopil je glavo v vodo in izpljunil uro. Potem je skočil kvišku in zakričal na ves glas:
» Vrioče!«
Nemec je planil s stola, vrgel časopis na tla, vtaknil roko v vodo in zarjul1:
»Fant! Kaj si neumen? Brž ven! Brž!«
Prijel je Petjko za ramena ter ga potegnil iz kadi. Silno se je jezil nanj ter kričal:
»Zakaj pa ne zineš? V tej vodi bi človek lahko kuro skuhal.«
Spustil je mnogo mrzle vode v kad in spet natrl z milomi Petjkov hrbet.
Medteimi je Petjka z rokami pretipal dno kadi. Uro je iskal. Nazadnje je naletel s prsti na gladek, okrogel predmet. Vtaknil ga jc v usta. Toda to pot je šlo zelo težko. Mogoče se je ura od vročine raztegnila ali pa so se usta od umivanja zožila... Nazadnje pa mu je vendarle uspelo, da je stlačil uro v usta. Malo je manjkalo, da si ni zobe polomil.
Nemec ga je oplaknil s svežo vodo.
»Tako. Počakaj. Grem po obleko zate.«
Odšel je. Petjka je sedel v milnici. Nenadoma je opazil, da voda upada.
Ko se je Nemec vrnil, je sedel Petjka v prazni kadi.
»Zakaj si spustil vodo? Ni zdravo, sedeti nag v suhi kadi.«
Petjka ni vedel, zakaj je bila voda odtekla. Ničesar ni storil. On sploh vedel ni, kako se to napravi.
»No, dobro,« je rekel Nemec. »Hitro se obleci. Kmalu bo obed. Zamudil boš.«
Dal mu je cel sveženj obleke, perilo, hlače, jopič... celo škornje. Vse novo, vse čisto.
(Dalje prihodnjič.)
Mile Klopčič:
Otrok govori o fabriki
Nekoč sem naprosil očeta, da me v tovarno je vzel. Hotel sem videti, kam hodi moj oče vsak dan. Vedno ponavlja mi mati: »Tudi ti boš trpel, tudi ti boš kot oče tvoj nosil žuljavo dlan.«
In ker nisem razumel teh materinih besed, sem šel z očetom in sva obiskala fabriko. Bilo mi je, ko da odkril sem nov svet. svet, kjer doma je trpljenje veliko.
Počez in navzgor so hiteli široki in ozki jermeni, gonili so silna in majhna kolesa, ki se vrte neprestano, pomladi, jeseni, pozimi, poleti — večno živa železna telesa.
Iz strojev, železnih teles, je črno olje kapljalo tu stroj se znoji od vročine, vrvenja; iz strojev je sikalo. Delo in rezko kričalo — o to je dom krika, to je hiša hitenja.
»Vidiš, moj sinko,« — je oče dejal in se vame zagledal — »tu v tem vrvenju vsak dan stojim. Če bi govoril ti dneve, nikoli ti ne bi povedal, kako neizmerno vsak dan trpim.
Stroji hitijo, jaz hitim ž njimi osem ur, dolgih ur dan za dnem. Sleherna ura hrbet ukrivi mi, a odpočiti se v delu ne smem.
Tisoč nas je, ki ob strojih stojimo, tisoč nas je, ki imamo žuljave dlani, tisoč nas je, ki le v stroje strmimo — a zunaj nekje je pomlad in solnce žari...«
Ko sem se vrnil domov, sem materi svoji velel: »Zdaj razumem, kaj mi ponavljaš vsak dan; jaz sem očetov otrok, zato tudi jaz bom trpel, tudi jaz bom kot oče moj nosil žuljavo dlan.«
t
Gregor Gog-Štukelj:
Vagabundove beležke
Na koncu tega sveta je blaznica.
*
Ko je Jezus omenil »pobeljene grobove«, je mislil meščanske. Zato so se maščevali nad njim. Toda ne s tem, da bi ga ubili, temveč njihova
osveta je bila v tem, — da so postali »kristjani«.
*
Navadni ljudje pridejo na svet po devetiH mesecih. Pri nekaterih redkejših eksemplarjih človeškega rodu je treba za to več časa. Včasih skoro 2000 let — kakor pri Marxu.
*
V nebesa pridejo brezbožneži.
*
Jablana, ki raste na strehi, — greši!
♦
Svet osvojiti se pravi: najti svoje mesto na svetu.
*
Človek se žrtvuje — navzgor.
*
Meščani so zračni mehurčki na površju življenja.
*
Teoretiki so ljudje, ki povzročalo nepotrebno delo drugim.
*
Revolucionarji so izvrševalci filozofij.
Idealisti so ljudje, ki bi radi imeli, kar drugi i m a j o.
Večina proletarcev so meščani, ki so v razvoju zaostali za eno generacijo.
»Učitelji« so ljudje, ki žive od prežvekovanja.
*
Poznam neko ženo, ki izdaja mesečnik in ki zna razven političnih uvodnikov pisati tudi o »praktični vzgoji otrok«. Ko pa je nekoč v njeni pisalni sobi moral njen otrok bas na ka.. o, je ta »eminentno politična« žena po vsej hiši kričala na pomoč.
*
Žene, ki ne znajo zašiti nogavic in skuhati dobre juhe, niso za politiko!
*
Rokodelci so zato tu, da morejo živeti glavodelci.
Politiki moje domovine so najpozitivnejši, kadar spe.
Kdor misli mimo življenja, mu pravijo filozof.
*
Dober biti še ne zadošča. Od časa do časa je treba dati krepko zaušnico, ker sicer ne verjamejo več v dobrohotnost.
#
Kdor hoče, more. Kdor noče, ne zmore nič.
*
Seveda, vsi ljudje niso slabi. Kajti večina ljudi se povzpne le do zlobnosti.
Zaljubljeni ljudje ljubijo s spodnjim delom telesa, zakonci ljubijo
■ večinoma le z glavo, kdor resnično ljubi, ljubi ves.
*
Večina zakonov bi bila srečnejša — če jih ne bi sklenili.
*
Če bi zaljubljenost dolgo trajala, bi bilo več miru na svetu.
Teologi (bogoslovci) so ljudje, ki znajo učeno govoriti o nečem, česar sploh ne poznajo.
*
Bog je v nebesih. Da... odkar so teologi na zemlji.
*
Nič popolnega rti na svetu, tudi neumnost ne.
*
Kar se zgodi iz lakote, se zgodi izven mej dobrega in slabega.
*
Etiku ima svoj izvor v krulečem želodcu.
*
Kjer preneha ljubezen, se pričenja čut odgovornosti uradnika in strokovnega birokrata.
Kogar jezi muha na steni, je nesposoben za velika dejanja.
*
Ko misli človek, da je že prevelik za katekizem, se naroči na... dnevnik.
Sf
Marsikdo ima želo široko in veliko srce, ki bi lahko sprejelo ves svet, toda žal je vhocl — glava — premajhen, da bi mogel vanj. Zato ostane zunaj.
*
Človek ve najbolje, kakšen bi moral biti, kadar je najbolj oddaljen od tega, kur bi moral biti. To se imenuje idealizem.
)
Neverniki imajo pred »verniki« vsaj eno prednost: poštenost v mišljenju in dejanju.
*
Kdor se ne poda v nobeno nevarnost, nima nobenih izkušenj.
*
Kdor ne prenese nobene kritike več, se prične starati. Gorje mu!
*
Kdor omaga v trpljenju, ni mnogo vreden.
*
Bojazljivost je plod kulture.
♦
Ni nevarnejše poti, kakor je pot do resnice. Kdor se poda na njo, gre
v življenjsko nevarnost in to — vedno.
*
Ne stremeti po odpravi ali izenačenju nasprotij, ki so v človeku ali pa med človekom in svetom! Kajti med nasprotstvi diha življenje. Uči se plavati, človek!
*
Moja usoda je, da postanem človek. Zares, težavna naloga, če samo
pomislim na nekaj tisočletij svoje preteklosti!
*
Čim več kulture ima kdo, tem bolj neumen je napram neposrednemu življenju.
*
Pregrešnost je predpogoj za kasnejše stanje, ki se imenuje kre-postnost.
*
Pot do resnice je tlakovana z zmotami.
*
Kdor se boji grešiti, moti svoj razvoj. Grešiti seveda pomeni - zaiti.
Človeštvo —: to je greh človeka!
*
Kdor misli, se izpreminja.
*
Nekoč je bil čas. ko ie prišel človek kot človek na svet. To je že davno. Danes pride človek na svet kot proletarec ali kot meščan.
Nihče več na svetu ne ve, kar le to — človek.
*
Če hočeš premagati svojo usodo — jo živi! Prostovoljno. Če ne bnš ti življen po njej.
*
Šele zavedni proletarec je vseskozi nemeščanski človek.
*
* *
Op. ur.: Gos: spada med odlične vagabunde, k'i imajo v Nemčiii svojo založbo »Verlag der Vagabunden«. Stuttgart. Izdajajo tudi svoj časopis: Der Kunde, Zeit- und Streitschrift der Vagabunden; Herausgeber: Die Brudlerschaft der Vagabunden: verant-wortlicH ffir die ScHriftleihmg^ Gregor Gog. - Vsakdo že iz zeomiih žsročib misli vidi, da ti vagabundi ne bolefiajo na pomanjkanju bistroumnosti in duhovitosti. .
Vilko Ivanuša:
Zimska romanca
Ko ga je stražnik surovo potisnil v sobo, je začel Matek Ključec nenadoma drhteti. Nekoliko radi strahu in sramu, a še bolj radii odurne kiselkaste toplote, ki se je kakor megla ovijala njegovega premrlega telesa. Premražene noge so mu še bolj oledenele, a po hrbtu so se mu razlivali hladni curki. Zbadali so ga in ščegetali, dia se je naježila Ma-teku koža. Ščipalo ga je v uhlje, zobje so mu šklepetali, a starčevske oči so mu zalijale solze. Neprijetno je smrdelo tu po olju, ogorkih, in plesnobi, todla peč je krvavo žarela, medtem ko je bril zunaj' veter. Sneg in dež sta pljuskala tam1 ljudem v obraz.
—	Prekleta brozga! A njemu gledate iz cunj, s katerimi si je ovil bosi nogi, palca!
Tako je modroval »pri rdeči lampi« sam zase ubogi Matek, doma pa mu je umirala jetična žena. Brezupno se je stisnil v kot in čakal, kaj se bo z njimi zgodilo. Razora no in rumeno lice mu je bilo mirno. Zelenkasto vodene oči so topo strmele v tla. Koščene in neprijetno oglate roke s trdimi žulji in modrimi žilami so brezdelno visele ob telesu. Usta, izsušena in modrikasta od mraza, so se mu nevidno premikala. Kakor bi nekaj žvečila. Vse svoje misli pa je usredotočil: Matek na to, kako se bo zadržal tam v sobi. Sedaj ga bodo privedli pred »oko postave«. Tako mu je vsaj zasmehljivo obljubljal stražnik, ko ga je peljal na policijo. Smejal se mu je, ko ga je videl nesrečnega! Toda, kaj bodlo z njim? Ta misel mu ni šla iz glave. Skušal jo je odpoditi, a trdovratno se je vračala in še silneje vrtala po njegovih možganskih vijugah
—	Če me zapro? Kaj bo z mano? Ah, da bi bilo že vsega konec!
Toda v sobi je bil že nekdo. Slišalo se je, kako je nekdo surovo
kričal. Torej, počakati je treba! Pa saj to ni bilo preveč hudo! Tu je prav lepo toplo! Samo da bi ne stal zraven ta nesrečni stražnik! Stoji ti tu kakor slab posnetek angelja varuha! Kako se le zlobno smehlja in si neprestano popravlja z roko ostri rob skrbno zlikanih hlač!
Končno se odpro stranska vrata. Skozi nje stopi slaboten" mladenič. Bled. z velikimi svetlimi očmi in z usmiljenjem) pogleda razcapanega in prezeblega starca. Spremljala sta ga dva lepo oblečena gospoda, ki sta imela nenavadno važna obraza. Kakor da ibii bila od njiju odvisna usoda vsega človeštva!
Sedaj je prišel Matek na vrsto. Stopil je v sobo pred »oko postave«, ne da bi se sam zavedal, kako. Pisalna miza. Gospod z očali. Lepa uniforma. Bleščeče epulete. Pljuvalnik. Na zidu dekorativno razobešeni okovi. Neke knjige. Baršunasti fotelji. Vse to se je z neumno, silno hitrostjo motalo ini mešalo pred1 Matekom. Sprva ni ničesar' razumel. Čudno mu ie zvenel stražnikov glas, ki je raportiral. da ie »tegale tu« . iznenadil. kako ie berač'1. a ga je nato izgubil iz vida. Pozneje ga ie poklical k sebi gospod David Šenziht. trgovec v Rajski ulici številka sedem, ker je »tale tu« ukradel gospodb okrog dve in pol kile krompirja, dva kosa sira in venec čebule Nato ga ie na licu mesta aretiral.
—	A tako? ... Tako? ... Dobro! Ahia1! ... Dobro!
Matek je ravnodušno poslušal to dolgočasno in znano povest. Od tesnobe in neprijetnosti ie še zmeraj buljil v tla. a na sebi ie čutil oster pogled nepelastih oči, ki so se zlobno svetile skozi stekla črnoobroblje-nih očal.
Ko je stražnik prenehal, se je obrnil gosp-od z očali k drhtečemu Mateku Ključcu in ga je še enkrat vsega natančno premiotril. Mogoče bi našel še kaj sumljivega na suhi ini koščeni postavi preplašenega Za-gorca! Toda niti z besedico niti s kretnjo se ta ni izdlal! Strogo ga je vprašal, ali je vse res, kar je povedal stražnik.
Mateka je ostri ton povsem' zmedel, da se je izgubil v kaosu misli in čuvstev. Komaj se je spomnil, da je treba vprašanje potrditi. To pa je gospoda z očali strašno razjezilo. Čemu pa ne odgovarja? To je pomanjkanje vsakega takta in nesramnost! Matek mi mogel niti prav za-jecljati tistega nesrečnega »da«, ko se je čezenj razlila cela ploha psovk.
—	A tako? Pa kako smrdiš pO dimu in gnoju! Kakor konjederec! In si celo domišljaš, da moramo mii meščani dajati hrano in podpirati take razcapane potepuhe, kakršen si ti? Kaj ne! Čemu pa si prišel semkaj v mesto? Beračit in potepat se? Ne ljubi se ti delati tam' v vasi?! Mi smo agrarna država! Kaj pa mrmraš? Žena ti je bolnla? Kaj? Umira? In ti potemi misliš, da smeš tu krasti? Da smeš s silo jemati, če ti kdo česa ne da? Kar si je sam s težkim deloml pridobil?! Tat, tatinski!
Matek čuti, kako neusmiljeno ga bičajo te besede in kako vse le ni povsem tako! Res je: smrdi po gnoju in dimu! Pa kako tudi ne? Vse noči so spali v sosednem hlevu. Da bi ne zmrznili! Podnevi so kurili z žaganjem, ker ni bilo drv. Žaganje je tlelo, se dirnilo in se kakor kača vleklo v oči, nos, v usta. Dim' je dušil in solzil oči. Vsesal se je v te be-raške cunje. In1 sedaj smrdi kakor konjederec! Pa to še ni nič! Sam bi si že še pomagal! Toda žena. Že drugo leto leži bolna! In potem: še štirje majhni otroci! Najmlajšemu je šele eno leto! Vsi hočejo jesti in odpirajo svoje gladne kljunčke. kad'ar pride domov.
—	Očka, dajte nam kruha! Lačni smo!
Mateku Ključcu še sedaj zveni v ušesih ta otroški krik. Toda sediai nirnia ničesar več zanje! Tisto malo, kar je imel prihranjenega, je že davno potrosil za zdravila. In začeli so se dolgovi. Odpeljali so jim' tudi Šarko. Otroci so jokali za njo. ker so jo imeli radi in ker so vedleli da sedaj ne bo več mleka. Vse je odšlo! A sedlaj! Kaj sedaj? Postal je tat! Posegel je po tuji lastnini! Vse to Matek prav dobro občuti, a ne najde primernih besed, da bi izpovedal svojo nesrečo. Zdi se mu tudi, da bi prav nič ne pomagalo! Ne bi ga razumeli in še sme i al i bi se mu. Kai pa ve tale gospod, kaj ie mraz. kaj se pravi biti lačen in gledlati druge, kako stradajo? Pa tudi tega ne razume, kai se pravi biti takole ujet kakor zver in gledati debele rešetke v oknih in bleščeče okove na zidu ter poslušati, kako drugi pljuieio r»o tebi in tvoji nesreči! Tega ne ve in se niti ne potrudi, da bi vse to kdai razumel!
—	Marš v ječo! Kaj buljiš, za vraga! Štirinajst dni zapora in dk^e leti izgonstva!
Spočetka se je motalo nekaj zmešaneea v Matekovih možganih. Kakor bi se prelivala neka brezmiselna in živa masa. ki je žgala in povzročala popolno apatijo v glavi. Vse je šumelo in se vrtelo kakor vrtiljak nia nroščenju tam' v vasi! Toda nenadoma so te besede kaknr grom presekale Mateknve žalostne m razdtvoiene misli Šele sedai ie doumel njihov smisel. Tat ie in zaprli ga bodo in žandarii sra bodo nato na niegovo sramoto privedli v vas. Pa ie tudi prav tako' Kradel ie! Tn ie Matek veroval, da ie ta topla in smrdljiva soba zani Zveličanie. Tu se bo očistil greha, kajti kradel je! Tod'a nenadoma so se mu zasolzile
oči in je pokleknil pred1 gospoda z očali in je ponižno prosil milosti. Oprostil mu bo. Saj so dobri. Prvič se je zgodilo! Radi bede!
—	Visoki gospod, oprostite! Ne bom nikdar več! Če mle že zaprete, pa zaprite še mojo bolno ženo in otročičke! Bodo vsaj na toplem in imeli bodo kaj jesti!
Doslej tajna misel se je sedaj, glej, razjasnila in Matek je z gotovostjo upal na milost. Kako bi mu tudi ne oprostili! Saj oprosti tudi Mati Božja, če jo lepo prosimo ini če ji darujemo za njeno slavo in čast cifra-sto dvojačo! Pa se je še bolj grbil in se poniževal pred živino, proseč milosti. Hrbtenica, ki se je doslej upogibala le pod težo napornega dela, ista hrbtenica se je v tem trenutku upogibala pod mislijo na nekaj, česar ni! A gospod z očali se je bahavo smlejal, a koničasta bradica se je tresla od potuhnjene zlobe.
—	Tat, tatinski! Ali nisi tega preje vedel? Le kar lepo odidi, da boš prihodnjič vedel, kako se krade! Marš!
Medtem' so pripeljali mlado dekle. Neokusno nalepotičeno. Porna-lano z vsemi mogočimi lepotilnimi sredstvi. Razuzdano se je smejala in se prostaško šalila s spremljevalci. Zagledala je Mateka, kako kleči in se joče. Zasmiejala se je in mu prezirljivo vrgla v obraz:
—	Ti vol stari, zabiti! Kaj1 se. za vraga, tu cmeriš in ližeš pete!
Zaukazali so ji, naj molči, a Matek je dobro slišal njeno opombo.
Prav tako, kakor je tudi dobro slišal zasmehovanje človeka. V očeh mu je zakipel srd, v trenutku je prebledel, a tiste koščene in oglate roke so se divje skrčile v neusmiljeno pest. Dvignil se je in se je brez besede odvlekel s spremljevalcem' v zapor.
Tone Čufar:
Iz jeseniške fabrike
V kompleksu kaminov in sajastih zgradb, na črnem prostoru naše tovarne močni nosilci pno se v nebo; po težkih traverzah visoko v zraku, nad kupi železa v jamah globokih vodi dvigalo električni tok.
Solncu in dežju, mrazu, vročini, vsemu se smeje dvigalo vsak dan: najbolj pa smeje v mrzli se zimi zmučenim delavcem doli na tleh; njim se krohoče, ker jim ni vroče, ko so na prostem in nimajo streh.
Iz ure v uro, iz dneva v noč utripa v tovarni delovna sila, in tudi dvigalo v toku labriškem grabi, prenaša, razklada železo, dviga iz kupov tisoče stotov, v stiskalnico slplje drobiž zarjavel, a ljudi na prostoru neusmiljeno biča z najtežjimi kosi, s trpljenjem velikim, ki tirja ga delo mogočnih lomilcev, delo v soseščini močnih nosilcev.
Dva stroja —■ lomilca stojita na naših zamazanih tleh, oba sta prav skrbno pokrita, za delavce strehe je greh.
Cvetko Kristan:
Šolstvo in ljudska izobrazba na novem Dunaju
Paralelno z ostalimi reformami je novi Dunaj posvetil izredno pažnjo šolskemu vprašanju in šolski reformi v duhu sodobnosti. Stvaritelji nove delavske kulture na Dunaju so se zavedali, da kultura nima nobene vrednosti in pomiena za onega, ki je ne zna uživati, ki je ne razume in ki je ne zna rabiti. Saj je vendar znano, da pomeni za nesvobodnega človeka sužnost svobodo, svoboda sužnost.
In tako je socijalna demokracija začela že takoj po 12. nov. 1918, ko je prevzela vlado nove nemškoavstrijske republike, izvajati šolsko reformo v vsej republiki. Te pa ni mogla izvesti do kraja, kajti že 1. 1920 je izstopila iz vlade. Ali izvedla jo je na Dunaju, ker ta ni le veliko mesto, marveč posebna zvezna dežela s široko samoupravo'. In tu so uspehi.
Dunajski mestni dečji dom — prej dvorec Habsburžanov
Glavno vodstvo šolske politike ima v rokah mestni šolski svet, v katerem imajo večino socijalni demokrati. Šolska reforma ima predvsem' ta uspeh, da nudi danes vsem dunajskim šoloobveznim otrokom to, kar so nudili preje starši in vzgojitelji le meščanskimi otrokom;. Predvsem je bilo sklenjeno, da se kljub zmanjšanju števila šoloobveznih otrok 240.000 (pred vojno) na 132.000 v šolskem letu 1928/29 število razredov in učiteljstva ne zniža. To je postajo bas ugoden predpogoj za široko-potezno učno reformo, kajti povprečno število šolarjev v enemi razredu znaša dlanes 30 napram 47 pred vojno.
Novi učni načrt predstavlja izvedbo delovne šole in koncentracijo pouka. Okoreli urnik stare šole je iz osnovne šole izginil. Preiskovanje duševnosti otroka je središče nove vzgoje. Na mesto prejšnje učne šole je stopila delovna šola. Učni predmeti se grupirajo glavno okrog učnega sprehoda. To ni nikak mučen sprehod, nego navajanje otrok k smotrenemu opazovanju, ki mu sledi vzpodbujanje k opisu opazovanega.
Učenec se navaja k svobodnemu govoru, k prostemu sestavku, k risanju in modeliranju. Pouk ni več raztrgan v panoge in stroke, marveč tvori v prvih štirih letih enotno celoto. Učni načrt predpisuje za vsako šolsko leto vzgojni cilj, ali izbera poti k dosegi tega cilja je prepuščena vsakemu učitelju samemu. Namesto šolskih knjig, ki so bile strah šolarjev, je uvedeno razredno čtivo, za katero je izdala občina 100 vsebinsko enotnih, in zaključenih zvezkov, začenši z navadno pravljico in bajko do izbora klasikov in moderne literature. S tem se obenem vodi uspešen boj proti »šundu«. Namesto prejšnjih katalogov je stopil opis učencev. Pola z opisom' učenca tvori najboljšo podlago za nasvet glede izbere poklica. Šplar ne prinese več iz šole le pozitivnega znanja, marveč tudi zmožnost, da si pridobi novo znanje in da postane resnično življenja sposoben.
Kakor že omenjeno, obstoji del šolske reforme v tem, da je bil odpravljen vzgojni privilegij posedujočih razredov. Medtem ko prej srednja šola neposedujočim v splošnem ni bila dostopna, je bila pre-tvorjena sedaj z zakonom o glavnih šolali (liauptschulgesetz) iz 1. 1927 dosedanja trorazredna meščanska šola v štirirazredno glavno šolo, katere učni načrt je bil čimbolj izenačen s poenostavljenim učnim načrtom nižje srednje šole, tako da je prestop iz kateregakoli razreda gla-vne šole v nastopni razred srednje šole omogočen brez sprejemnega izpita. Piav radi tega pa je bila pomaknjena odločitev o izberi poklica, mnogokrat že z desetimi letom, do štirinajstega življenskega leta otroka. Ta globoko segajoča reforma se izvaja na podlagi skrbnih dunajskih poizkusov sedaj že po vsej republiki.
Šolstvo pa ne srne mirovati. Po izvedbi učne reforme v duhu delovne šole se bavi sedaj dunajskoi učiteljstvo s težkimi vprašanji skupne in vzajemne vzgoje. V 371 poizkusnih razredih se študirajo in praktično preizkušajo vsi pedagoški ukrepi, s katerimi naj bi se šolski raziredi izpremenili v življenske in delovne zajednice. Vsak šolar naj bi se počutil kot član šolske zajednice in naj bi sam1 sodeloval pri vzdrževanju reda in sestavljanju delovnega načrta.
Veliko zlo prejšnje šole je bilo ponavljanje razredov, ki je zadelo 11% otrok. Mnogo dragocenega časa je bilo s tem izgubljenega. Da se odpravi to zlo, se zbirajo sedaj počasi in težko se učeči šolarji v posebnih razredih z izredno znižanim številom učencev in poučujejo jih izredno zmožni učitelji. Za otroke, ki so zamudili mnogo učnih dni, so uvedene posebne dodatne ure. Za slaboumne otroke obstojajo posebne pomožne šole. Tudi za otroke, ki imajo slab sluh, slab vid, za neme in slepe otroke obstoja posebno skrbstvo. Otroci, ki stoje pred dovršitvijo šole, imiajo poseben zaključni pouk. Obstojajo tudi posebni tečaji za posebno nadarjene otroke. Ustanavljajo se posebni tečaji nadarjenih za glasbo, jezike, obratni pouk za kemijo ter fiziko itd.
Predpogoji reformskega dela
Seveda je bilo treba ustvariti za to šolsko reformo celo vrsto predpogojev. Najprej je bilo treba pridobiti zanjo učitelje. Učitelje so pridobili brez pritiska s temi, dia so jih poslali v nadaljevalne tečaje in delovne zajednice. Izdani so bili novi strokovni listi. Pedagoški zavod mesta Dunaja s 109 docenti in 3562 slušatelji je središče nadaljnjega izobraževanja učiteljev. Ustanovljen je bil psihološko-eksperimentalni zavod za znanstveno gojitev duševne preiskave otroka. Osrednja stro-
kovna pedagoška knjižnica, ki jo je ustanovila mestna občina v 1. 1924, ima 150.000 d!el in 450 listov. Za vzgojo učiteljstva obstoja cela vrsta tečajev z visokošolsko vrednostjo in1 za vsakega drugega slušatelja stro-kovno-znanstvenega pedagoškega in filozofskega oddelka visokih šol na Dunaju obstoja štipendija mesta Dunaja v znesku 420 šilingov (3360 Din) letno.
Ustvarili so tudi sodelovanje staršev. Starši ene šole so zbrani v združenjih. Zborovanja staršev razpravljajo o šolsko-reformnih in vzgojnih vprašanjih in se aktivno udeležujejo šolske reforme. V 438 društvih staršev je dlelovalo v šolskem letu 1928/29 9444 staršev in 2335 učiteljev kot svetovalcev staršev. Skoro tretjina teh roditeljskih! svetovalcev so
Prirodoslovne vaje v šoli
žene. O veličini dela teh roditeljskih svetov nudijo malo pojma sledeče številke: V šolskem letu 1928/29 se je vršilo 3452 sej teh svetov. Društva staršev so imela 330.806 šilingov (2,640.000 Din) dohodkov in 310.378 šilingov (2,480.000 Din) izdatkov. Letni prispevki staršev znašajo od 50 girošev (Din 4) dlo 12 šilingov (96 Din) letno. Prirejenih je bilo 2299 roditeljskih večerov, ki jih je obiskalo 228.000 oseb, pri čemier so politična vprašanja izključena od razprav. Razen tega se je vršilo 621 slavnosti s 166.000 obiskovalci in 276 razstav s 36.000 obiskovalci. Mnogo roditeljskih diruštev izvršuje tudi tečaje za otroke, potovanje, preskrbuje sredstva za otroke, ki jim je treba iti na deželo, za glasbene instrumente itd.
Seveda je bilo treba ustvariti tudi zunanje predpogoje za preokret. Po vojni zanemarjena poslopja so bila popravljena ini nova so zidali. Razsvetljava je bila izboljšana!, šolska kopališča na novo urejena.
Socijalno skrbstvo dbčine se je začelo raztezati tudi na šolo. Uvedli so šolske zobne klinike in šolske zdravnike. Mladinske strežnice prihajajo vsakih 14 dni v šolo, da intervenirajo v vseh primerih potrebe. Ni več gladtujočih šolarjev. Za to skrbe šolske občinske kuhinje. Venomer naraščajočemu kadru šolarjev je zagotovljeno počitniško bivanje na deželi. Vsa učila (knjige, zvezke, svinčnike, peresa itd.) dobivajo1 vsi otroci brez izjeme brezplačno. Za pospeševanje učnih izletov izdaja občina proste vozne listke za cestno železnico.
Da se omogočijo šolski izleti iz tu- in inozemstva na Dunaj, je bilo urejeno šolarsko zavetišče. Tu je prebilo v času od 1. okt. 1928 do 31. avg. 1929 2847 šolarjev iz avstrijskih zveznih dežel in 5549 iz 15
Pouk o modeliranju na dunajski glavni šoli
evropskih držav 27.114 noči in dobilo tu preskrbo. (Pristojbina za prenočevanje 40 grošev (Din 3.20); mnogo prostih mest.)
Pomembna novost je bila uvedena na srednjih šolah: ustanovitev š o 1 s k i h o b č i n. Te imajo namen kot združenja šolarjev s samoupravo razviti smisel za skupnost in čut odgovornosti. Njih delovanje se razteza na vsakojaka polja, n. pr. na upravo posameznih ustanov, kot šolskih knjižnic, zbirk učnih knjig, priprav na šolske prireditve itd. Naredba označuje kot enega bistvenih znakov šolske občine uspešno sodelovanje pri izvrševanju oz. določanju disciplinarnih kazni. Šolske občine niso obvezhe.
Celotno šolstvo (840 šolskih zavodov, 6951 razredov, 200.132 šolarjev, 11.262 učnih oseb) vodi šolski svet, ki je ma podlagi dunajskega deželnega zakona sestavljen demokratično. Večina in manjšina občin-
skega sveta sta v njem zastopani. Učitelji pošiljajo svobodna izvoljene delegate v to korporacijo, kateri so podrejene tudi državne (zvezne) srednje šole in obrtno-nadaljevalne šole.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je dunajska šolska uprava sežgala 156.000 šolskih knjig z vojnimi zgodbami ali poveličevanjem vojne. Dunajski otroci — pravijo — ne smejo več misliti, da je vojna kako junaštvo, oni naj spoznajo,' da je vojna zločin, kajti le orni je plemenit in dober, ki sledi besedami: Ne ubijaj!
Obrtno-nadaljevalno šolstvo
je v Avstriji obvezno in zelo razširjeno. Na Dunaju obstojajo take šole za 80 strok. Šolsko leto traja 10 mesecev in najmanj 8 ur tedensko.
Otroški vrtec v stavbi »Ouarinplatz« na Dunaju
Na Dunaju je uveden le dnevni pouk. Pouk je brezplačen. Tudi učna sredstva in materija! za delavnice se stavlja večinoma brezplačno na razpolago. Za posamezne stroge obstojajo posebne učne knjige. Nameravajo izdati 200 takih knjig za nadaljevalno šolstvo.
V	prostem času se vadijo učenci v telovadbi, plavanju in drugih športnih panogah. Pod strokovnim vodstvom se prirejajo ob nedeljah izleti na gore. Ekskurzije v vzorne obrate razširjajo pogled učencev. Pouk v glasbi in bogate knjižnice skrbe za duševno izobrazbo'. Za siromašne so bili ustanovljeni vajeniški domiovi, od katerih jih vzdržuje 4 občina Dunaj in tri šolski svet za nadaljevalno šolstvo.
V	obrtno-nadaljevalnih šolah obstojajo šolske občine, ki so se odlično izkazale. Mnogo so pripomogle k izboljšanju šolskega obiska, reda in discipline in dale so dragocene vzpodbude. Večino disciplinarnih slu-
čajev rešijo funkcijonarji šolskih občin sami. Na dunajskih obrtno-nadia-ljevalnih šolah in nikakih kazni s tepenjem, s karcerjem ali zaprtjem. Strogo pa se drže načela, da mora biti vsaka zlonamerno izvršena škoda poravnana.
Že iz predvojnih časov obstoja na Dunaju veliko osrednje poslopje za nadaljevalno šolstvo, kjer je prostora za 5000 učencev istočasno. Tu je 32, predvsem kovino-obrtnih šol. V letih 1925 dio 1926 je bilo zgrajeno še eno tako poslopje, v katerem1 je 18 šol z nadl 5000 šolarji, predVsem lesnih strok. Obe poslopji sta najmodernejše urejeni. Samo novo poslopje je stalo z ureditvijo vred 8.7 milijon, šil. (69.6 milij. Din). Strokovne šole za juvelirje so v tretjem poslopju. V 1. 1928 je bil osnovan
Pouk v čiščenju zob
za strokovno nadaljevalno šolo vrtnarjev velik šolski vrt, ki meri 70.000 kvadrat, metrov. Ostale šole so v ljudskošolskib poslopjih. Urarji se nauče v svoji šoli vsega, da sploh ne potrebujejo pouka pri mojstru. Polagoma se namerava ta način razširiti tudi na ostale stroke.
Da se obvaruje brezposelne pomočnike v prvih1 treh letih po iz-učenju pred propastjo njih strokovnih in nravstvenih sil, je šolski svet za nadaljevalne šole ustvaril 1. 1928 tri1- do šestmesečne izobraževalne tečaje, v katerih dobivajo brezplačno pol dne tedensko teoretičnega in tri poldneve tedensko pouka v delavnicah. Brezposelne mlade pomočnike poučujejo predvsem o novem delovnem' postopku. Udeležence teh tečajev iščejo podjetniki kot posebno kvalificirane delavce.
Dunaj plačuje za to šolstvo 45%, kar je znašalo za leto 1930 3.08 milij. šil. (24.5 milij. Din).
Celotni stroški občine za šolstvo znašajo v 1. 1930 celih 81.8 milij. šil. (654.4 milij. dinarjev). Ako izločimo obrtno nadaljevalno šolstvo, znaša letni izdatek za enega šolskega otroka 566 šil. (4528 Din), napram 1. 1913 več kot dvakrat toliko. Strokovnjaki iz vsega sveta hodijo na Dunaj študirat njegovo šolstvo.
Skrb za ljudsko izobrazbo
Posebno ustanovo tvorijo štipendije za podporo študija manj premožnih. V letu 1929 je bilo podeljenih 400 štipendij po 300 šil. za srednješolce, 400 po 420 šil. za visokošolce in 70 po 420 za slušatelje pedagoškega zavoda — skupno v znesku 317.400 šil. (2,539.200 Din).
Občina je preskrbela tudii stanovanja za ne premožne študente in je zgradila v 1. 1927 v ta namen posebno hišo, ki ima poleg 26 stanovanjskih prostorov še studijske ter glasbene sobe itd!, in jo upravlja posebno dijaško udruženje. Študenti plačajo tu mesečno 15 šilingov za stanovanje z razsvetljavo in dvema kopelima na teden,. Leta 1928 je Iblil postavljen drugi študentovski dom z 20 sobami, kopelmi, kuhinjo za čaj, pralnico in pisarno. V neki stari hiši je bil urejen dom, za dijakinje.
Na polju ljudskega izobraževanja ima, kakor znano, Dunaj vzorne ustanove nevtralnih organizacij, kakor Volksbildungs-verein (društvo za ljudsko izobrazbo) in Volksheim (ljudski dom'), Uranijo itd. Občina pospešuje delovanje teh in drugih ustanov s podporami. Vzdržuje tudii veliko ljudsko knjižnico in omogoča z znatnimi vsotami prirejanje gledaliških in koncertnih predstav za delavce in nameščence po nizkih cenah. Še danes, ko se je na Dunaju razvilo več delažmožnih umetnostnih odborov (podobnih društvu Freie Volksbiibne), podpira občina še vedno to kulturno delo z denarnimi zneski.
Tako kot ljudsko izobrazbo pospešuje občina tudi telesno kulturo ne le s prepuščanjem! mestnih telovadnic in športnih prostorov, nego tudii z denarnimi podporami športnim društvom vseh vrst. Poleg tega Kradli občina velik stadijon.
Zaključek
Še marsikaj bi mogel povedati. Poudariti je treba eno: šolstvo novega Dunaja pomeni revolucijo v šolstvu. Uvedba tega modernega šolstva pomeni velik napredek v ljudski izobrazbi in po uspehih Dunaja se bo ravnal prej ali slej ves svet. Ne mala zasluga za vse to pa gre društvu »Freie S c hi u 1 e — K i n d e r f r e u n d e« (Svobodna šola — Detoljub) ter velikim pedagogom dunajskega delavstva, Ottu Glock-1 u, Kari Seitzu, prof. Juliju Tandlerju in tov. In ni baš slučaj, da je tudi dunajski župan Seitz — učitelj po poklicu. Niti nasilje niti prazno govorjenje, temveč izobrazba, delo in pouk bodo preobrazili svet. Dunaj je in bo za to najboljši dokaz.
Opomba: V članku »Stanovanjska kultura novega Dunaja« (v minuli številki str. 27—35) je izostal po zaslugi tiskarskega škrata v početku drugega novega odstavka pred tabelo cel odstavek, ki naj se glasi: »Kaj znači davek za gradnjo stanovanj, bo razvidno najbolje, ako navedemo obremenitev za nekaj tipičnih najemnin v odstotkih predvojne najemnine:« Ta odstavek naj si vsakdo vstavi radi razumevanja pred tabelo. — Op. pisca.
Ali so Tvoji znanci in prijatelji že vsi člani »Svobode«?
Tone Maček:
Slovenska knjižna produkcija.
Kultura naroda se meri po kvantiteti njegove knjižne produkcije, sem čital nekoč v neki reviji. To je samo deloma res; moralo bi biti: po kvantiteti in kvaliteti knjižne produkcije se šele more soditi o višini kulture naroda. Kar se prvega tiče, Slovenci ravno nismo na slabeir in pri svoji maloštevilnosti v tem prekašamo marsikak številnejši narod, saj izdamo letno do 300 knjig in ne vem, koliko brošur in revij. Tudi organizacija razširjenja knjig ni slaba: imamo menda deset knjižnih družb z obligatnim konzu-mom knjige, med temi »Družbo sv. Mohorja«, ki obstoji že nad 70 let in si lahko prisvaja sloves, da je neposredno po podobnih poskusih med Nemci prva začela sistematično razširjati knjigo med Slovence. Za njo je prišla »Slovenska Matica«, ki je zalagala s knjigo slovensko inteligenco, potem »Družba sv. Cirila«, ki je skrbela za mladinsko čtivo enako kakor Gabršček v Gorici in »Učiteljska malica«. tudi delavstvo ni zaostajalo in ustanovilo že v začetku tega stoletja svojo »Delavsko založbo« in knjižnico »Naprej«. Vse to je že davno pred vojno pomagalo utrjevati med Slovenci narodne samozavest in jim skušalo doprinesti pojme o neki kulturi, ki pa je bila večinoma izposojena od drugod, v kolikor se je bila porodila v posameznih glavah in n: bila vzeta naravnost iz naroda; a še ta ni bila nikdar popolnoma prosta vplivov tisočletne podjarmljenosti.
Po svetovni vojni se je nekaj časa zdelo, kakor da je tudi za slovensko knjigo napočila zlata doba. Literati so se ■pojavljali kakor gobe po dežju, brošure in revije so lezle na dan kakor mah v gozdu. Porajale so se fantastične ideje, neverjetni izmi in polemike so sipale okrog svoje iskre. Vsak je skušal drugega prekositi v originalnosti in v radika-lizmu. Stari temelji so se rušili, vstajali so novi proroki.
Cez par let, pa vse tiho je bilo. Stabilizirali smo se. Najhujši kričači so> postali pohlevne ovčice, ki so spodobno pobirale redke cvetke po slovenskem Par-nasu, in naj radikalnejši revolucionarji sc spokorno romali v Canosso in potresli
IN KNJIŽNICE
svojo glavo s pepelom. Tradicija zopei triumfira. Zoper morebitne naskoke smo se ogradili z visokim zidom.
Tedaj pa je kljub temu visokemu zidu začela s severa pihati v deželo sveža salpa in ljudje so> jo začeli željno vdihavati. Nič več se niso zmenili za stare preizkušene bogove, željno so segali po novih evangelijih. Imena, kakor: London Sinclair, Shaw, VVells! Barbusse, Nex6, Kisch, Frank, Toller, Mann, Remarque. Renm. Z\veig, Olbracht, Dvvinger, Leonov, Šolohov, Ehrenburg, Kolontaj, Gladkov, Panferov, Babel, Ivanov, Rodionov, Fig-ner, Gorki, Istrati itd, so šla od ust do ust, kakor dolgo pričakovana poslanica o čudežni lepoti v svetu, ki ga do tedaj nismo videli, o življenju, ki ga do tedaj nismo občutili, ker so nam v brezdušju otopeli občutki. Nihče se ni več zmenil za stare bogove in njih zastarelo besedičenje je trohnelo in se prašilo v temnih skladovnicah slovenskih knjigarn.
Snovalci in voditelja naše kulture so postali pozorni. Kaj sedaj? Ali naj dopuščamo, da se naše dobro ljudstvo zastruplja? Komaj smo mislili, da smo ga osvobodili škodljivih inozemskih vplivov, glejte, pia so se prikradli v našo stajo sejalci tujih semen. In ljudje, čudo prečudno, hlastno segajo po nepreizkušeni hrani.
Pravijo, da se najdejo tudi bele vrane; tako se je tudi med temi našel nekdo, ki je rekel: i seveda, če smo pa mi dosedaj dajali narodu same pleve. Lačen je in zato sega po tujem zrnju in si misli: če drugim ne škoduje, tudi meni ne bo, Ce hočemo temu odpomoči, si moramo tudi sami preskrbeti nekaj tega zrnja in ga dati med ljudstvo, seveda ne čistega, ampak tako izbranega in pomešanega, da mu ne bo preveč škodovalo. Predlog je bil končno sprejet in od tedaj se je naša kulturna hrana nekoliko zbolj-šala.
To je legenda naše povojne kulture. V zadnjih dveh letih se čuti na nji inozemski vpliv. Prevodna literatura vidno raste, deloma tudi radi pomanjkanja lastnih literarnih zmožnosti. In prav je tako: boljša je dobra knjiga v prevodu, kakor slaba v originalu.
Izdajanju dobrih prevodov se je sistematično posvetila predlanskem ustanovljena založba »Modra ptica«, ki svo-
jim naročnikom proti n.epretiirani mesečnim daje mesečno revijo in vsako četrtletje po eno knjigo. Dosedaj je izdala 7 knjig: Hamsuna, Cehova, Galsworthya, Lagerlofovo. Kar se pa tiče Merimeeja in Scotta, ki ga je tudi izdala, pa smatram to za nepotreben balast. Kdo vam, pa še čita tako starino, ki je kakor okostnjak, brez mesa in krvi. Za današnjo dobo namreč. Za tisti denar bi se lahko kaj boljšega izdalo, iz sodlobnosti. (Ampak nekateri naši literatje imajo neko posebno slabost za staro francoščino in angleščino. So kakor tista stara devica v burki »Eno leto v Parizu«, ki je videla nekoč par pariških ulic in se je potem vse življenje s tem ponašala. Tudii kult Shakespeara pri nekaterih naših ljudeh se mi zdi kar malce pretiran. S prevodom ene same drame Tollerja, Wolfa, Brucknerja ali Franka bi se napravilo več socijalne koristi, kakor z vsema Shakespearjevimi.) Program letošnjih izdaj »Modre ptice« je precej boli je izbran: poleg Laigerlofove izda še Baringa, 0'FIachertya in Jack Londona, same sodobne pisatelje. Zasluga »Modre ptice« je tudi, da je prva začela polagati važnost tudi na zunanjo opremo knjig in je s tem pomagata odpraviti zanikrnost naših založnikov, ki so mislili, da je vseeno, kako je knjiga opremljena in iz kakšnega papirja je, samo, da je potiskana s črkami. Ljubitelj knjige bo pa vedno raje kupil knjigo s solidnim papirjem., lepim tiskom in skrbno vezavo. V prvih povojfnih letih se je še potrpelo v tem oziru, tolažeč se s tem, da je pač kriza in nedostatek v ma-terijalu, danes pa tako šušmarstvo ni več na mestu. Naša založništva se morajo začeti zavedati, da kakor pisateljevanje ne sme biti obrt, temveč umetnost, tako tudii izdajanje knjig ne sme biti samo obrt. ampak tudi umetnost. V tem oziru se učite pri Nemcih, ne pri Francozih.
Za »Modto ptico« sta se letos pojavili še dve knjižni zaTožbi, ki svojim naročnikom proti mesečnim obrokom obetata precej knjig, kar v več serijah. Boljša od obeh se zdi po svojem programu »Tiskovna zadruga«, ki izda v seriji »Sodobni roman« Tagoreja. Fedina, Conrada in Baroja, v seriji »Mojstrov« Voltaira in Flauberta, v »Slovenskih pisateljih« pa Podlimbarskega, Kozaka in Kosovela. Sodeč po njeni prvi knjigi, ki jo je razposlala, tudi ona -skrbi za skrbno in okusno knjižno opremo.
Krogi krog Jugoslovanske tiskarne so istotako organizirali precej obširno knjižno akcijo z izdajo različnih zapo-redb. ki pa imajo skoro vse izrazito katoliški značaj in zato lahko računajo na odziv samo pri določenem kontingentu či-
talcev. Širšo publiko bi zanimala le izdaja VVerfla, za katero pa še ni določen termin. Izmed domačih pisateljev je v njihovih izdajah najodličnejši Pregelj, ki je izboren zgodovinar, folklorist, risar značajev in dogodkov, le škoda, da ne more odložiti svojih katoliških očal. Sicer pa, kar je enim prav, naj bo še drugim, suvati se ni treba, ker je za vse prostora dovolj, če enkrat po kakem1 blagu poneha povpraševanje, potem tudi njegova produkcija sama od sebe izgine. Dotlej pa vlada in zmaguje seveda konkurenca. — Precejšnjo naprednost kaže »Krekova knjižnica«, ki jo vodijo krščanski socijalci.
Tudi Slovenci v Julijski krajini imajo par knjižnih družb z več ali manj dobrimi izdajami in zdi se, da bodo te knjige edSna njim dostopna tiskana beseda, odkar jim je uničeno časopisje, če tudi po njih ne bo nekoč segla fašistična roka. — Med. njihovimi pisatelji je najbolj omembe vreden France Bevk, ki neumorno piše in leto za letom izdaja nove knjige.
Potem ko so pred; par letj liberalni krogi ustanovili svojo »Vodnikovo družbo«, je začelo tudi delavstvo misliti, kako bi odpomogio potrebi po njemu primernem čtivu. Takoj po prevratu je bila ustanovljena »Socijalna matica«, ki pa razen dveh letnikov »Naših zapiskov« ni ničesar izdala. Levičarsko krilo je ustanovilo »Delavsko-kmečko matico«, ki je izdala nekaj zvezkov svojih »Zapiskov« in »ProletaTsko knjižnico«, ki je izdala menda pet ali šest knjig, med! njimi tudi Klopčičeve pesmi. Pri gospodarskih organizacijah je bila ustanovljena »Zadružna založba«, ki je izdala šest knjig in veliko brošur. Kongres delavske kulturne zveze »Svobode« je pa leta 1928, o priliki desetletnice Cankarjeve, smrti, sklenil ustanoviti »Cankarjevo družbo«, ki naj svojim članom nudi redtai letni knjižni dar po načinu in pirati članarini, kakor je uvedena že pri podobnih meščanskih družbah. Na ta način je »Svoboda« na najlepši način hotela počastiti Cankarjev spomin. Poskus se je obnesel nad pričakovanje, članstvo je naraslo do lepega števila, a tudi knjige »Cankarjeve družbe« so dosedaj najboljše, kar jih nudijo podobne družbe. Poleg tega pa ima »Svoboda« še v načrtu izdajati posebno knjižnico sodobnih oroletarskih romanov. Lani je izdala »Taškent« ruskega pisatelja Neverova, letos nam pa obeta »Bombo« ameriškega pisatelja Franka Hairrisa.
Torej tudi na tej fronti se giblje, kljub temu, da morejo delavske organizacije operirati le s skromnimi prispevki našega slabo plačanega delavstva. Naših knjižnih družb ne podpirajo kapi-
taii-sti in denarni zavodi, zato je vsak njih uspeh dvojne vrednosti. Gotovo bo tudi delavstvo kmalu spoznalo, kaj mu je koristno in česa se naj ogiblje. Ono zahteva besedo, ki jo razume, ki je kri njego-ve krvi, ki jemlje snov iz njegovega življenja in se ne pomišlja zastaviti zanj svojega vpliva. Centu bodo njemu srednjeveški vitezi, čemu ljubezensko Vzdihovanje in hinavsko zavijanje oči, čemu rože v zlatih vazah in gradovi na oblakih. Ljubša mu je krepka prislovica, zamah s kladivom in zalogaj tobaka. Taka naj bo tudi njlegova literatura. Kolikor je ne bomo našli pri nas, jo bomo iskali pri naših sosedih. Dobro, da se tega deloma vsaj naše javne knjižnice zavedajo.
—o—
Sedem mladih je naslov nove zbirke novel in črtic, ki jih je izdala krščansko-socialna Krekova knjižnica kot 3. zvezek svojih izdanj. V njej: se nam je predstavilo sedem najmlajših slovenskih pisateljev — večinoma krščansko socialnega nazora — in med1 njimi srečujemo nekaj za širšo javnost novih imen. V zbirko so prispevali krajše novele: Bogomir Av-senak, Ivo Grahor, Mirko Javo mik. Peter Kovač. Mihael Kranjec, Jože Kranjc in Rudolf Kresal.
Nekatere izmed priobčenih novel nam nudijo zanimiv vpogled v mišljenje in nazore mlade krščansko-socialne nisatelj-ske generacije in prav to se mi zdi vredno posebej podčrtati. Vse novele obravnavajo življenje in občutja posameznih oseb, rekel bi posameznih usodi, ki so v vseh novelah — razen v uvodni Avseni-kovi — sive, puste in brezupne. Vsakdo bo rad pritrdil, da je življenje marsikaterega slovenskega malega človeka, napol1 še kmeta, napol proletarca, res prav tako. kakor je opisano. Kar pa nas preseneča, je dejstvo, da ne najdejo mladi krščamsko-socialni pisatelji poti iz te »neizbežne« usode, da te poti nikjer ne pokažejo, z drugo besedo: svojim čitate-ljem. ki so njihovi idejni pristaši, ne znajo vliti po-gum-a- za borbo z življenjem, zadovoljujejo se vsi z golimi konstataci-iami. Ob malenkostnih ovirah in pomislekih se ves upor, ki še tli v ljudeh, nenadoma razbije. Kar ostane, je samo še ob-nemoglost in trpka resignacija. Saj je dovolj značilno, da se pojavljajo v raznih novelah stavki, ki izražajo takele misli: »Eh. vse skuoaji je isti vrag in boljše ne bo nikdar« (str. 54.). »Smo, kot da nimamo preteklosti, ne bodočnosti« (stran 56.), »Svet je... od nekdaj črn in nič čistejši na onem koncu nego na tem« (str. 76.). (Citiral sem tu stavke iz treh novel!) Največji pesimist pa je brezdvom-no Peter Kovač (z novelo »S pestjo v
obraz« in deloma tudi s »Križem«), Večina »sedmerih mladih« je sklonjena nad našim malim1 človekom, posameznikom iz ogromne množice, iz katere si je izbrala najneodločnejše, trpi z njimi in obupuje, nikjer pa jih ne oblikuje v borce in zato bo morala Krekova knjižnica opustiti misel, da bo s to svojo knjižico napravila iz ljudi, ki jo bodo čitali, kovače nove usode. In po teh novelah sodteč. bi človek skoro mogel trditi, da vsi ti mladi ljudje, ki pišejo tako vdano, ne verujejo v bodočo družbo, niti tako ne, kakršno bi si jo sami želeli. »Ni je poti« — ta stavek bi mogel večini novelam zapisati za naslov.
Iz vseobčega pesimizma, ki mora za dolgo časa utruditi vsakega čitatelja, se dviga le uvodna Avsenakova »Cerkev sv. Boštjana«. Ta sicer slogovno še ni povsem izdelana, a je idejno vsekakor najmočnejša in izraža zdrav upor. Pisatelj nam oriše župnika (tej figuri je kumoval Pregelj, kar pa nič ne d'e!), ki zavrže staro katoliško, srednjeveško-strogo dua-listično pojmovanje, dia je duh vse, telo nič: v spoznanju, da se morejo samo zdravi in veseli ljudje dvigniti k bogu. mu je žal, da je sezidal s pomočjo svojih izmozganih faranov novo župn-o cerkev, ter začne misliti na bolnico, ki jo sezida iz materijala. ki ga dobi s tem, da podre — staro podružnico sv. Boštjana. Ta upor proti strogemu dualističnemu pojmovanju tudi krščanstvu ni nov, saj je temu pojmovanju prvi odbil osti že Frančišek Asi-ški, vendar pa je poudarjen tu s toliko prepričevalnostjo, da mora učinkovati. Novela ima — kakor sem že omenil — nekatere pomanjkljivosti (filozofiranje med župnikom in kaplanom ni povsem izdelano), pač pa je Pirav dobro izklesan nrizor med župnikom in kmeti. — Vpliv ki ga mora napraviti ta novela na čitatelja. pa je paraliziran z zadiijo novelo v zbirki, s Kovačevim »Križem«. Proletar-ska družina trpi od gladu in mraza. France sname s stene zadnji imetek: križ in ga proda starinariu za trideset dinarjev. Baš za trideset. Župnik v »Boštjanu« podere cerkev za bolnico; Franceta pa grize v »Križu« vest radi judeževih srebrnikov. Zdi se mi, da je urednik (A. Krošl) zavedoma uvrstil to novelo kot zadnjo v zbirki, ker je sicer razporedil pisatelje kar po abecednem1 redu.
Preden preidem k posameznim pisateljem, bi opozoril rad še na nekai. Vse novele — razen Javornikovih, J. Kranjca in Kresala — so si slogovno skoraj popolnoma slične — kakor da bi jih napisal en sam. Ne vem, čemu je pri nas razširjeno- mnenje, dla je treba vsako stvar oni-sati čim dolgočasneje. Tak stari slog za današnjo dobo ni več primeren in ni. Saj
si skoro ne morem misliti, da bi ta ali oni ne poznal moderne ameriške, nemške in ruske književnosti. Vsaka snov se da opisati napeto, v tej zbirki pa vlada mestoma tako dolgočasje, da se mora človek naravnost siliti, da prebrodi vse opise in dolgotrajne analize raznih mimogrednih občutij.
Trije pisatelji se v zbirki visoko dvigajo nad ostalimi: B. Avsenak, Jožef Kranjc in deloma tudti Mirko Javornik.
Drugi je orisal naravnost mojstrsko' in s fino ironijo dogodek iz življenja malomeščanskega, strahopetnega uradnika in njegove žene (»Pismo s sodmije«). Mirko Javornik nami je v noveli »Balada o cigareti« pokazal življenje brezposelnega!, v noveli »Osem' uir življenja« pa življenje bedne tipkarice, ki jo je zapustila sreča. Kranjčevo »Pismo s sodlnije« in uvod v Javornikovo »Osem ur življenja« sta najlepši stvari v vsej zbirki — Kresal je živo opisal v »Noči na postaji« dogodek med1 dolgočasno nočno prometno službo.
Druge novele so slabše — idtejno in slogovno. Grahorjev »Naš hlapec Lovre« bo za delavstvo — in temu je vendar zbirka namenjena, mar ne? — prav težko razumljiv ini malo verjamem, da se bo kak delavec potrudil, da bi ga prečital do konca. — Talpa.
Victor Hugo, Leto strahote 1793, založila Jugoslovanska knjigarna, 255 strani. — Ta zgodovinski roman velikega francoskega romanopisca Victor. Hugo-a (izgovori Viktor Igo) priporočamo vsakemu najtopleje. Dejanje romana se godi v veliki francoski revoluciji, kar pove že sam naslov. Knjiga je pisana zanimivo in napeto.
Konec Ivana Možine. Kakor vsem znano, je izdala Cankarjeva družba v Ljubljani letos kot svojo izvirno povest »Film dveh dni« Jožefa Kranjca: Ljudje s ceste. Kakor je vsakdo lahko opazil, je ta covest brez pravega konca, okrnjena in tudi javna tajnost to že ni več, saj so poročali o tem listi. Konec te povesti, ki je moral pri tej knjigi izostati. je izšel v 12. številki »Ljubljanskega Zvona« z dne 1. dec. 1930 na str. 748—754.
Priznanje... V »Ljubljanskem Zvonu« št. 11 z dne 1. nov 1930, str. 704, piše znani esejist B. B(-orko) o 30 letnici Nietzschejeve smrti. Ko poroča o izrabljanju Nietzschejeve brezobzirne kritike meščanske morale in ideologije v politične svrhe, zlasti v Nemčiji med svetovno vojno, pravi v oklepaju: »Podobno se je zgodilo našemu Ivanu Cankarju, ki so ga v letu Gospodovem 1930. proglasili za rodoljuba doline šentflorijanske.« To priznanje našega znanega naprednega in svo-
bodomiselnega kritika in esejista nas veseli.
Fjodor Gladkov, Cement, založba »Binoza«, Zagreb. Novinarski dom:, 372 strani, cena broš. 60 Din, vez. 70 Din. — V hrvatskem prevodu je torej izšlo to najznamenitejše delo velikega sodobnega ruskega pisatelja Gladkova. Vsakemu priporočamo, da ga kupi in prebere. Prevod je dober. O samemi dlehi srr» že pisali v »Svobodi«, zato nam ni treba ponavljati ocene. Ista založba obeta izdajo pretresljvih socialnih črtic Jacka Londona »Ljudi sa ponora«. J. London sam je izjavil o tej knjigi: »Nobena druga knjiga me ni stala toliko krvi in solz kakor ta.« E. E. Kisch ,pa pravi, da je to največja Londbnova peserni človečanstva.
Nadalje bodo izšli v isti založbi zapiski iz svetovne vojne Egona Envina Kischa »Napiši to, Kisch!« Dejanje teh zgodb iz svetovne vojne se odigrava na srbsko-avstrijski fronti: v Sremu, v Bosni, na Drini, na Ceru. Savi itd.
Jevgenij Zamjatin, Tamo gdje je vrag rekao laku noč, izdala »Socijalna Misao«, Zagreb 1931, 112 strani. — Znani ruski pi-stelj Zamjatin je napisal to' novelo 1914. I. Opisuje razne ruske tipe in njihovo dolgočasno življenje v oddaljenem ruskem dolgočasnem provincialnemi kraju. Pravzaprav ne opisuje, temveč kaže vse te tipe: intelektualca, generala, vojaka, oficirja,, oficirjevo ženo. Vse v finem ironičnem slogu. Vendar menirni, da bi založba bolje storila, če bi izdala kako kasnejšo povest istega ali drugega ruskega pisatelja.	—elj.
Egon E. Kisch, ima čast da prikaže raj Ameriku, založil »Nolit« v Beogradu, dva dela obsegata skupaj 302 strani. — Založba »Nolit«, ki je izdala že precej lepih knjig, jle dobro zadela, ko je sedaj založila duhovito pisane vtise Kischa o Ameriki. Z žgočo ironijo popisuje avtor doživljaje, ki odkrivajo senčno stran ameriškega družabnega življenja. Kdor bo prečital to delo in zadnji koledar Cankarjeve družbe, bo videl, kako dolgočasna in nepravilna1 je Brežnikova knjiga o Ameriki »V senci nebotičnikov«, ki jo je izdala Vodnikova družba.
50 let smrti Dostojevskega. 11. febr. t. 1. poteče 50 let od smrti slavnega ruskega pisatelja Fjodora M. Dostojevskega. Dostojevskij se je rodil 30. oktobra 1821 v Moskvi in je izdal svoj! prvi roman »Bedni ljudje« v 1. 1844. Vsledl sestajanja z mieščansko-revolucijonarnimi krogi je bil Dostojevski 1. 1849 obsojen na smrt, nato pomiloščen na štiriletno pregnanstvo in štiriletno vojaško službovanje. Po povratku iz pregnanstva je
začel z glavnimi pisateljskim delom, od katerega omenjamo »Zapiske iz mrtvega doma«. »Ponižane in razžaljene«, »Zločin in kazen«, »Bese«, »Idijota« in »Brate Karamazove«. Umrl je 11. februarja 1881. Njegovo 50 letnico smrti bomo najbolje proslavili s čitanjem njegovih znamenitih d'el. Dobe se v vseh delavskih knjižnicah.	—on—
Novi socialno-politični romani in povesti. — V zadnjem času so izdale razne nemške založbe nekaj) prav dobrih socialno-političnih leposlovnih del, na katera hočemo opozoriti vse prijatelje našega časopisa. Dantz Carl, Peter Stoli (Dietz V.) popisuje z zdravim, humorjem življensko pot delavčevega sina od osnovne šole preko vajeniške dobe do kvalificiranega in razredno-zavedmega delavca. — Malik-Verlag, ki izdiaja zbrana dela Maksima Gorkega, je izdal dve novi zbirki njegovih novel in povesti »In der Steppe« in »Wie ein Mensch geboren ward«. — Neuer Deutscher Verlag je izdal v nemškem prevodu »Fabrik im Wal-de«. Pisateljica Ana Karavajeva popisuje v romanu dielo za povzdigo ruskega gospodarstva. Od iste pisateljice je izšel že preji nič manj lep roman »Das Sage-werk«. — Vsem starim naročnikom »Svobode« poznani nemški proletarski pesnik Heinrich Lersch je izdal svojo avtobio-grafijo »Hammerschlage«. Internationaler Arbeiter Verlag je med drugim izdal japonski socialni roman »Die Strasse ohne Sonne«. Pisatelj Tokunaga popisuje v lepem' slogu stavko japonskih tipografov.
Otto Roeld, Malenski auf rter Tour,
E. Reiss Verlag, 206 strani. — To je roman trgovskega potnika. Pravi socialni roman. Pisatelj razmišlja o svojem junaku: »Vsak človek na svetu ima drugo prtljago, ki mu jo natovorijo ... Marsikdo. ki prenaša težke vzorčne kovčege. .dvigne pokrov, razkazuje kos za kosom, mora govoriti in oferirati, ponujati, se postavlja v pozo, parira napade, se brani in udlarja. prosjači malo ljubezni, db izčrpanosti, dO ponižanja — in potem' so tu drugi, ki delajo* na »mestu«, to so izvoljenci. vzvišeni, to so ljudje, ki smejo tiho sedeti, ostati doma in jim ni treba potovati, ki se nikdar ne spote, ljudje, ki niso državljani, ljudje, ki se smejo prešerno smejati...«
Knjižnici Del. zbornice v Ljiubljani in Mariboru sta imeli po kr. baraski upravi delegirano cenzurno komisijo, ki je pregledovala knjige od decembra 1929. leta
do junija 1930. leta. Naravno se je to občutilo pri prometu. Oblast se je končno prepričala, da knjižnici pravilno poslujeta. in odtlej jih zopet vodi .poseben knjižnični sosvet s sodelovanjem prosvetnega odseka Delavske zbornice.
Koncem lanskega leta sta obe knjižnici zopet prekosili promet prejšnjih let.
Tako je ljubljanska knjižnica decembra 1930. 1. 2010 obiskovalcem' izposodila 4775 knjig, od teh 642 znanstvenih in 4133 leposlovnih, odnosno 1920 slovenskih. 261 srbohrvatskih, 2534 nemških in 60 knjig drugih jezikov. Novih članov se je vpisalo 75. Decembra 1929. 1. je pa izposodila samo 4073 knjig.
Mariborska knjižnica je pa v zadL-njem decembru 934 obiskovalcem izposodila 1696 knjig, od teh 39 znanstvenih in 1657 leposlovnih, odnosno 527 slovenskih. 96 srbohrvatskih in 1073 nemških. V primeri z ljubljansko izposodi mariborska knjižnica premalo znanstvenih knjig, dio-čim obsega v tem oziru ljubljanska stanje najboljših dunajskih knjižnic.
Ljubljanska knjižnica nabavlja sedaj vse knjige iz dohodkov knjižničnega prometa, ker dobi na izposojnini mesečno povprečno po 10.000 Din. Mariborska knjižnica pa še diobiva v ta namen nekaj podpore od Delavske zbornice.
Knjižnica »Svobode« na Jesenicah je
v 1. 1930 izposodila 1388 slovenskih in 421 nemških, skupno torej 1809 knjig. Nabavila si je mnogo novih knjig iz knjižničnih dohodkov. Bilanca je lepo aktivna. Vpisalo se je 57 novih članov. Žal, se je ugotovilo na občnem zboru podružnice, da je knjižnico obiskovalo le 10 članov »Svobode«. Ta knjižnica dokazuje, da se da prav lepo voditi knjižnica in da se morejo iz knjižničnega prometa nabavljati vedno nove knjige, če knjižnico vestno vodi dober in zanesljiv sodrug. kakor je jeseniški knjižničar Viktor Strani šar.
Knjižnica jeseniške »Svobode« je edina, ki nam je do danes od 18 knjižnic »Svobode« poslala točno statistiko o vsem prometu v 1. 1930 po vzorcu statistične pole. ki jo je svoj čas razposlala centrala »Svobode« vsem svojim knjižnicam.
Ne najdemo dovolj ostrih besed1 za grajo vseh onih knjižnic, ki nam ne doš-ljejo nobenega točnega poročila. Kajti točno vodbnje statistike je za knjižnico ena najvažnejših stvari. Vse prizadete hkrati pozivamo, da store čim' prej svojo dolžnost in da nam ta poročila pošljejo.. Objavili jih bomo v listu.
Kaj si v tem mesecu storil za »Svobodo«?
BEBB društveno ŽIVLJENJE Uffl
»Svoboda« v Zagrebu. — Doslej se naša »Svoboda« nikakor ni mogla razširiti izven dravske banovine v ostale kraje Jugoslavije. Predvsem radi nerazumevanja za enotno kulturno organizacijo pri tamošnjih vodilnih funkcionarjih delavskih organizacij. Z gostovanjem delavskega odra ljubljanske »Svobode« v Va-raždinu smo pa prišli v ožji stik s hrvaškimi somišljeniki, ki so videli, da je »Svoboda« agilna del. kulturna organizacija. Prvi plod tega medsebojnega spoznanja je sporočilo znanega pisatelja dr. Kusa-Nikolajeva. da hoče ustanoviti podružnico »Svobode« v Zagrebu. Upamo, da se to kmalu uresniči.
Otvoritev prve smučarske koče »Svobode«.
Nekako pred dvema mesecema so športniki podružnice »Svobode« Jesenice na pobudo sodruga Gregorčiča in Pleša vzeli v najem kočico na "Možaklji, na rovtu, ki je last kmeta Pretnarja, p. d. Breganta. Zidarji, tesarji, mizarji in vsi drugi so šli na delo, da kočico nekoliko očedijo z ometom, napravili so tla z deskami in postaviti štedilnik, ki ima celo kotel za gretje vode, oddelek za pečenje itd.
Kmet Bregant iz Podhoma jim je na-vozil zastonj ves potrebni materijal in
fantje so delo izvrstno, in z vsem veseljem izvršili.
Za nedeljo, dne 11. januarja t. 1., so naši športaši napovedali otvoritev kočice. Generalni štab našega športnega odseka Gregorčič, Pleš itd., je odšel na lice mesta že v soboto zvečer, med njimi Brajc in krvnik jagnjeta, Stražišar Polde in seveda domovina čaša... sodružica Hani ter Svetinova in Vovkova Angela kot kuharice. Ker so naši športaši precej krvoločno divje pleme, so vzeli s seboj iz Podhoma tudi jagnje, ne, pravzaprav ko-šfrruna, da ga žrtvujejo za otvoritev.
Pozno v noč so imeli ples v divji naravi. Končno so jo pa le pobrali k počitku na skedenj in se zakopali dva metra globoko v seno vsak zase po dva metra razdalje, tako da je bilo vsako smučanje po senu sem in tja onemogočeno in spanje pravičnim jamčeno. V ranem jutru v nedeljo pa se je zgodila krvava tragedija: Krvnika Polde in njegov po-magač Brajc sta zaklala koštruna, mu vzela kožuh in mu končno porinila še kol skozi telo. To na kol nataknjeno telo so postavili na žerjavico in ga nad njo s slinami v ustih vrteli, kakor vidite na sliki.
V nedeljo zjutraj, 11. t. m., pa je odšla izpred Delavskega doma glavna četa smuških začetnikov in naših najboljših


J
Smučarji jeseniške »Svobode« pred svojo kočo
Jeseniški smučarji »Svobode
padačev pod vodstvom sodruga Reich-mana po strmi strani iz Jesenic na Možaki j o k otvoritvi koče.
Bil je krasen jasen dan, na vrhu Mo-žaklje nas je sprejelo z vsem svojim čarom jutranje solnce; nekako ob poldeseti uri smo bili Jeseničani že pri koči, kma-
« se zbirajo okrog koštruna
lu za nami pa so jo pomahali še Gorjanci s kompletnim tamburaškim zborom, kakor ga vidite na sliki na str. 79.
Proti poldnevu je načelnik smučarjev sodrug Pleš izdal ukaz za zbor, kakor razvidite na spodnji sliki...
Smučarji jeseniške »Svobode« na Možaklji
V kratkih besedah je podal zgodovino dela za kočico, se zahvalil vsem za lep obisk, posebno pa se je zahvalil lastniku rovta in koče kmetu Pretnarju, ki je naklonjeno omogočil smučarjem naše podružnice, da bodo mogli stvarno pričet gojiti smučarski šport.
Izrazil je zahvalo vsem sodelujočim za vsa dela in posebej še tamburašem iz Gorij, nakar je podal še besedo predsedniku podružnice »Svobode« Jesenice, ki je v kratkem pozdravu izrazil priznanje športnemu odseku smučarjev, posebno Gregorčiču in Plesu, ki sta pokrenila vse to.
Za tem* je predi to zbrano sliko izmo-lil proletarski očenaš mali Stanko Zug-witzov. Vsi smo na tihem molili ž njim v prosti naravi pod opoldanskim soln-cem, »Oče naš«... molitev delavskega otroka...
»Oče naš, ki hodiš dan za dnem na delo, Tvoje ime je Delavec. Češčeno bodi Tvoje ime, pridi trenutek, ko Te bo sleherni častil in ko, bo kraljevala le Tvoja volja.
Zvečer, kadar se vračaš z dela, pri-nesi nam samo kruha, drugega ne zahte-
vamo, ker nam danes drugega dati ne moreš. A ta kruh bo prekvašen s Tvojim delavskim znojem; in Ti nam ga boš nudil iz svojih grapavih in razpokanih rok, ini to nam bo nahranilo ne le telo, marveč tudi dušo, in čutili bomo, da smo otroci delavca.
Oče naš, kadarkoli se vrneš zvečer z napornega dela. ki Ti je bilo izmučilo telo, objemi nas in dahni v našo diušo in naše srce dolg, ki smo ga dolžni vsemu delovnemu človeštvu. Razumeli bomo Tvoj objem in, ko dorastemo in postanemo ljudje, stopimo v vrste delavcev, da odplačamo svoj dolg.
Za nas, oče, naj ne bo drugega smotra, kot edino tisti, o katerem nam govori črni kruh, s katerim si nas že v detinstvu hranil.
Naj ne bo ničesar, kar bi nas vpeljalo v skušnjavo in odvedlo na pot, ki ne vodi v rešitev delovnega ljudstva.
Tako bodi, ker tako mora biti! Slava Delu!«
Tako je očenaš Mileta Klopčiča zaključil zbor, nakar je bil; razhod h kosilu.
Po južini pa se je ponovno pričela trenaža, kakor vidite na spodnji sliki.
To je trajalo vse do polštirih popoldne. nakar se je vse pričelo pripravljati za odhod na vlak na Podhom preko Gorij. Po poti proti Gorjam so se smučarji smelo spustili po vozni poti v dolino. Joj meni, kako mi je bilo, ko sem zasledal
Filipa Rotarja, ki je drvel, da se ne zlažem, gotovo s 150 kilometrsko brzino, na uro, za njim pa druga smuška svojat. Bil sem v strahu kakor ko,kija, ki ji uidejo račke v vodo.
Kaj bi Vam pripovedoval še več. Ko
smo šli z Možaklje v dolino, se je zdelo, kakor da zadnji ljudje tega sveta beže pred zimsko smrtjo, nekateri na smučeh, drugi na saneh, tretji s tarnfouricami, z berdo1 na rami itd.
Ko smo šli v dolino, se mi je še tole pripetilo: Otrok je bilo, kakor ste na sliki videli, ne vem koliko, pa so zakričali: »Glej ga, Hadži Murat gre.« In to tako resno, da sem res že .mislil, da se kaka taka zver v človeški podobi potika po Možaklji. Končno pa zagledam resničnega Hadži Murata s povito glavo — bil je naš fotograf sodrug Prešern iz Gorij, ki se je najbrže zato tako našemil, da bi si ne upali otroci v njegovo bližino, da tako obvaruje pred njimi fotografski inventar. Bodi nam zima usmiljena, kajti tudi jaz si kupim smuči, dasi me še danes vse boli. Kdor je videl to razposajeno veselje v bujni zimski naravi, se požvižga na starost in vzljubil bo tudi zimsko naravo ter iz dna srca zasovražil dolino z vsemi meh-kužneži. Končujem za danes, veseleč se zopet dneva, ko nam bo dana zopet prilika biti na Možaklji s smučmi, Ljubljančanom pa povem, da so okradeni za najlepši dan v življenju. Mislimi pri tem one Ljubljančane seveda, ki so nas razveselili s svojo brzojavko, da pridejo, pa jih ni bilo.
Da, »Ven, le ven v naravo krasno, tam se duh, telo krepi.«
J. Jeram.
Opomba: Gornje, štiri slike z Jera-movim poročilom bodo menda pogrele one Ljubljančane, ki so se kljub vsemu mojemu prigovarjanju končno skesali in so nekateri rajši šli z drugimi prijatelji izven naših vrst v druge gorenjske kraje. Jeseničani naj oproste to »zavednost«, hkrati naj se pa tudi zavedajo, da so nas res malo kasno povabili. Morda se pa le vidimo na Možaklji na svečnico. — »Svo-bodaški« smuk!	C. Štukelj.
Koncert jeseniške »Svobode«. Ljudje so tekom časa našli razne prilike, da s,e morejo sestati v družbi. Poleg običajnih »rendezvousjev« so začeli prirejati razne zabavne in družabne sestanke ter večere, razne prireditve, veselice, plese itd. Pa tudi za take sestanke so našli vedno gotove prilike, da jih prirejajo kar na debelo. Tako imamo za veselice kar določena imena oz. čase: vinska trgatev, Martinova gos, Silvestrova veselica, ma-škarada oz. pustna veselica (bali) pa še k temu Miklavževe večere, božicnice itd. Ob teh časih imajo take veselice vsa društva kar ,po vrsti in te veselice nudijo mnogim društvom te ali one vrste priliko za izžemanje in praznjenje žepov onih, ki prihajajo prostovoljno, in onih, ki jim je nekaka dolžnost, obiskati te »društvene«
prireditve. Ali mnogokrat bi bilo mogoče odvzeti tem veselicam ta banalni značaj zabav ob popivanju in moglo bi se jim dati delilo kulturni značaj ali pa bi bilo mogoče nuditi ž njih pomočjo indirektno navzočim, po tej današnji »civilizaciji« tudi nekaj kulture.
To je izvršila na lep način jeseniška »Svoboda« 31. decembra 1930; na Silvestrov večer je priredila ta podružnica silvestrovanje. Ali med program: tega večera, ko se ljudje radi zberejo v družbi, da se pomenijo o križih in težavah preteklega leta in se porazgovore o željah, ki naj bi jih izpolnilo prihodnje leto, so jeseniški »Svobodaši« vpletli lep koncert kar treh delavskih pevskih zborov: »Svobode« z Jesenic, »Svobode« z Javornika in Pevskega društva iz Zasipa.
Koncert, ki je znak novega življenja v jeseniški »Svobodi«, je otvorila Z. Prelovčeva himna »Slava Delu!«, ki so jo izvajali pod vodstvom agilnega pevo-vodje s. Franca Mencingerja združeni pevski zbori. Svojo nalogo so izvršili dobro. Sledila je domača »Svoboda« pod vodstvom s. Martina Jerama. Ta zbor, ki vadi šele pet mesecev in se je še med tem1 časom moral radi raznih stalnih redukcij večkrat izpopolniti, je pokazal, da je kos svoji nalogi. Odpel je v splošno Zadovoljstvo Korunovo Potrkali na okno, Kiaičevo Svračanje in Žirovnikovo Rože je na vrtu plela. Jeseniški oktet se je predstavil nato z Juvančevim Šopkom. Zatem sta nastopila združena pevska zbora z Javornika in Zasipa, ki ju oba vež-ba in vodi s. Mencinger. Mogočno je za-donela po dvorani Himna Delu pl. Zajca. Pevsko društvo Zasip je pogumno odpelo zbore: Sijaj lunica, dr. Sclrvvabovo Pala je slanica in J. Koejančičevo Slovo. Pevci iz Zasipa so morali celo en komad dodati. Ponovno je privedel s. Mencinger na oder svoje Javorničane, ki so iznova potrdili svoj stari sloves. Vzorno so pred-vedli Adamičevega Lucipetra bana, Vo-laričev Izgubljeni cvet in Adamičevo Je pa davi. Tu bi bilo treba omeniti tudi dobrega solista s. Rozmana. Tudi Ja-vorničani so morali dodati. Javorniški kvartet (Zupan, Rozman, Mencinger, Ž vab) je odpel burno aplavdiran dva kvarteta. Nastopili so nato razni sodrugi z recitacijami Kozarjevih Mi minerji, Čufar-jeve Ranjeno srce in dlramatiziranega Pijanca. Sledili so komični spevi: Bučarjev Kaj mi toliko klepetaš, dalje star spev Liberal in pa dvospev Krojač in čevljar. Navzoče delavstvo je bilo povsem zadovoljno in počakalo na polnoč, ko se je poslovil predsednik jeseniške »Svobode« s. Jurij Jeram od starega leta, ki je še poostrilo položaj delavstva na vsem svetu,, in pozval delavstvo, da naj pogumno
stopi v Novo leto, organizirano v treh delavskih organizacijah, v strokovni, gospodarski in kulturni, torej z organiziranimi delom, organiziranimi trenom in organiziranim duha mečem. In po dvorani se je razlegla ona lepa in mogočna delavska himna: Vzbujenje diuhov.
Lep je bil ta večer in v čast prirediteljem1. Najboljši dokaz časten obisk. Jn ako bodo »Svoboda« na Jesenicah in druge »Svobode« tako približevale »veselice« kulturnim prireditvam, bo tudi kultura delovnega ljudstva začela rasti in delavstvo bo dobilo smisla za kulturni napredek.	—on—
»Svoboda« v Litiji je priredila božič-nico 26. dec. 1930. Obdarovala je 20 otrok z raznimi darili. Nagovor je imel Ran-zinger W„ njegova hčerka Erika je de-klamirala primerno pesem, Kres Ignac je pa sviral. Ves večer je potekel v prijetni družabnosti. V nedeljo 15. febr. se bo vršil občni zbor podružnice in sicer v gostilni g. Lapa, ob 3. uri popoldne. Na občni zbor pride tudi delegat centrale iz Ljubljane. Člani, pridite polnoštevilno!
Javorniške »Svobode« pevski zbor je prav lepo pel v ljubljanskem radiu v nedeljo 25. jan. —'Občni zbor podružnice se bo vršil v nedeljo 8. febr. ob 9. uri dopoldne v gostilni 2vab. Pride tudi zastopnik centrale. Vsakdo naj se udeleži tega občnega zbora!
Kočevska »Svoboda« ima svoj občni zbor v nedeljo 1. febr. ob 11. uri dop. v gostilni Honigmann. Prišel bo tudi član centrale iz Ljubljane.
Društvenega življenja je po posameznih »Svobodah« manj, nego ga je bilo včasih. Nekateri se pritožujejo radi tega. Vendar je to naravno, ker so danes mnogo strožji predpisi za nekatere vrste prireditev. Tudi postopanje je v različnih okrajih različno. Zato nekaj nasvetov in misli: vsak odsek naj dela, kolikor more. Največ ljudi privabijo dramatične uprizoritve. Pevci, tamburaši so povsod dobrodošli. Namesto predavanj pa skrbite za razširjenje časopisa »Svobode« in knjižnice. Če bodo ljudje čitali »Svobodo« in hodili v knjižnico, bo opravljenega več koristnega dela nego s predavanjem. Či-tajte, mislite, poglobite se sami vase! Delajte po predpisih in zakonih! Ne dajte se begati po vesteh, ki se od časa dO časa bogve odkod pojavljajo: češ, da bodo kulturne organizacije razipiuščene. Čemu? Ravnajte se vedno po društvenih pravilih kot doslej in nič hudega se vam ne bo zgodilo, kakor se vam ni dbslej. —elj.
Za delavsko olimpijado na Dunaju
smo preko centralnega tajništva Delavskih zbornic zaprosili notranje ministrstvo, da da generalno dovoljenje za udeležbo. Kakor čujemo. bo ministrstvo v kratkem izdalo to dOvoijenje.
DRAMATIČNA PODZVEZA
Ptuj. Dramatični odsek »Svobode« bo kljub vsem zaprekam, uprizoril v mestnem gledališču dne 1. febr. 1930 Anzengruber-jevo dramatizacijo »Četrta božja zapoved« v režiji s. Romana Jagušiča, ki je položil vso silo dela v notranjo poglobitev igralcev, v doživetje, in ne v zuna-
njo tehniko in odrski blesk. Dvorana je zelo simpatična. Vanjo gre krog 400 ljudi. Ostali odseki se razvijajo dtobro. — Vsekakor delujemo in hočemo delovati, ker stremimo po napredku, razmahu nas samih in p-roletarski kulturi.
Delavska žena! V kateri organizaciji so Tvoji otroci? Podružnice, podpirajte list z rednim obračunavanjem članarine!
DELAVSKI ŠPORT
Iz delavskega športnega gibanja v Jugoslaviji
Ljubljana: 11. 1.: Ilirija : ŽSK Her-mes 1 : 0 (0 : 0). — Ilirija rez. : Hermes rez. 2 : 0.
Zagorje: 14. 12.: SK Zagorje : SK Hrastnik 1 : 1.
Celje: 14. 12.: Atletik : Železničar (Maribor) 11 : 1 (4 : 1).
Zagreb: 14. 12.: Železničar : Sokol 3 : 1. — Concordia : Grafičar 4 : 2 (2 : 1).
17. 12.: Železničar : Gradjanski 1 : 0.
Osijek: 14. 12.: Grafičar : Croatia 4:0.
Subotlca: 21. 12.: Sand' : SMTC 3 : 1 (1 : 1).
Novi Sad: 28. 12.: Nak : Radnički 3 : 2 (1 : 1).
Beograd: 21. 12.: Soko : Grafičar 3 : 1 (1 : 0).
4. 1.: Jugoslavija : Grafičar 8 : 0 (3 : 0). ■
13. 1.: Sparta : Grafičar 7 : 2 (3 : 0).
Šabac: 19. 10.: Grafičar (Beograd) : Mačva 4 : 0.
Sarajevo: 14. 12.: Železničar : Hajduk 1 : 1.
Travnik: 30. 11.: Plamen : Hajduk (Sarajevo) rez. 4 : 3.
Teslič: R. S. Z. »Sloboda« (Derven-ta) : R. S. K. Proleter 0 : 9 (0 : 6).
SK Ozren (Doboj) rez. : RSK Proleter jun. 2 : 1.
*
Izveštaj o radu .lugoslavenskog No-gometnog Saveza u Beogradu 1930. god.
Samozaložba. 96 str. 10 prilog v bakro-tisku. Vrhovni forum vsega nogometnega športa v Jugoslaviji. — Jug. Nog. Savez v Beogradu je izdal k svojemu občnemu zboru z dne 14. dec. 1930 obširno' poročilo o delovanju, sporih in gostovanju Jug. reprezentance v Južni Ameriki. K tej udeležbi v Urugvaju je kot ponaizorilo priloženih 10 slik v bakrotisku. Poročilo se deli v splošno, v poročilo o> internacionalnih odnošajih. o domačih zadevah, o tekmovanju za prvenstvo države, o ude-ltežbi pri tekmah za svetovno virvenstvo. ter seznam klubov. Poročilo je izčrpno in zanimivo. Po seznamu članov je imel
J. N. S. ob izdanju poročila 10 podsave-zov s skupno 429 klubi. Delili so se sledeče: v beogradškem podsavezu je bilo 91 klubov, v velikobečkerečkem 27, v zagrebškem 77, v ljubljanskem 29, v novo-sadlskem 29, v osječkem 36, v sarajevskem 31, v skopljanskemi 36, v splitskem 26 in v subotiškem 47. Delavskih klubov sem mogel ugotoviti v beogradškem podsavezu 9, v velikobečkerečkem 5, v zagrebškem 12, v ljubljanskem 11, v no-vosadskem 5, v osječkem 6, v sarajevskem 6. v splitskem 2 in v subotiškem 6 klubov, skupno 62 klubov. Pri ljubljanskem podsavezu pogrešam delavski SK »Retje«.	—on—
Napredek Zveze D. T. J. v Pragi Zveza D. T. J. v Pragi se bliža popolni
—	sanaciji, bi lahko rekli. Ne bo prešlo mnogo časa, ko bo povsem zaceljena rana, ki jo je povzročil komunistični razkol v 1. 1921. Od tedaj se je število krajevnih enot povečalo vsako leto za kakih 30, lani (1930) pa je bilo ustanovljenih samo do konca septembra 82 novih enot. Rana bo zaceljena in Zveza se pripravlja, da vse svoje člane, zlasti pa nove, tako vzgoji, da slučaj iz leta 1921 ne bo več mogoč. Že doslej je imela Zveza 5 glavnih glasil: polmesečnik »TSlo-cvičny Ruch« (Telovadno gibanje, letnik 25), mesečnik »Cvičitelske Rozhledy« (Vaditeljski obzor, letnik 19), mesečnik za naraščaj in skavte »Naš Dorost« (Naš naraščaj, letnik 10), vzgojiteljski mesečnik »Vychovatel« (Vzgojitelj, letnik 9) in list za deco »Zlata Brana« (Zlata vrata
—	letnik ) ter celo vrsto glasil posameznih okrožij. Ker pa se je uvidelo, da § list »Vychovatel« ne zadošča tudi za upravne in vodstvene funkcijonarje in uradnike ter enako tudi ne za samaritane.
je sklenila konferenca zvezinih urednikov, da začne izhajati mesto tega lista s 15. januarjem 1931 mesečnik »Predvoj« (Pred-voj). ki bo glasilo vzgojiteljev, funkcionarjev in samaritanov. Obseg lista bo povečan od dosedanjih 16 na 24 strani.
Posvetovanja predsedstva Socialistične telesnovzgoine Internacijonale (SASI) so se vršila koncem meseca novembra 1. 1. na Dunaju, Sprejeto je bilo poročilo o delovanju tajništva za poslednjo dobo in razpravljalo se je o stanju posameznih Zvez, ki so združene v Interoacionali.
Konstatirano je bilo, da politične razmere na Poljskem- niso, ostale brez vpliva na tamošnje delavske telesnovzgojne organizacije, odi katerih je bila zlasti ukrajinska športna zveza s sedežem v Lvovu z vsemi svojimi društvi razpuščena, njeno imetje konfiscirano in vodilni urednijti zveze aretirani. V Nemčiji trpijo vsled velike brezposelnosti tudi vse naše športne in telovadne zveze. Razveseljivo poročilo -pošilja Francija, ki izkazuje v tem letu prirastek 50 novih dlruštev. Predsedstvo je odobrilo izdajanje vestnika Inter-nacijonale, ki naj bi prinašal poročila o važnih dogodkih v Internacijonali in njej pridruženih zvezah. Vestnik bo izhajali v Pragi po potrebi. Podrobno- se je razpravljalo o pripravah na Mednarodno Olimpi-jado in to tako na zimske tekme kot na tekme v juliju. Stadijon, ki bo s svojo velikostjo, obsežnostjo in sm-o-treno ureditvijo zadržal vsakogar, bo gotov pravočasno. da bo predan svojemu namenu, kateremu je bil od mesta Dunaja posvečen in v katerem bodo prvič nastopili delavski borci in telovadci s celega sveta. Finančne težkoče, ki so se pojavile radi brezposelnosti v nemški zvezi, ki je v Internacijonali največja, so bile odstranjene in Olimpijada bo izvedena v obsegu, kakor ga je določil kongres Internacijo-nale v Pragi 1. 1929. Poskrbljeno bo tudi za tekmovalno progo za kolesarje, katero vprašanje se je posrečilo v zadnjem času uspešno rešiti. S pregledom- štadS-jona je bilo to posvetovanje Internacijo-nale tudi končano.
Strokovne organizacije in šport v Luksemburgu. Strokovni kongres v Luksemburgu je sprejel v vprašanju ustanavljanja in pospeševanja delavskih športnih organizacij sledeči predlog: »Osmi kongres luksembu-rških strokovnih organizacij sklene: Vsled dejstva, dla večina obstoječih športnih udruženj goji zavrgljiv športni kult in vedoma ali nevedoma odvrača pozornost delavstva od njega življenjskih interesov, izjavlja, da priznava sicer šport v svrho telesne vzgoje, ali» da hoče zabraniti, da bi zadrževal ta šport delavce od izpolnjevanja njih dblžnosti kot delavcev in radi tega nasve-tuje strokovni komisiji, da naj stori vse, da se
ustanovi v Luksemburgu čisto delavstvo športno gibanje.«
Za mladino. Po velikih mladinskih slavno-stih D. T. E. v Pragi, katerih se je udeležilo nad 25.000 otrok in mladostnih telovadcev, posveča Zveza Delavskih Telovadnih Enot še dalje svojo glavno pozornost nadaljnji izgradbi ugodnih rezultatov te manifestacije. Slavnosti so vzbudile v gibanju veliko zanimanje za mladino in njeno delovanje. Vsem društvom- se je -naložilo v dolžnost, prirediti v tekočem jesenskem in zimskem- delovanju predavanja o mladinski vzgoji. Izdana bo nova priročna knjiga za prirejanje mladinskih svečanosti v socialističnem- duhu. Po pos-rečenem- I. kongresu mladostnih telovadcev se nadaljujejo akcije za izgrad-bo mladinskih samouprav v društvih in v odgovarjajočih mladinskih korpo-racijah v okrožjih in okrajih. Okraje so opozorili. d!a naj skličejo v jeseni konference mladine, v doglednem času pa namerava vzgojni odbor Zveze prirediti celo -poseben organizacijski tečaj zveze za funkcionarje samouprav iz vrst mladih telovadcev.
Film slavnosti mladine. Kot trajen spomin na posrečene slavnosti mladine Zveze D. T. J. Č. v Pragi je dala Zveza izdelati film. ki poučno "in nazorno prikazuje razstavo mladine, življenje v prenočiščih in v kuhinji, gibanje v skavtskem taboru, dalje momentne posnetke iz tekmovanj, iz sprevoda, iz zbirališča na telovadi 5ču. končno pa vaje vseh skupin, nepozabni tabor na Staromestskem- namesti, kjer je bila izvršena obljuba mladine in nekoliko posnetkov iz slavnostnega prizora. Film1 ima dolgost 880 m in ga je seveda treba združiti pri predvajanju še s) kakim drugim ipirim-ernim- filmom. Cenzura je priznala film- kot kulturno-vzgojen in je zato gproščen davkov.
Holandska delavska športna zveza je ugotovila na svojem kongresu razveseljiv napredek, ki ga je doseglo gibanje v štirih letih obstoja. Danes je narasla Zveza na 53 društev, v katerih je združenih že nad 11.000 pripadnikov. Kot kraj za zvezne slavno-st, ki se jih priredi vsako leto o binkoštih, je bilo določeno za leto 1931 mesto Aachen.
RAZNO.

Pet let »Delavske Politike«. Dne 31.
decembra 1930 je dovršil današnji edini delavski in marksistični dVotednik »Delavska Politika« peto leto izhajanja. »Delavsko Politiko« je ustanovil koncem leta 1925 Centralni Delavski Svet v Ljubljani
na vzpodbudo in predlog pokojnega Antona Kristana kot dnevnik. Kot tak je izhajala do štev. 146 1. I. Odtlej izhaja dvakrat tedensko. Centralni Delavski Svet, ki je bil vrhovni organ delavskih strokovnih, gospodarskih, kulturnih in političnih
organizacij, je s tem ustanovil tretji slovenski socialistični dnevnik (Zarja, Naprej, Del. Politika). Dnevnik imamo danes le v Ameriki, to je glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote v Chicagu »Prosveta«. Morda tudi »Del. Politika« kmalu postane dnevnik. — »Delavska Politika« je bila vseli pet let najboljša pro-pagatorica vseh naših kulturnih stremljenj in je zek> pomagala vsem našim kulturnim organizacijam, zlasti »Svobodi«. Cankarjevi družbi in »Prijatelju Prirode«. Za vse to se ji ob čestitkah k jubileju zahvaljujemo, vsem našim članom pa priporočamo. da postanejo naročniki »Delavske Politike« ter da jo vsestransko in ob vsaki priliki podpirajo.	—on—
Rochdalski muzej. V aprilu t. i. bo slavnostno predan širši javnosti muzej zadružnih spominov v Roehdalu pri Man-ehestru. Muzej bo nameščen v prvotni hiši, kjer je 1. 1844 peščica tkalcev odprla svojo zadrugo, katere program in nadaljnji razvoj sta postala veliki vzgled za zadružno gibanje nele v Angliji, nego po vsem svetu.	—on—
Vzgojno delo v češkoslovaških zadrugah. Osrednja zveza češkoslovaških zadrug v Pragi, ki je centrala čeških in slovaških delavskili zadrug v republiki, jei sestavila statistiko o vzgojnih akcijah med skupino konzumnih zadrug te Zveze. Te zadruge so priredile v 1. 1929 — 883 sej s predavanjem, 254 predavanj s skioptič-nimi slikami, posebnih predavanj za žene 257, »besed« za otroke 162, 50 slavnosti in predstav. 23 tečajev in 145 drugih akcij. Celotna udeležba pri vseh teh 1774 vzgojnih akcijah je znašala 295.000, in odi tega pripade na moške 130.000. na ženske nad 100.000 in na otroke nad 64.000. Dalje je zanimivo, da imajo vse večje zadruge ustanovljene lastne knjižnice s spisi za-
družne in narodnogospodarske vsebine. Vse zadruge delajo' na tem, da širijo s posebnimi propagandnimi odbori in ženskimi odbori zadružno1 zavest in zanimanje za zadružna podjetja. Največje zanimanje vzbujajo taka predavanja, ki so združena s predvajanjem filmov ali diapozitivov, in pa večeri in razgovori s pestrim zabavnim in poučnim' programom.
—on—
Zadružni filmi. Mednarodna zadružna zveza v Londonu je izdala katalog zadružnih filmov, ki nami kažejo, koliko skr-be zadruge posameznih držav za vzgojo in izobrazbo svojih članov. Filmi so ali poučni, ki kažejo razvoj in pa stanje zadružništva v posameznih državah, dalje propagandni, ki imajo namen pridobivanje članstva za zadruge ali pa le za zadružne lastne izdelke, potem zabavni in revije. Posamezne države imajo: Avstrija 10 filmov, Češkoslovaška 13, Finska 4, Nemčija 8, Anglija 11, Škotska 4. Nizozemska 5, Ogrska 3, Indija 4. Japonska 10, Latvi-ja 11, Norveška 1, Palestina 1, Rumu-nija 1, Švedska 15. Švica 10, Združene države 1, Sovjetska Rusija 23, skupno 135 zadružnih filmov. — Priporočali bi našim zadrugam ali našim zadružnim kinom, da se zanimajo za te filme. Pri katalogu je označena tudi dolžina in cena filma. Pojasnila daje Zveza gosp. zadrug.
—on—
Vsem članom!
Kdor se zanima za grafologijo, naj nam pošlje vsaj 30 vrstic s črnilom pisanega pisma. Vse lastnosti; slabe in dobre navade. Vam pove priznan grafolog. Dopise na »Svobodo«, Ljubljana, poštni predal 290, z označbo »grafolog«. Priložite Din 10.—.
POVEČANA „SVOBODA"
v letniku 1931 je menda zagotovljena, ker .je že do danes plačalo naročnino nad 200 novih naročnikov. Nekateri pomotoma niso dobili priloženih položnic. Pošiljamo jih v 2. številki. Hvala vsem, ki so šli na delo za »Svobodo«. Vse prosimo, da še nabirajo naročnike in nam pošiljajo naslove.
KONZORCIJ »SVOBODE«.
Tiska: Ljudska tiskarna d d v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Izdaja v imenu konzorcija in urejuje: Josip Ošlak v Mariboru.

2 a
i I
I I i I
1
§3
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. Telefon štev. 31-33
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času.
Delavskim knjižnicam rudi pri večjem naročilu znaten popust.
Si
51


i I I 1
I
I 1 I
s ž
Razmnoževalne aparate: Original OpaEograph, najboljši razmnoževalec posebno za note, risbe i. t. d. Jamčim za brezhibno delovanje.
Pisarniške potrebščine, strojepisni, oglejni, indigo, sesalni papir. Zvitki za računske stroje in blagajne.
Pisalni stroji: Stoewer veliki in srednji, Under-wood. Rabljeni, dobroohranjeni stroji.
Lastna špecijalna popravljalnica za pisalne, računske in šivalne stroje!
Točna postrežba! Cene nizke! Cenike brezplačno!
IUP. BARAGA - LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 6. Telefon štev. 2980.
g) §1
gj 9
ŠJ
SI
Splošno Kreditno društvo
sprejema hranilne vloge od 1 Din naprej in obrestuje najugodneje, r. z. z o. z.
V načelstvu in nadzorstvu zgolj zastopniki
V Ljubljani, Miklošičeva cesta Št. 13 strokovnih in gospodarskih organizacij.
KNJIGOVEZNICA
LJUDSKE TISKARNE
veže knjige, brošure, revije, koledarje itd. po najnižji ceni
Najboljši in najcenejši slovenski mesečnik je delavska kulturna revija

SVOBODA"
Letna naročnina stane komaj Din 36*—, letno izide 12 številk z obsegom po približno 32 strani in z najraznovrstnejšo zanimivo vsebino. Tekmujte v nabiranju naročnikov!
Slouensba Narodna Podporna Jednota
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v
Severni Ameriki.
Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. — Posluje v Zedinjenih državah, Kanadi in Mehiki. — Ima približno 63.000 članov v obeh oddelkih in blizu 650 podružnic po raznih krajih Amerike.
| Premoženje nad 4,000.000 dolarjev. |
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
Olavnlurad S.N.P.J.tZ657-59S0.Laa)niiaIeAue.,ChkaS0,lll