POROČILO O DELU MESTNEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1978 I. Delovno področje Mestno javno pravobranilstvo v Ljubljani, ki deluje za območje petih ljubljanskih občin, je v letu 1976 delovalo pri pravnem varstvu družbenega premoženja v primerih, ki so na-vedeni v posebnih zakonih, pri zakonitem za-stopanju družbenopolitičnih skupnosti v Ljub-Ijani, njih organov, organizacij in skladov, ki so pravne osebe ter krajevnih skupnosti pred sodišči in drugimi organi v vseh postopkih, ko gre za premoženjsko pravne zahteve teh subjektov, pri dajanju pravnih mnenj in pravne pomoči v premoženjsko pravnih zade-vah teh subjektov ter pri zastopanju drugih družbeno pravnih oseb v premoženjsko prav-nih zadevah, če je bilo za to pooblaščeno. Naloge Mestnega javnega pravobranilstva v letu 1976 je izvrševalo deset delavcev — od katerih ima pet delavcev pravno fakulteto in pravosodni izpit in trije delavci s srednjo šol-sko izobrazbo, ter dva z nepopolno srednjo šolsko izobrazbo. Tudi v letu 1976 je Mestno javno pravo-branilstvo opravljalo svoje naloge po progra-mu dela ter po akcijskem programu. Temelj-ne naloge javnega pravobranilstva so določe-ne v republiškem zakonu o javnem pravobra-nilstvu, medtem ko so posebne naloge dolo-čene v drugih republiških predpisih, ter na-vodilih skupščin občin Ljubljane in Skupšči-ne mesta Ljubljane ter od njih pooblaščenih organov. Tudi v letu 1976 je Mestno javno pravo-branilstvo neposredno in učinkovito sodelova-lo z mestom Ljubljana in z Ijubljanskimi ob-činami. To sodelovanje se odraža predvsem v tem, da so organizirani v določenih dnevih prvega tedna v mesecu delovni sestanki pri predsednikih oziroma podpredsednikih Izvrš-nega sveta ob navzočnosti načelnikov in po-sameznih referentov. Na navedenih sestankih rešujemo konkretna pravna vprašanja iz raz-nih področij, ter jih skušamo urediti že v pre-ventivnem postopku ter se s tem izogniti do-ločenim premoženjskim pravnim posledicam za občino oziroma mesto. Mestno javno pra-vobranilstvo tudi stalno sodeluje s pristojnimi službami ljubljanskih občin in mesta Ljub-ljane v vseh pravnih in premoženjsko prav-nih vprašanjih. Tudi z drugimi strankami, ki jih zastopa-mo, tako po zakonu, kakor s pooblastilom, smo sodelovanje v letu 1976 nadaljevali bodisi in-dividualno ali pa na sestankih. II. Delo Mestnega javnega pravobranilstva Preventivna dejavnost je ena od temeljnih nalog javnega pravobranilstva. V izvajanju te naloge je javno pravobranilstvo dolžno, pre-den začne pravdni ali kakšen drug postopek, ukreniti vse potrebno, da bi se dosegla spo-razumna rešitev spornega razmerja, seveda če nujnost stvari to dopušča. V tem letu smo dali številna ustna, telefonska ter pismena pravna mnenja. Sodelovali smo na sestankih, kjer so se reševale sporne zadeve in s tem marsika-tero pravdo preprečili. Pri tem naj omenimo, da so se te prevencije nanašale na zadeve iz različnih pravnih področij. V zadevah, v katerih zaradi nujnosti ni bi-la mogoča prevencija, ali v katerih prevenci-ja ni bila uspešna, je tukajšnje pravobranil-stvo vodilo pravde oziroma druge ustrezne postopke. Tako je v letu 1976 Mestno javno pravo-branilstvo vodilo 546 pravd v skupni sporni vrednosti 22,147.543,40 din. Od teh pravd je bilo dobljenih skupaj 302 v sporni vrednosti 15,977.611,75 din, dočim je bilo 28 pravd iz-gubljenih v vrednosti 626.199,00 din. Nereše-nih je ostalo 216 pravd v skupni sporni vred-nosti 5,543.732,55 din. Poleg navedenih pravd je Mestno javno pravobranilstvo v Ljubljani v preteklem letu vložilo 252 mandatnih tožb v skupni sporni vrednosti 5,736.029,40 din, dočim so drugi up-niki vložili zoper stranke, ki jih Mestno javno pravobraniltsvo zastopa skupaj osem mandat-nih tožb, v skupni sporni vrednosti 140.032,00 din. Zoper plačilne naloge, izdane proti stran-kam, ki jih zastopa Mestno javno pravobra-nilstvo, je bilo vloženih 16 ugovorov, dočim so nasprotne stranke ugovarjale proti enemu plačilnemu nalogu. Če pravnomočno prisojene obveznosti niso bile pravočasno poravnane, so upniki predla-gali izvršbo. V letu 1976 je Mestno javno pra-vobranilstvo vodilo skupaj 1113 izvršilnih za-dev v skupni izvršilni vrednosti 5,668.666,30 din. V imenu svojih strank smo predlagali iz-vršbo v 1107 izvršilnih zadevah v skupni iz-vršilni vrednosti 5,628.663,85 din, dočim so drugi upniki predlagali izvršbo zoper stranke, ki jih zastopamo skupaj v šestih izvršilnih zadevah, v izvršilni vrednosti 40.002,45 din. Od vseh izvršilnih zadev je bilo končanih 537 v vrednosti 4,658.006,90 din. Poleg zgoraj navedenih zadev smo v letu 1976 obravnavali še 858 zadev, pri katerih pravobranilstvo daje mnenje o pravni veljav-nosti pogodb ter pismena in ustna pravna mnenja strankam. Nadalje smo obravnavali 2.042 nepravdnih zadev in 88 ostalih zadev. Od obravnavanih zadev odpade na posa-mezne občine njih organe, organizacije in sklade ter druge pravne osebe z njihovega območja naslednje število, in sicer: Za občino Ljubljana-Bežigrad smo obrav-navali 87 pravnih zadev, 268 plačilnih nalo-gov, 223 izvršilnih zadev, 450 nepravdnih za-dev in 157 pravnih mnenj — skupaj 1176 za-dev. Za občino Ljubljana-Center smo obravna-vali 206 pravdnih zadev, 66 plačilnih nalogov, 261 izvršilnih zadev, 380 nepravdnih zadev in 137 pravnih mnenj — skupaj 1050 zadev. Za občino Ljubljana-Moste-Polje smo ob-ravnavali 29 pravdnih zadev, 11 plačilnih na-logov, 99 izvršilnih zadev, 390 nepravdnih za-dev in 110 pravnih mnenj — skupaj 639 zadev. Za občino Ljubljana-Šiška smo obravna-vali 160 pravdnih zadev, 26 plačilnih nalogov, 458 izvršilnih zadev, 462 nepravdnih zadev in 341 pravnih mnenj — skupaj 1447 zadev. Za občino Ljubljana-Vič-Rudnik smo ob-ravnavali 73 pravdnih zadev, 38 plačilnih na-logov, 72 izvršilnih zadev, 360 nepravdnih za-dev in 107 pravnih mnenj — skupaj 650 za-dev. Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da smo v letu 1976 obravnavali 4962 zadev in sicer nerešene zadeve iz leta 1975 in pripad v letu 1976. To število se razlikuje od števila nave-denega v statičnem poročilu (4102 zadeve) za-radi tega, ker se v nekaterih statističnih ob-razcih ne prikazujejo nerešene zadeve iz prejšnjih let, pa čeprav smo jih obravnavali tudi v letu 1976. K temu je treba dodati še 550 opravljenih obravnav pri sodiščih in drugih državnih or-ganih, pri katerih tukajšnje pravobranilstvo zastopa stranke. Naj še pojasnimo, da nam vsaka obravnava v povprečju vzame ca. dve uri časa, zaradi česar so delavci pravobranil-stva dejansko prisiljeni večkrat opravljati svoje delo izven rednega delovnega časa. Pri tem je pripomniti, da v tem številu ni upošte-vano sodelovanje predstavnikov pravobranil-stva na seji skupščin občin Ljubljane in me-sta Ljubljane ter njih organov, na sejah ko-legijev pri Republiškem javnem pravobranil-stvu in navzočnost na sestankih pri naših strankah, kot tudi ne sprejema strank v pra-vobranilstvu in podobno, kar nam ravno tako vzame precej delovnega časa. V pravdah, v katerih je zastopalo Mestno pravobranilstvo družbenopolitične skupnosti in druge družbeno pravne osebe, so tudi v le-tu 1976 prevladovali odškodninski zahtevki, zahtevki iz pogodb za plačilo storitev, zahtev-ki zaradi motenja posesti, zahtevki zaradi od-povedi stanovanjskih pogodb, poslovnih pro-storov in zaradi izpraznitve stanovanja; zah-tevki na sklenitev kupoprodajne pogodbe za stavbna zemljišča po zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem ter zah-tevki na razveljavitev nezakonitih in družbe-ni lastnini škodljivih pogodb. Nadalje moramo povedati, da Mestno jav-no pravobranilstvo daje mnogim uporabni-kom družbenega premoženja pravna mnenja in nasvete. Stevilo družbeno pravnih oseb, ki jih zastopa Mestno javno pravobranilstvo po zakonu je veliko, ravno tako je veliko oseb, ki jih zastopa po pooblastilu, glede na določ-bo 28. člena Zakona o javnem pravobranil-stvu. V primerjavi z dosedanjim stanjem je de-javnost pravobranilstva razširjena tudi pri pregledovanju sklenjenih pogodb v prometu z nepremičninami, ki jih po 10. členu zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS 19/76) posredujejo družbeno pravne osebe vedno, ko je pri prodaji oziroma zamenjavi nepremičnine ena od pogodbenih strank druž-beno pravna oseba. Ta določba prinaša namreč novost, da od uveljavitve citiranega zakona pregleduje pra-vobranilstvo vse pogodbe, v katerih je ena od pogodbenih strank družbeno pravna oseba. Po dosedaj veljavnih predpisih so družbeno pravne osebe bile dolžne pošiljati pogodbe pravobranilstvu le v primerih, ko je družbena lastnina prešla v last fizičnih ali civilnoprav-nih oseb. Ob pregledovanju in dajanju prav-nih mnenj ugotavljamo, da družbeno pravne osebe v pogodbah, s katerimi kupujejo nepre-mičnino od fizične ali civilnopravne osebe, ponavadi prevzamejo poleg kupnine še obvez-nost plačila davka in drugih stroškov, ki so v zvezi s tem prometom. Družbeno pravne osebe torej v teh primerih nadaljujejo s prak-so iz obdobja, ko teh pogodb niso bile dolžne posredovati javnemu pravobranilstvu. Javno pravobranilstvo jih opozarja na te in druge pomanjkljivosti in nepravilnosti ter jim s kon-kretnimi pripombami in napotki svetuje, ka-ko naj napake odpravijo. Večina družbenih pravnih oseb napotke upoštevajo in tako pri-spevajo k utrjevanju zakonitosti, le v izjem-nih primerih nekatere družbeno pravne osebe niso voljne upoštevati pripomb in priporočil, tako da v teh primerih, v kolikor smo poobla-ščeni po zakonu, vlagamo tožbe oziroma spo-ročamo opaženi pojav družbenemu pravobra-nilcu samoupravljanja (v dveh primerih) za-radi morebitnega njegovega ukrepanja. III. Posebna problematika Z uveljavitvijo zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem je bil pro-met s temi zemljišči delno sproščen. Ta zakon je v 12. členu določil, da mora tisti, ki name-rava prodati nezazidano stavbno zemljišče, ponuditi to zemljišče v prednostni nakup ob-čini, na katere območju zemljišče leži. Šele če občina ponudbo odkloni, lahko ponudeno zemljišče po isti ali višji ceni proda drugemu. Tudi v letu 1976 so ljubljanske občine pre-jele več ponudb za odkup nezazidanih stavb-nih zemljišč. Ko so pozvale ponudnike k pod-pisu kupoprodajnih pogodb, pa so ti ponudbe umaknili. Mestno javno pravobranilstvo Ljub-ljana je v takšnih primerih tudi v tem letu vlagalo tožbe na sklenitev pogodbe. Ugotovilo je namreč, da so ponudniki zemljišče ponudili občanom v odkup po nižjih cenah, kot so ga dejansko nameravali prodati drugim, običajno že izbranim kupcem, z namenom, da bi v ku-poprodajni pogodbi navedli nižjo ceno od de-janske in se s tem izognili plačilu prometne-ga davka od dejanske kupnine. Razen prenosa nezazidanega stavbnega zemljišča iz zasebne lastnine v družbeno s po-godbo, je možen tak prenos tudi z individual-no ali kompleksno razlastitvijo, ki jo ureja zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavb-nem zemljišču. V vseh primerih, ko je raz-lastitveni upravičenec občina, zlasti pri kom-pleksnih razlastitvah je Mestno javno pravo-branilstvo predlagalo razlastitev, ter sodelo-valo pri postopkih za določitev odškodnine za ta zemljišča in za druge razlaščene nepremič-nine. Tako smo sodelovali pri postopkih za do-ločitev odškodnine za zemljišča in stavbe v 642 zadevah, v skupni vrednosti 18,791.930,90 din. Ob tej priliki želimo pripomniti, da je vloga tukajšnjega pravobranilstva v postop-kih za določitev odškodnine za navedene ne-premičnine zelo pomembna, ker se srečuje z različnimi, včasih nerealno visokimi zahtev-ki strank, ter pomanjkljivimi in nezanesljivi- mi cenitvami, kot je to prikazano v naprej navedenem poročilu Javnega pravobranilstva SR Slovenije o pomanjkljivosti v zvezi s ce-nitvami nepremičnin. Znano je že, da je po zakonu o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (iz leta 1971 in 1974) javno pravobranilstvo pooblaščeno, da v vseh pri-merih, ko so bila prodana družbena stanova-nja oziroma hiše civilno pravnim osebam v nasprotju z zakonom, pozove stranke na u-skladitev pogodb oziroma vlaga tožbe na raz-veljavitev pogodbe in na vrnitev stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeno lastnino. Glede na poudarjeno družbeno skrb pri reševanju stanovanjske problematike, bi ome-nili svoja opažanja tudi s tega področja. V imenu ljubljanskih občin oziroma samo-upravnih interesnih stanovanjskih skupnosti vlaga Mestno javno pravobranilstvo Ljublja-na tožbe za izpraznitev stanovanj proti ose-bam, ki v stanovanjih stanujejo brez prav-nega naslova. Večina toženih stanovalcev se je v sporna stanovanja vselila zakonito, s pri-voljenjem imetnikov stanovanjske pravice, najpogosteje kot njihovi podnajemniki. Po smrti ali izselitvi imetnika stanovanjske pra-vice ti stanovalci nimajo več pravnega naslo-va za bivanje v stanovanju. Pravdni postopki v teh zadevah se pretežno končajo tako, da so toženci dolžni po sodbi v 15 dneh izpraz-niti stanovanjsko enoto. V vseh teh primerih sodišče tudi dovoli izvršbo, vendar so postop-ki za deložacijo, z redkimi izjemami neuspeš-ni. Zahtevajoča stranka sicer ni dolžna neza-konito vseljenim občanom v izvršilnem po-stopku nuditi nadomestnega stanovanja in prav tako tudi ne najpotrebnejših prostorov, dolžna pa je ponuditi prostor za uskladiščenje pohištva in drugih nepremičnin, kar pa ovira izvršbo. Izvršbo ovirajo tudi druge okoliščine, kot so nedorasli otroci, nosečnost žena, bole-zen itd. Poseben problem so barakarska na-selja, kjer se takoj, ko v izvršbi uspemo izse-liti nezakonito vseljeno družino, v isti zape-čateni objekt nasilno vseli druga družina. Problem barakarskih naselij pa verjetno ni mogoče reševati parcialno in upamo, da bo podpis družbenega dogovora o postopnem od-stranjevanju barakarskih naselij ta problem kompleksno uredil. Kot začasno rešitev pa priporočamo takojšnje rušenje posameznih iz-praznjenih barak. Po mnenju Mestnega javnega pravobra-nilstva bi glede na opisani neuspeh v izvr-šilnih postopkih bilo umestno, da bi občine oziroma samoupravne interesne stanovanjske skupnosti po svojih službah, organih ali po-sebej imenovanih komisijah, pred vložitvijo tožbe presojale, ali je glede na konkretne so-cialne in druge razmere stanovalcev sploh u-temeljeno začeti pravdni postopek. Če se kljub vsemu odločimo za vložitev tožbe proti osebi, ki se je vselila v stanovanju brez pravnega naslova, pa želimo opozoriti na določbo 56. člena Zakona o stanovanjskih raz-merjih, po katerem se mora vložiti tožba v enem letu od vselitve v stanovanje. Če je namreč poteklo eno leto od vselitve v stano-vanje, ni več možno vložiti tožbe, ker gre v tem primeru za prekluzivni rok enega leta. Iz tega torej izhaja, da v primeru, če upravni organ v enem letu ni izdal odločbe, ali če ni bila vložena tožba na izpraznitev, nezakonito vseljenega ni več mogoče izseliti. Zaradi te-ga je nujno potrebna aktivnost pristojnih or-ganov, da bi pravočasno odkrili nezakonito vseljene občane v stanovanja in nam to pra-vočasno sporočili zaradi pravočasnega vlaga-nja tožb. V nasprotnem primeru bo nezako-nito vseljeni pridobil stanovanjsko pravico in se tako njegova vselitev s potekom enoletne-ga rokadejansko legalizira. Na stanovanjskem področju naj omenimo še, da se je odkrilo več primerov, ko občani zasedajo družbena stanovanja, čeprav imajo tudi svoje lastno stanovanje. Med tokratnimi pravdami, ki jih vodimo po pooblastilu samo-upravnih stanovanjskih skupnosti, je celo primer, ko je delavec s kreditom delovne or-ganizacije kupil etažno stanovanje, ki ga od-daja podnajemnikom, sam pa še nadalje upo-rablja kot imetnik stanovanjske pravice sta-novanje v družbeni lastnini. Ce je zaradi kaznivega dejanja oškodovano družbeno premoženje, lahko po določbi 98. člena Zakona o kazenskem postopku organi- zacije združenega dela in druge družbeno-pravne osebe pooblastijo javno pravobranil-stvo, da v kazenskem postopku uveljavlja njihove premoženjsko-pravne zahtevke. V vseh primerih, v katerih je bilo tukajšnje pravobranilstvo pooblaščeno, smo uspešno ukrepali in pripomogli, da se je zmanjšala škoda, storjena družbi s kaznivim dejanjem. Ob tem pa ugotavljamo, da se navedene mož-nosti premalo poslužujejo zlasti manjše orga-nizacije združenega dela, čeprav bi ravno te najbolj potrebovale pomoč javnega pravobra-nilstva. Zastopanje nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti Zakon o javnem pravobranilstvu (Ur. list SRS 19/76) določa v 28. členu, da lahko javna pravobranilstva po pooblastilu zastopajo pred sodišči v premoženjsko-pravnih zadevah sa-moupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejav-nosti, kulture, zdravstva in socialnega var-stva ter organizacije, ki imajo v navedenih skupnostih status izvajalcev. Da bi bilo to zastopanje čimbolj učinkovi-to, je tukajšnje pravobranilstvo o tej možno-sti obvestilo vse navedene samoupravne in-teresne skupnosti v Ljubljani ter od organi-zacij, ki imajo v skupnostih status izvajalcev pa le še šole in vrtce (VVZ), ker smo menili, da je prav tem izvajalcem nujno potrebna pomoč tukajšnjega pravobranilstva. V zelo kratkem času veljavnosti navede-nega zakona (pet mesecev) se je odločitev za-konodajalca, da javna pravobranilstva zasto-pajo navedene družbeno-pravne osebe, izka-zala kot zelo koristna in pravilna. Navedene družbeno pravne osebe se vsakodnevno obra-čajo na tukajšnje pravobranilstvo za nasvete in nejasna vprašanja z različnih pravnih pod-ročij ter prosijo za zastopanja na sodiščih. Ob tem sodelovanju smo tudi ugotovili, da te organizacije (šole in VVZ) potrebujejo ak-tivno pomoč družbe, če želimo, da bodo pra-vilno in zakonito samoupravno delovale. Tu-kaj je predvsem mišljena pomoč v izdelova-nju in usklajevanju njihovih samoupravnih splošnih aktov glede na zakon o združenem delu. Te organizacije se namreč obračajo na tukajšnje pravobranilstvo, da bi jim tudi na tem področju pomagalo oziroma svetovalo, kdo bi jim lahko pri tem pomagal. Verjetno bi bilo umestno razmisliti o obliki družbene pomoči tem organizacijam tudi na navedenem področju. Cenitev nepremičnin Glede cenitve nepremičnin po sodnih ce-nilcih se dogajajo pomanjkljivosti in nepra-vilnosti, ki so v tem, da so cenitve nerazum-ljive, netočne, strokovno nesolidne in včasih tudi v kar očitnem nasprotju s predpisi. Ta-kega problema posebej ne obdelujemo, ker ga je obdelalo Javno pravobranilstvo SR Slo-venije ob sodelovanju ostalih javnih pravo-branilstev v SRS. To problematiko je javno pravobranilstvo SR Slovenije posredovalo ' Skupščini SRS ter nekaterim pristojnim re-publiškim organom in vsem javnim pravo-branilstvom v SRS. Glede na dejstvo,