0&*~ Natisov 15.000. jerc" izhaja vsaki J.daliranzdnevom jaslednjc nedelje. pnina velja za Av-_ za celo leto Tirane, za Ogrsko 50 vin. za celo Nemčijo slane lelo 6 kron, za ) pa 8 kron; ;o inozemstvo se n naročnino z ozi-r na visokost pošt-|. Naročnino je pla-|naprej. Posamezne iseprodajajopolOv " iStvo in uprav-se nahajata v gledališko po-"sopje šlev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, aii rokopise ae ne vrača. Uredniški zakljnček je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40 — za •/« strani K 20"— za '/« strani K 10 — za "/ie strani K 5 — za Vsi strani K 250 za V«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 16. T Ptuju v nedeljo dne 16. aprila 1916. XYELletnik. vojska! wor prvega nemškega ministra. — Odbiti italijanski napadi. — Na [uskem in Balkanu razmeroma mir. — Nemško prodiranje pri Ver-tanii. - 258.000 ton sovražnih ladij potopljenih. — Vpoklic letnika 1898. Vojni položaj in mir. Poročali smo že v zadnji številki, da je »1 nemški državni kancelar von Bethmann- weg v nemški državni zbornici naravooat ^jgodovinski govor, ki pojasni najbolje sedanji Bpjoi položaj ter nemške — ki so obenem tudi I« 6 3 — zahteve ob sklepanju mira. V zmisla rje obljube prinašamo danes ta imenitni govor, kolikor nam to prostor dopušča. Državni kancelar je izvajal: Gospodje! Ko pred četrtletjem pred Vami govoril, sem se idil, da vam na podlagi- treznih dejstev sliko {jaškega položaja podam. Uspehi so opravičili ivesi, s katero sem zamogel takrat govoriti. rdanelsko podjetje končalo je s fias im; po zmagoviti srbski vojni, jri kateri je ob naši in avstro-ogrski strani bul- ;arska armada nepozabljivo slavo žela, so zdaj ndi Crnagora in severna Albanija v oki naših zaveznikov. Angleži se trudijo prej- koslej za osvoboditev svoje vKut-el-Amara ibkoljene armade. Rnsom se je sicer posrečilo, iridobiti si z mnogokratno premočjo E r z e- o s, ali močne turške sile zabranile so jim udaljno prodiranje. Kakor rnski navali v vzhodni liliciji, tako so Be todi ponovljeni na- k oki Italijanov proti Sočinim postojan- ob hrabrosti avstro-ogrskih čet izjalovili. Z ilišanim naporom so Rusi svoje naskočne olone na dolgi fronti tudi proti našim črtam Kldili. Pred Hindenburgom in njegovimi maki so bili pod velikanskimi i z g u- ami razbiti. Od njih vlad se je sovražnim lauodcm reklo, da gremo mi s svojo vojaško ilo proti koncn, da nimamo več moštva, da je irals naših čet razrušena. Bitka pri Verdu- D nas uči kaj dinzega. Dobro pripravljene peracije izvršnjejo se od junaških čet, ki do rgaio napram s požrtvovalno hrabrostjo se bo- etiroa sovražniku zmago za zmago. Tako je njaiki položaj na vseh frontah prav dober i n ovarja vsekakor pričakovanju. Gospodje! Ako zamoremo to tukaj izraziti, ako »ročo hvalo moramo našim vojakom zunaj OBlati, ki že v 20. mesecu pogumno in brez braha s truplom in življenjem domovino bra-ijo! Naši sovražniki mislijo cilj, ki ga ne mo-.ejo uuoeči a orožjem, uiWmuiii z izstrada-njem. Razumel sem, da naši nasprotniki leta 1915 te nade niso hoteli opustiti; ali ne razumem, kako zamorejo hladne glave še po izkušnjah leta 1915 na tej nadi dižati. Naši sovražniki pozabijo, daje nasad r-ž a v a hvala organizatorični sili vsega prebival-s t v a zmožna za najtežavnejše naloge razdelitve življenskih sred- stev. Izstradevalna politika. Meseci, ki jih zdaj preživamo, so res te žavni. Prinašajo omejitve v domačiji, skrbi v družine. Temvečja je naša hvala za požrtvovalnost napram domovini, s katero živi ravno revno prebivalstvo v tem težkem času. Ali delo doma ostalih prineslo bode tudi plod, ako bode nebo naša polja blagoslovilo. Edno-glasno se poroča, da stoji zimska setev dobro; že mnogo let ni stala tako ugodno. Žitna žetev leta 1915 bila je ena najslabejših; vkljub temu pa ne bodemo s krušnim žitom samo do aove žetve izhajali, temveč gremo v novo leto z veliko rezervo. Kmetijska moč Nemčije se je najbolje obnesla. Izhajali bodemo tudi v bodoče, kakor smo doslej izhajali. Gospodje 1 Anglija in njeni zavezniki so tudi nevtralno trgovino prezirali. Angleška vlada je celo dovoz mleka za nemške otroke prepovedala. Nobeden torej ne more od nas zahtevati, da bi ne rabili vsako orožje odpora. Mirovno vprašanje. Gospodje ! Ko sem dne 9. septembra 1915 izjavil našo pripravljenost, govoriti o miru, dejal sem, da o ednaki pripravljenosti pri naših nasprotnikih ne vidim nobenega sledu. To dokazuje vse, kar smo culi iz ust sovražnih vodij držav. Ni se mi treba pečati z govori v Parizu, Londonu, Petersburgu in Rimu. Le eno besedo na naslov angleškega roinisterskega predsednika Asquitha: Za gospoda Asqaitha ostane popolno in konečno razrnšenje vojaške sile Prnsije predpogoj vseh mirovnih pogajanj. Obenem pa pogreša v mojem govoru nemške mirovne ponudbe. Razpravljati o mirovnih po-nudbair, napravljenih od druge strani, je vsaka stranka pripravljena. Vzemimo Blučaj, da bi jaz gospodu Aequithu predlagal, da naj se vsede z menoj k eni mizi, da pregledava možnosti mira in Asqaith bi pričel s svojim konečnim popolnim razrušenjem vojaške sile Prnsije: pogovor bi bilkončan, predno bipričel. Na take mirovne pogoje nam ostane le en odgovor in ta odgovor podeli naš meč. Ako hočejo naši nasprotnikimori-tev ljudi in razrnšenje Evrope nadaljevati, njih je krivda! Mi bodemo svojega moža postavili in vedno krepkejše udarce dajala bo naša roka. Cilj sovražne zveze. Naši nasprotniki hočejo složno, prosto Nemčijo uničiti. Brez moči naj bi bila, vsaki želji soseda izročena, svoje gospodarske sile naj bi imela tudi po vojni vedno v verigah ukle-njene; to razumejo nasprotniki pod uničenjem vojaške sile Nemčije. Razbili si bodejo svoje glave! Kaj pa hočemo mi ? Zmisel in cilj te vojne je n r e s n i č i t i Nemčijo, tako močno obvarovano, tako trdno zgrajeno, da ne bode nikdo več zopet poskusil, jo uničiti, da bode vsakdo po širnem sveta našo pravico na prosto nastopanje ter mirovno delo priznal. To Nemčijo hočemo, ne pa uničenje tujih narodov. To je trajna rešitev danes v temeljih pretresene Evrope. Kaj zamore sovražna koalicija Evropi ponuditi ? Rusija usodo Poljake in Finske, Francoska pogoje one nadvlade, ki je bila naša beda, Anglija stanje razrošenja in nezadovoljnosti, ki je tudi notranji vzrok te neizrečue bede, katero prinaša ta vojna čez Evropo. Ako bi se ne bile te tri sile zvezale, da bi kolo zgodovine v davno minule čase nazaj obrnile, bi bil mir Evrope s silami tihega r a z v i t k a polagoma utrjen. To doseči, je bil cilj nemške politike pred vojno. Kar smo hoteli, nismo zamogli z mirnim delom dobiti. Naši nasprotniki izbrali so si vojno. Vprašanje Poljske in Belgije. Zd8J mora nastati mir iz reke krvi in solz, 2 Stranchill'ova grenSloa Is »elenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora neobhodno potrebna. 2atO jo je priporočati zlasti za tnrurte, ' romanje itd. == love*. iz grobov milijonov. V našo obrambo šli smo v vojno, kajti kar je bilo preje, danes ni več. Zgodovina je šla z železnim korakom naprej. Nazaj ne velja več! Avstro-Ogrska in Nemčija nista hoteli vprašanje Poljske narezati. Usoda bitk je to storila. Nemčija in Avstro-Ogrska bo-dete to vprašanje rešili 1 Zgodovina po takih slučajih ne pozna status quo ante. Belgija po vojni bode druga. Poljska, katero je roški činovnik še včeraj, izsiljajoČ podplačila, katero je ruski kozak poŽigsjoč in ropajoč zapustil, ni več. Celo člani dume so izrekli, da si De morejo predstaviti vrnitev činovnika na prostor, kjer je medtem Nemec, A»strijec ali Poljak za nesrečno deželo pošteno deloval. Nemčija in njeni zavezniki ne bodejo več nikdar prostovoljno oproščene narode med Baltskim morjem in wolhyn-skim močvirjem vladi nazadnjaške Rosije izročili. Ne, drugič ne sme Rusija na ne o b varovani h mejah vzhodnein Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 7. aprila. Uradno se danes a: Rusko in južno-vzhodno bojišče. Ničesar posebnega pomena. Italijansko bojišče. Ob primor-s k i fronti obdržal je sovražnik včeraj popoldne živahni artiljerijski ogenj, ki se je držal proti tolminskemu mostičju tudi ponoči. Severni del mesta Gorice bil je zopet iz težkih kalibrov obstreljevan. Čez Postoj no krožila sta dva italijanska letalca, od katerih je ! eden brezuspešno bombe metal. — V tirolskem obmejnem ozemlju prišlo je na raznih točkah do manjših bojev. Na hrbtu Ranch-k o f e 1 a (severno od Monte Cristalla) se je nekemu sovražnemu oddelka v zadnjih dneh posrečilo, utrditi se v nekem sedlu. Danes ponoči so naše čete sedlo od sovražnika očistile, vjele 122 Italijanov, med njimi 2 oficirja in zaplenile dve strojni puški. Severno od doline Balkansko spremenjen. bojišče. Pok* zapadnePruske svoje armade mar- j širati pustiti. Istotako pa ne bodemo na i K"'1""' ""L,„°"ji'"'.i""a» 1JD,D[U.U "u UV""° , . „ . a „F a.*.!. ™ hrf~Sk L t-H. lrri mB.1i >!8B8«f naP»dle so močne postojanke pn St. Oswaldu. Sovražnik bil je zavrnjen iu je imel velike izgube. Isto usodo so imeli z a p a d u dežele, na katerih je tekla kri naših narodov, brez popolnega jamstva za našo bodočost vrnili. Belgija ne bode več francoskc-angleška vazalna država. Hočemo imeti sosede, ki se ne bodejo zopet nanovo proti nam združili, marveč kateri bodejo z nami v skupno korist delali. Evropa mirnega dela. Evropa, ki se bode dvignila iz te krize, v mnogem ne bode podobna stari Evropi. Prelita kri ne pride nikdar, izdano imetje le polagoma nazaj. Pa kakdr tudi bode, biti mora za vse narode Evropa mirnega dela. S^ir, ki bode to vojno končal, mora biti trajen; ne sme imeti v sebi kal za nove vojne, marveč le za konečuo mirno ureditev evropej-skih zadev. Govornik je govoril potem o kolonijah, katerih usodo bodejo zmage v Evropi določile, in o bodočnosti Nemčije, ter je tako-le končal: Ko sem bil zadnjič v nemškem glavnem stanu, stal sem poleg cesarja na mestn, na katerega sem Njeg Veličanstvo ravno pred enim letom spremljal. Cesar se je tega spominjal in je opozarjal v globoko ginjenih besedah na velikansko spremembo, ki smo jo od tega časa doživeli. Takrat so stali Rosi do visočin Karpat, j ™m y gozdu Caillette izpeljati. Za name-zmaga pri Gorlici in krasna Hindenburgova ofen- j »vani sunek pripravljene* čete bile so od našega | sovražni napadalni poskusi v oddelku doline j L e d r o. Severno prelaza T o n a 1 e bili so ne-; kateri nanovo narejeni jarki Italijanov danes ponoči z minami uničeni. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 7. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. S skrbno pripravljenim napadom postavile so se naše čete po trdovratnem boju v last angleških, zdaj od kanadskih čet zasedenih odprtinskih postojank južno od St. El o i. — V Argonah so sledili severno od Four de Paris kratki boji. S porabo metalca plamen vsiljeni sovražnik bil je hitro zopet nazaj vržen. — Večkratni sovražni napadalni poskusi proti našim gozdnim postojankam severno-vzhodno od Avocourta niso razven prvih pričetkov in brezuspešnih delnih sunkov napredovali. Tudi vzhodno od M a a s e niso zamogli Francozi svojih napadalnih namenov proti v naših rokah se nahajajočim napra- živa še niste bili v toku. Zdaj stojimo globoko v Rusiji. Takrat napadali so Angleži in Rusi še Gallipoli in so upali, da spravijo Balkan proti j nam v požar. Zdaj stoji Bulgarija trdno ob naši j strani. Takrat smo bili težko odporno bitko v i Champagni, zdsj pa je donel pri besedah ce- j sarja grom topov od bojev pred Verdunom. N a j- j globokejša hvaležnost proti Bogu] in proti armadi ter ljudstva je na- j polnila cesarjevo srce. V tej uri mi i je velikansko delo, ki sta ga izvršili v tem letu armada in mornarica, močneje pred dušo stopilo. Nobena druga misel nas ne obdaja, kakor ta: Kako pomagamo, kako podpiramo najbolje naše vojake, ki žrtvujejo tam zunaj za domovino svoje življenje... Ena volja, e n duh jih vodi. Ta za vse složni dnh naj tudi nas vodi. On je, ki bode peljal čez boj očetov naše otroke v močno, prosto bodočnost! artiljerijskega ognja učinkujoče prijete. Vzhodno bojišče. Južno od jezera Na r o cz so se krajevni, ali ljuti ruski napadi izjalovili. Sovražna artiljerija je bila na obeh straneh jezera živahno delavna. Vrhovno armadno Avstrijsko uradno poročilo od soh K.-B. D an a j, 8. aprila. Uradno] nes razglaša: Rusko in južno-vzhodnol Ničesar posebnega pomena. Italijansko bojišče. Na] d o b s k i planoti bil je sovražnik dana iz nekaterih naprej potisnjenih „sap' Tudi južno od Mrzli Vrha vzele čete neko italijansko postojanko in pri temu 43 v j e t i h ter zaplenile eo puško. — Ob tirolski fronti obdri lijanska artiljerija v večih oddelkih, proti naši postojanki zapadno od R i ve ogenj. Neki sovražni oddelek, ki se jej neki naših »sap" na južni strani R o ce] bil je s protinapadom iz nje prepode vilo pri izčiščenju Rauchkofelam vjetih zvišalo se je na 3 oficirja mož. Vsi tam boreči se 11 »J padli so v ročni borbi. — Vi tranjem mraku napadla so brodovja in pomorskih letal kolodvore od Ca« San Giorgio di Nogaro z nati zovanim uspehom. Od hrabrih letalce?,] pri metanja bomb pregloboko doli spi trije niso vrnili. Namestnik generalštabm pl. Hofer, fml Nemško uradno poročilo od sob K.-B. Berlin, 8. aprila. (Wj velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na levi M a a s e vzeli so v naskoku šlezijski inlj vojaki dve močni francoski J janki južno H a u c o u r t a in so vso sovražnikovo postojank sočini Termitskega griča. Da posknšeni protisunek se je popolnoma] Naše izgube so male, one sovražnika] vsled zahrbtnega ravnanja posamezn sebno težke. Poleg tega se je 15] in 699 neranjenih mož vjelo, med njii število rekrutov letnika 1916. sočinah vzhodno od Maase in v f J bila je obojestranska artiljerija močno. [ Na Hilsenfirtn (v Vogezah) snnilj manjši nemški oddelek proti neki napi njeni francoski postojanki, katere pc raz Rusk Nespn Itali Nizozemska. Za odpravo bolečin v krbtn se od mnogoštevilnih zdravnikov in v mnogo čez stotisoč zahvalnih pisem priporoča Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa*-luid. natančnega ne ve, Z8- Prinašamo danes zemljevid Holandske \ ali Nizozemske (Nie-derlande), ki je kar nakrat mobilizirala in izrazila svojo odločno željo, ščititi z vsemi Bredstvi svojo pošteno nevtralnost. Danes se še ne more odločiti, je-li bode potrebno Nizozemski poseči po meču, da se ubrani napadalcev njenih mej. Sploh se še ničesar Obdrgnenje in krepke masaže hrbta s tem izboraim sredstvom učinkujejo večinoma takoj in se izkazujejo kot prav posebno blagodejne. Velika priljubljenost tega staro-znanega bolečine odprav-Ijajočega domačega sredstva povzročila je mnogoštevilno posnemanj. Priporoča se pa, da naj se ne dela poskusov in eksperimentov, marveč naj »e drii edino pristnega „Elsa"-fluida. Naroči naj te pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg St. 241 (Hrvatsko). 18 steklenic stane povsod franko le 6 kron. Torej nijsamo najzanesljivejše, marveč tudi najcenejše sredstvo |za obdrgntnje. Nobeno drugo nima toliko zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Kar toliko ljudem dobro stori, mora biti dobro in zato pri-poročamo, je zaupljivo rabiti. Tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbaiakrogljice [z" zn. „Elsa"-krogljice, 6 Skatljic franko za Mino 4 K 10 b, se zamore obenem naročiti. So izkuSenofželodec okrepčujočo odvajalno sredstvo izbornega, sigurnega" vpliva in jib" je odlikovati vsekakor pred drastičnimi sredstvi. Jako priljubljene! ibi (va) ivstrijsl .-B. E « stai usk> ~Bpremenje 11 a 1 i j držala fronte e pri s im topi trajaj imi S i d o n a i so s e - cesti nekatei ro n a. kaj je pravzaprav mobilizirala in od katere strani pričakuje nevarnost. Morda se bode tudi to kmalu odločilo. Zato je zemljevid tembolj zanimiv. Kakor kaže ta zemljevid, meji nizozemska kraljevina vzhodno na I pruske province Han- = nover, Westphalen in Die Grenzen Hollands Rheinland, južno na Belgijo in severno ter za- | med Nemčijo in Belgijo pa leži nikomurH padno na Severno morje. Južno od Holandske, | joče ozemlje BNeutral-MoreBnet." * popclnc-. 03 — 3 — iven 21 vjetih v boju padla. i jarki so bili razstreljeni. Vzhodno bojišče. Ruski napadi bo tudi včeraj na neki ozki frontni oddelek | jezera N a r o c z omejeni in so bili gladko "eni. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. •B. D n naj, 9. aprila. — Uradno se da- Rosko in južno-vz h o d n o b o j i -\. Nespremenjeno. [Italijansko bojišče. Mestoma ži- i topovski ogenj. Drugače nobeni pomembni Namestnik teneralštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. ,-B. Berlin, 9. aprila. (W.-B.) Iz ve-glavnega stana se poroča : ajjena vseh bojiščih v aploš-! nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. ki letalci nad rusko letalno postajo. K.-B. Berlin, 9. aprila. Wolffov urad 8. aprila napadla so štiri pomorska le-^OBko letalno postajo Popensholm pri ondu na otoku 0 e s e 1. Postaja je bila z jombami obmetana. Od štirih v obrambo vigajočih sovražnih letal bili sta dve pri-apnstiti se na tla. Vkljub ljutemu ob-jjevanja so sa naša letala nepoškodo-la vrnila. štaba mornarice. Oesel je neki ruski, k Livlandu spada-otok v Baltskem morju ob vhodu v obal t* Zahrbtni napad Francozov. K.-B. Berlin, 9. aprila. Glasom poročila ,i zgcdMse je pri naskoku na Termit- grič dogodek, ki je Nemce najskrajneje "nril. Francoska posadka prve črte je namreč [ e v z r a k d v i g n i 1 a, v znamenje, da se ndati. Komaj pa so Nemci na to od sov- loelej vedno rešpektirano znamenje iz t skočili, ko so Francozi bliskoma ije proč vrže n e puško zopetpri- 1 i in našim v hrbet streljali. To [pač prvokrat, da porabi sovražnik tako za- sredstvo. Ta prelom lojalnosti je povzro- eeveda mnogo stal. Avstrijska uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 10. aprila. Iz vojnega tis-iga stan8 se poroča: Usko in j užno-vzhodno bojišče. emenjeno. _ Italijansko b o j i šč e. Na Goriš- em držala je sovražna artiljerija vasi zadaj P fronte pod ognjem. Eno C a p r o n i • letalo rto je pri svojem izkrcanju blizu L n c i n i c o [nišim topovskim ognjem uničeno. — Ob ostali trajajo navadni artiljerijski boji naprej. ;!ini S a g a n a so Italijani s streljanjem Jonazzo v požar spravili. Na Rivo „ sovražni letalci bombe. — Ob T o - le-cesti posrečilo se je nasprotniku, utrditi nekaterih naprej potisnjenih jarkih južno farona. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemški uspehi na obeh straneh Maase. ((Nemško uradno poročilo od pondeljka.) KB. Berlin, 10. aprila. (W.-B.) Iz veli-glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. V zavzetih odprtin-postojankah južno od St. E1 o i so naše popolnoma zavrnile poskuse zopetne prido- bitve sovražnih oddelkov za ročne granate. — Minski boji med kanalom cd La B a s s e e in Arrasom so postali v zadnjih dneh zopet ljutejši. — Na zapadnem bregu Maase bili so Bethincourt in istotako močno zgrajene postojanke Alsace ter Lorraine odtrgani. Nasprotnik je poskusil, se nevarnosti z nujnim nazadovanjem odtegniti; ali Šlezijci so ga še prijeli. Nasprotnik je izgubil poleg težkih krvavih izgub na neranjenih vjetih 14oficirjev ter okroglo 700 mož, 2 topova in 13 strojnih pušk. Obenem smo izpraznili nam neprijetne sovražne naprave, hiše, prenočišča na raznih točkah fronte popolnoma, tako severno vasi Avocourt in južno R a b e n - gozda. Tudi pri teh posameznih podjetjih posrečilo se je, Francozom resno škodovati. Na vjetih izgubili so tudi več oficirjev ter 276 mož. — Desno od Maase se je na slični način neko dolino na jnžno zapadnem robu Pfeffer-griča očistilo ; v naših rokah ostali 80 4 oficirji in 184 mož ter nekaj materijala. Bolj vzhodno in v Woevre vršili bo se samo artiljerijski boji. — V zračnem boju se je jnžnc-vzhodno od Damkonpa in severno-vzhodno od Chatean- Salinsa po eno francosko letalo sestrelilo. Letalci prvega so mrtvi. Opazovalo se je po eno padajoče sovražno letalo v vasi L o o s in v gozdu C a i 1 e 11 e. Vzhodno in balkansko bojišče. Nobeni dogodki posebnega pomena. Vrhovno armadno vodstvo. Še pet let vojne ? K.-B. Z ti r i c b, 10. aprila. „Nene Ziiricher Zeitung" se poroča od posebno podučene strani: Obisk angleškega ministerskega predsednika Asquitha pri papežu ni napravil v Vatikanu nobenega dobrega vtisa. Vemo, daje As-quith v svoji poldrago uro trajajoči avdijenci med drugim mnenje izrazil, da bodo vojna najmanj« š e 5 let trajal a. Te grozovite besede so se seveda manj iz subjektivnega prepričanja, marveč v svrho prestrašenja izrekle; saj sodilo se je tako o njih. Sveti oče se vrže kakor pravi oče med prepirajoče se sinove. Zdaj pa mora slišati napoved prepira brez konca in vojne do uničenja. (To vest je treba seveda prav previdno sprejeti. Mogoče je že, da je blazni angleški minister v svoji oholosti take neumnosti izrazil; saj so naši sovražniki v poteku te vojne že vse mogoče duševne kozolce delali. Ali odgovor je bil vedno — udarec. Trezni človek ne more verovati, da bi ta najgrozovitejša vojna še več let trajala. Papež naj bi bil Asquitha skozi vatikanska vrata vrgel, pa bi bilo boljše za jjka-toliško javnost ... Mi pa smo prepričani, da naša končna zmaga ne bode izostala! (Op. ur.) Lahi obstreljujejo kraje za našo fronto. (Avstrijsko uradno poročilo od torka). K.-B. Dunaj, 11. aprila. Uradno se danes razglaša: Rusko i n j už no-vzhodno bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Italijansko bojišče. Artiljerijski ogenj je včeraj v posameznih oddelkih fronte naljutosti narastel. Sovražnik obstreljeval je po načrta kraje za našo fronto. Tako so stali pod težkim ognjem na Primorskem Dnino, južni del Gorice, bolnišnica (!) t bv. Petru in več drugih krajev na Goriškem; na Koroškem St. K a t r e i n inUggowitz v Kanalski dolini; na Tirolskem Levico in Ro vere t o. Boji pri Rivi trajajo naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Zmagovito nemško prodiranje okoli Verduna. (Nemško uradno poročilo od torka.) K.-B. Berlin, 11. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Po večkratnem znatnem zvišanju svojega artilerijskega ognja pričeli so Angleži južno od St. Eloi z močnim napadom z ročnimi granatami, ki se je pred našo odprtinsko postojanko izjalovil. Pošto-jankaje v vsej svoji razširjenosti trdno v naši roki.— V Argon a h pri La Fille Morte in bolj vzhodno cd V a u-q a o i s bo Francozi z večimi razstrelbami le Bami sebi škodo napravili. — V bojnem ozemlja na obeh straneh Maase je bilo tadi včeraj bojevno delovanje prav živahno. Protinapadi na od nas zavzeto francosko postojanko južno od potoka Forges med Haucourtom in Bethiucourtom so se izjalovili z izgubami za nasprotnika. Število neranjenih vjetih je tukaj za 22 oficirjev in 549 mož na 36 oficirjev in 1231 mož naraslo; plen pa na 2 topova in 23 strojnih pušk. —Zavzetje nadaljnih utrjenih hiš južno od Raben-gozda prinesel nam je danes ponoči zopet na vjetih 222 mož in 1 strojno puško. — Protisunki iz smeri Chattancourt so obtičali v našem učinkujočem stranskem ognju od vzhodnega brega. — Na desno od Maase poskusil je sovražnik brezuspešno, pridobiti zopet ob južno zapadnem roba P f e f f e r-griča izgubljeno ozemlje. — Južno-zapadno od trdnjave Douaumont moral nam je sovražnik na-daljne obrambene naprave prepustiti, iz katerih so pripeljali nazaj par tucatov vjetih in 3 strojne puške. — Z ognjem naših odpornih topov bila sta dva sovražna letala južno od Yperna sestreljena. Vzhodno in balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. 258.000 ton sovražnih ladij od novega leta sem potopljenih. K.-B. Berlin, 11. aprila. List „Berliner Zeitung" poroča: Po do danes zjutraj došlih poročilih 6e je od 1. aprila sem čez 80.000 ton sovražnih trgovinskih ladij potopilo Tekom meseca januarja se je okroglo 20.000, tekom februarja o k o-i 1 i 40 000 ton sovražnega ladjinega prostora uni-; čilo. Tekom meseca marca se je okoli 50 sovražnih trgovinskih ladij z o k r o g 1 o 100.000 „Debela Berta" v Stambulti. V raznih mestih so postavili spomenike, v katere zabija požrtvovalno ljudstvo žeblje in podari s tem gotove svo-te denarja za vojno- oskrbovalne in druge vojne namene. V Berlinu imajo spomenik „Eiserner Hindenburg". na Danajn „Wehr-mann in Eisen." Zdaj so postavili tudi v evropskem Dre Dicke Bertha" in Srambul. j delu turške prestolice Stambulu tak spomenik j in sicer „Zelezno kanono." Spomenik ima podobo nemške 42 cmkaliberske kanone, ki jo nazivljajo nemški artiljeristi š šdjivira imenom „Debeia Berta." Prinašamo sliko tega turškega spomenika. tonami, med njimi okoli 75.000 ton s podmorskimi Žolni, potopilo. K temu prideta še dve pomožni križarki s sknpno 18 000 tonami, ki ste bili tudi odvzete trgovinski mornarici. (Torej se je posrečilo nemški pomorski straži v teku treh dobrih mesecev sovražnih trgovinskih ladij za več kot en četrt milijona ton potopiti. Zdaj bodo Angleži in Francozi pač polagoma razumeli, da se Nemčija in Avstro-Ogrska ne daste tako meni nič tebi nič izstradati. (Op. uredn.) Italijani pri Rivi popolnoma poraženi. (Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 12. aprila. Uradno se danes razglaša: Rusko in južno-vzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Italijansko bojišče. Živahni topovski boji na posameznih frontnih oddelkih trajajo naprej. Pri Rivi bil je sovražnik, ki se je nt.rrlil v nekaterih naprej potisnjenih jarkih in ob nekem obrambnem zidovju južno od S p e-r o n e, iz teh postojank zopet prepoden. Italijanski napad je tedaj popolnoma odbit. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Francoski protinapadi zavrnjeni. (Nemško uradno poročilo od srede). K.-B. Berlin, 12. aprila. (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri La Boiselle severno-vzhodno od Alberta pripeljal je neki mali nemški oddelek od nekega ponočnega podjetja proti angleški postojanki brez lastnih izgub 29 v j e t i h in eno strojno puško seboj. — Zapadno od M a a s e napadli so Francozi brezuspešno nase črte severno vzhodno od H a u-c o u r t a ; v ostalem pa so se omejili na živahno obstreljevanje s svojo artiljerijo. — Na vzhodnem bregu M a a s e prinesli so trije z ljutim ognjem pripravljeni protinapadi na P f e f f e r-griču sovražniku velike i zg u b e, pa nobenega dobička. Dvakrat se naskočnimi četami ni posrečilo, prodreti okoliš našega zatvornega ognja. Tretji napad bil je popolnoma zlomljen v ognju naših strojnih pušk blizu pred našimi obrambami. — V gozdu C a i 11 e 11 e pridobili smo tudi obrambi nasproti korakoma nekaj na ozemlju. — V Zračnem boju bilo je neko francosko letalo pri O r n e s u sestreljeno. Voditelj je mrtev. Vzhodno bojišče. Pri Garbru-m o w k i severno-vzhodno od Dunabnrga bili so ruski ponočni napadi večih kompanij zavrnjeni. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Bolni napljnčih Sanatory . 1A1 ieiaac »Kladivo ali naklo". Tako je naslovljen najnovejši zvezek vojnih člankov H. St. C h a m b e r 1 a i n a. Komur traja vojna predolgo, kdor ne ve, zakaj se gre, kdor je omamljen pod vplivom Iažnjivega smradu, ki ga razširja Bententa" v nedoseženi brezvestnosti po svetu, ta mora ta novi zvezek citati. Stra-hopetneži, ki jih je v Avstriji veliko število, naj se pustijo podučiti od „Kladiva in nakla", da bi pustolovski načrti Rusije proti Avstriji brez pristooa Anglije ne bili pričeti. Ze v letu 1864 predložil je Gorčakov carju Aleksandru II. spomenico, ki našteje med najvažnejšimi bodočimi nalogami ruske države »razrušenje avstrijske državne zveze". To je stalo tako trdno, da je današnji srbski notranji minister že 1. 1909 izjavil, prijateljstvo in mir z Avstrijo je le tedaj mogoč, ako ni Avstrija več velesila, ako prevzame vlogo nekake vzhodne Švice. Ničesar ne dokazuje bolje brezmejno predrz- nost teh jugoslovanskih pritlji-k a v c e v, kakor ta izraz. Tudi ni vojna morda slučajno poleti 1914 izbruhnila. Ta čas je bil že davno določen in tudi to dokazuje Chamber-lainov spis. Od vojne presenečena Rusija bi se ne mogla nikdar že po treh tednih k bitki pri Tannenbergu postaviti. Anglija seveda ni šla že naprej na uničenje Avstrije; hotela se je zadostiti z uničenjem Nemčije. Ali pomoč Rusije je bila doseči le za ceno uničenja Avstrije. In z ono brezvestnostjo, ki je angleške mogotce vedno odlikovala, sprejeli bo ruske pogoje. Vse, kar je Angležem neprijetno, naj bode to potem Nemčija, Avstrija ali Turčija, se mora pač uničiti. Res, samo vrag zamore imeti veselje nad tem narodom! Kako pa pride rojeni Anglež do tega, da nastopa proti mogotcem svoje dežele tako kakor Chamberlain? To se čuje opetovano vprašati. Ker je na Angleškem vendar mnogo takih, ki podobno mislijo, mnogo mož, ki imajo še vest in boljše znanje nego večina njih rojakov in ki zaničujejo globoko nenravni značaj politike vladajočega razreda. M"ž tudi, za katere pojem „germaniu še ni izgubil zmisla in ki vedo, kaj ! stoji za vso človeštvo na igri, ako bi bilo edino ljudstvo, ki hrepeni na vsakem kulturnem polju po najvišjem, nemško ljudstvo, pobito in pohabljeno, samo ker to hoče neki požrešni kramarski razred. Chamberlain je eden onih velikih, prostih Angležev, katerih je bilo mnogo, predno so demokratske fraze in kupljeno časopisje izvršili svoj uničujoči učinek na velenadarjeno to ljudstvo. F. H. (»Grazer Tagblatt".) Izpred sodišča. Obsojeni ogrski poslanec. Budimpešta, 7. aprila. Znani ogrski poslanec Štefan Varkany rabil je pri neki železniški vožnji v razburjenosti ojstre besede proti vojni. Sodnija ga je obsodila vsled tega na 6 mesecev ječe. Mesarica, ki zna zaslužiti. Dunaj, 8. aprila. Soproga mesarja Julija Z i 11 i n g e r iz Gilasendorfa je od neke družbe BSiehdichfiir", zbiralnice vojaškega erarja za živo Živino, od aprila 1915 pa do julija istega leta 119 krav in 160 volov za prisilno klanje nakupila. To prav poceni kupljeno meso je potem deloma v Giioserudorfn, deloma po komisijonar-jih v dunajski veletržnici po običajnih cenah od 2 K 60 h do 4 K 60 h prodala. Okrajna sodnija je v tem ravnanju videla navijanje cen in je obsodila mesarico Zillinger na 15.000 kron denarne globe. Sodnik je smatral, da je imela mesarica srednji dobiček od 15 do 20 % in da je v 3 mesecih pri tej prodaji zaslužila več kot 33.000 kron. Obsojena mesarica je vložila vzklic in je bila pri okrožni sodniji oproščena. Previsoke cene za mleko. Ptuj, 9. aprila. Vkljub najstrožjim odredbam so v zadnjem času na ptujskem mestnem sejmišču cene mleka naravnost grozovito poskočile. To je nevarnost zlasti za ubogo deco, ki je odrisna od mleka. Nekatere mlekarice res ne morejo in nočejo razumeti, da velja postava za vse in da se tudi mleko ne sme čez mero dražiti, pa tudi ne z vodo in drugimi primeski kvariti. Posestnica Antonija M a c u n iz Rogoznice pri Ptuju prodajala je na mestnem sejmišču mleko po 40 vinarjev za en liter, čeprav je bila takrat najvišja cena določena s 24 vinarji. Sodnik dr. Gaber obsodil jo je vsled tega po § 14 dotične cesarske naredbe na en teden zapora in 50 kron denarne globe. Upati je, da bode ta slučaj vplival na mlekarice, da ne bodo za ubogo ljudstvo prepotrebno sredstvo preveč dražile. Kmet naj zahteva pošteno ceno; saj mora tudi on vse dražje plačati. Ali kakor trgovec in tovarnar tudi on ne sme oderuške cene vsiljevati. Postava je jako stroga, zato pa jo naj tudi vsakdo vpošteva. Navijanje cen. Ptuj, 9. aprila. Firmi za nakupovanje živ-ljenskih sredstev Joh. Dimnik v S?. Lenartu Živinski in V. Reinhardt v Ptuju sta vs!sr i renče pustila v zadnjih mesecih po t#j*ve krm " razglašati vedao višje cene, tako da «6 pekočem perutnino, mleko, puter, jajca itd. nangj,0 pozorno-verjetno visoko skočile. Vsled te^a je ga ter listne firme Reinhardt, S c h (3 n 1 a u b že p* 'e malo p< časom obsojen na en teden zapi kron globe, njegova žena pa na globeJ Zdaj se je imel tudi Johan ll pred tukajšnjim ckrajnim sodiščem vM Obsojen je bil na 14 dni zapouior smo t kron denarne globe. Vložil je proti ti t v na\ Priziv- ______________________Id izbrnho Gospodarske. K-,G,e? * i bile od n Letni in živinski sejmi na ŠtajerneBtnije raz Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; mu - t nai vani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvt^H ma (**) pomenijo^eltne in živinske <^jiK|)raio SOVei Dne 14. a p r i 1 a v Semriacbu leiten ; v Mareinu, okr. Okolica Grai kracij, okr. Graška Okolica; v Aoffa Hartberg; v Slovenski Bistrici*; v v BreitenPeldu, okr. Feldbach; v okr. Vransko; v Ernovžu**, okr. Lipi bergu**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 15. aprila pri Št. Janžu njem Dravogradu*, okr. Slovenji Gradi stenfeldu*; v Brežicah (svinjski sejem) dorfu**; v Slovenjem Gradcu*; v Št. Maribor. Dne 16. aprila v Št. Ilju, okr. Dne 17. aprila v Špilfeldn1 niča; v Kapelah, okr. Brežice; v Kamnici*, okr. Maribor. Dne 18. aprila v Radgoni (svinjski sejem); v Ptuju (konjski n sejem ter z žrebeti); v Gradcu (sejem živino). Dne 19. aprila v Rogatcu (* jem); v Ptnju (svinjski sejem). Mangold, mnogo nasejati. ioračenja Opoz tujske nudijo i ino do Od hral like. 1 mi v že bliž med ih dogo a dolg« vojni. prihoi v roki io van e Velik in del vse poi doma Zel oddesetnil [oč pri Mi ek, dome Srata Fric vasi Letos moramo ne samo nasaditi in o-— zelenjave, ampak tudi obračati posebno p:^Jf take vrste, ki se dajo posebno lahko obdesrnič na posebno rodovitne. Med te uvaženja vredne vrste zelenjavi! še premalo znani mangold. <| Velika roninemu podobna semena se na setveni gredi na prostem. V maju naša pognojeno gredo po štiri vrste in posamezni] razdalji 20 do 25 cm. Tudi lahko posejemo licu mesta tako, da se po 1 ali po 2 denih razdaljah vtakne v zemljo. Od rastlin ki hitro rastejo, se listi s celji po potrebi natrgajo in se pripravljajo njeva prikuha ali podobno kakor špinača. Listi rastejo pri vlažnem vremenu škropljenju in pravočasnem gnojenju s nai jim gnojem ali z čisto gnojnico prav lahko celo poletje obiramo do pozne jesai^ rastoče pese listje in pecelje listov. , Mangold ostane črez zimo zunaj in muje na licu mesta, kjer lahko v bodoči koncem maja dobimo prve liste. Pritegnitev gozdov za dobavo krmili V marcu lanskega leta je izdalo polje sterstvo gozdarskim ravnateljstvom in gospoščin natančne ukaze, ki so imeli nan steljo, ki se dobi v državnih in zakladniki kolikor mogoče obsežni meri napraviti da delskemu prebivalstvu, kolikor je to bilo nyjnevi: Bi bistvenega, zlasti trajnega oškodovanja gozdni ji- t_, Gozdarskim ravnateljstvom in ravnateljstvo)] ^H se je naročalo, da pašnike v gozdovih kolike i" 30. pospešujejo in podaljšajo, da pred vsem gre l Jelšah čencem do paše na roko in jim tudi kolin H£ olajšajo pripravljanje in vzdrževanje naprav, K pašo i potem pa, ne krate s pismom potrjej jjla, Pl tudi ostaiemu prebivalstvu brezplačno oraoj »nrila po gozdovih na kraj h, ki so za to pnpm prizanašanja, ki mora izostati iz umevnih virol laribor ( se je odredilo, da se dobiva trava proti dopust 17 gnali da se brezplačno oddajo v lastni režiji 9 ' \ mila. Tudi se je nameravalo oddati krmilno " v ari ena ali prij ocenim] ;Io zop li oii lahko | ipomla in st« elsko i natelji d krn gozdo opno j cgoče' dnevi h nasad i gospo or m ;do opri I sledi ii došlih poročil, in se mora vsako izboljšanje pre krmil in atelje zelo želeti, je naročilo poljedelsko iisterstvo gordarskim ravnateljstvom gospoščin, da I t tekočem letu postopajo po enakih načelih in po-10 pozornost obračajo na oddajo trave, krmilnega j ter listne in vej ne stelje, katere se je prebivalstvo le malo posluževalo. Bazno. Živinski in svinjski sejmi v Ptuju se vršijo, ;or smo to že v zadnji številki poročali, z o-[tvnavadnem redn, kakor je bilo to isbrnhom kužne bolezni na gobcih in park-Glede živinskih cen je treba omeniti, da bile od mesta nastavljene cene od c. k. na-jje razveljavljene in da veljajo tedaj stare, k. namestnije potrjene cene. Te cene se rajo seveda strogo držati, ker bi v slučaju ioračenja cen bila kaznovana prodajalec in [pec. Opozarjamo živinorejce in svinjerejce, da ptujske sejme prav živahno posetujejo, ker nudijo ti sejmi vse potrebne ugodnosti in vedno dovolj dobrih kupcev! Od hrabrih pljonlrjev ptujskih za Velikonočne Hike. Vrli ptujski pijonirji nam pišejo: mi vam donašamo en dopis, ker se Se bliža druga Velikanoč na tem bojnem med gromenjem pušk in topov. Pa po-ih dogodkov vam nimamo pisati, ker že :a dolgo traja in je že vsakemu vse znano tej vojni. Mi pričakujemo, da bi Bog dal, da se prihodnjo Velikonoč v zdravju, veselju in ii v roke segali in ustmeno pozdravljali. Po-imo vam iskrene pozdrave in voščimo vam le Velikonočne praznike, vam očetje, matere, in dekleta, da bi se tndi vi spominjali na vse podpisane: štabni narednik Alois B e r-doma iz Gerečje vasi pri Ptuju, četovodja Z e 1 e n k o, doma iz Podvinic niže Ptuja, Bsetnik Konrad Pukl, doma iz Gornjih t pri Mariboru, poddesetnik Florijan T u r n-k, doma od Sv. Vida niže Ptnja, pijonirji: Fric in Franc Z u p a n i č, doma iz Ge-vasi pri Ptuju, Jakob H e i Č, doma iz na Dravskem polju, Fric S e 1 i n š e k, izZatolič na Dravskem polju, Franc rič, doma iz Gornjih Pleterj na Dravskem n, Georg Predan, doma iz Pohorja pri iborn, Leopold D o 1 e r, doma iz Velenja pri i. — Še en pozdrav na srečno svidenje! Dobrotnik. Neki neimenovani dobrotnik v ari boru, ki si je že svoj čas v občinskem »vetn velike zasluge za splošnost pridobil, daroval je zopet 1600 kron, ki se naj porabijo za nakup mleka za vboge drnžine z mnogimi trocmi. 10 vojakov iz ene družine. Posestnik Alojz Boschmann v Dobrovci pri Mariboru jima G sinov, ki stojijo vsi v vojni; tudi moža h dveh hčera in dva vnuka stojijo v vojni. :orj 10 vojakov iz ene družine! Doslej so še vsi zdravi, le eden se pogreša. Prebiranje 18-letnih črnovojnikov (to je [rojstnega letnika 1898) vršilo se bode, kakor io že v zadnji številki nakratko poročali, v i od 15. aprila do 4. maja. V za nas mero-nih krajih določeni so za prebiranje sledeči Brežice 17. in 18. aprila, Trbovlje 20. aprila, Laufen 25. in 26. aprila, Celje 27., 28., 29. in 30. aprila, Celje (mesto) 2. maja, Šmarje pri Jelšah 3. maja, Slov. Gradec 17. in 18. aprila, Ljutomer 20. aprila, Ptuj (mesto) 25. aprila, Ptuj (okolica) 26. in 27. aprila, Ormož aprila, Rogatec 29. aprila, Konjice 1. maja, Maribor (mesto) 15. aprila, Maribor (okolica) 16. in 17. aprila, Slov. Bistrica 18. aprila, Sv. Lenart 20. aprila, Radgona 25. aprila. Samomor. Že dalje časa na duhu bolani istnik Gregor Blazinšek v Vinah (občina ovacerkev pri Celju) obesil se je na pod- |U svoje hiše. Živel je v urejenih razmerah i služijo aih pn ;očijo /ni. G": >kov nim listff ibljena I listje. \ iterstvo je t telja. g°S| odredb iogovaff in japušča veliko družino. za to, j jozdovj n :gled ] nalo nesle, I Iz radovednosti obesil. 12-letni sin Kari posestnika Thammer v Sv. Margareten na Koroškem se je v gospodarskem poslopju svojega očeta obesil in so ga našli mrtvega. Deček je čul opetovano pripovedke vojakov, kako se obeša veleizdajnike. Bil je jako radoveden, kakšna čustva obdajo človeka pri tej smrti. Tako se je hotel iz radovednosti obesiti, potem pa ni mogel več glave iz zanjke spraviti. Na železniški progi Velenje-Celje se je s 15. aprilom pri tovornih vlakih št. 1877 in 1888 vožnjo za osebe z vozovi 3. razreda vpeljalo. To velja do preklica. Vozni red vsebujejo tozadevni razglasi. Zaplenjeno Žito. V raznih občinah na Ogrskem se je zopet 1336 meterskih centov žita in kornze v zasebni lasti zaplenilo. Kozaki umorili ritmojstra. „Vossische Ztg." poroča iz Petersburga: Veliko razburjeoje povzročil je v Petersburgu pred kratkim umor s svojo stotnijo od fronte došlega ritmojstra T o n k i j a. Oficir bil je od vojakov nekega kozaškega regimenta iz okna vojašnice na cesti z revolverskimi streli usmrčen. Policija je celi prostor takoj obkolila, ali uvedena stroga preiskava ni imela nobenega uspeha. Pesek namesto žajfe. V „ Frankfurter Zei-tnng" piše neki zdravnik: Največ žajfe se pri negovanju trupla porabi vsled umivanja rok. Tu pa se zamore žajfo skoraj popolnoma s peskom (iz potoka ali morskim peskom) nadomestiti. Kajti pesek odpravi mnogo bolje vse dele umazanosti; ako se mu doda še nekaj sode ali žajfnatega praška, odpravi pesek tudi prav dobro mast in olje. Najbolje se napolni umivalno posodo ali čeber na eno roko visoko s peskom in se nalije nanj dve roki visoko vode. V vodi se obdrgne roke s peskom prav krepko in se jih parkrat pomoči v vodo samo, da se odmije pesek. Umazano vodo se odlije, pesek pa se zamore vedno zopet porabiti. Dobiček pri tem umivanju ni samo prištedek žajfe, marveč tudi dejstvo, da ne napravi nobena žajfa roke tako mehke in od krvi preplovljene, nego ta zdravniško priporočena masaža s peskom. Gališki namestnik umrl. C. k. namestnik v Galiciji, general infanterije pl C o 11 a r d je umrl. Umrl je v Leitersbergu pri Mariboru splošno znani krčmar g. Mihael T e i c h m e i-s t e r v 76. letu svoje starosti. N. p. v m.! 4. vojno posojilo. Šparkasa mestne občine v Celju je naznanila za 4. vojno posojilo 1,500 000 kron. Najdeno orožje. C. in k. policija v B e 1-gradu našla je v neki tajni kleti zazidano veliko zalogo orožja. Zaloga obsega: 582 revolverjev, 1600 flobert-patron, 14 000 vžigalnih kapseljev, 15.000 ednakih, 60.000 razstrelnih kapseljev, 250.000 bakrenih kapseljev in 800.000 praznih puškinih patron za srbske puške. Zazidali so to orožje pred jesensko ofenzivo. Velikanoč na Nemškem. Nemški listi objavljajo sledeči poluradni opomin: „ Ako ljubite domovino, potem omejite do skrajnega porabo moke, sladkorja, masti in jajc za izdelovanje pogač in drugih jedil. V letošnjih praznikih naj bi se zlasti velikonočna jajca ne porabilo za igračo in ne odtegnilo redni prehrani ljudstva. Za otroke bode v veliki meri vzgoje-valno, ako se jim da razumeti, da zamorejo tudi oni z malimi pomanjkanji ljudski splošnosti koristiti". — Ta pravilni opomin velja tudi za nas v Avstriji. Kajti tndi pri nas misli mnogo ljudi, da mora v praznikih bogve kaj vse v sebe zmašiti. V predpustu smo vkljub oblastvenim prepovedim to zapravljanje življenskih sredstev z obžalovanjem opazovali. Vojna zahteva od nas vseh žrtve. Kdor torej iz stare navade življenska sredstva zapravlja, ta škoduje domovini. Barvana jajca na Ogrskem prepovedana. Bndimpeštovski uradni list objavlja vladino odredbo, glasom katere se prepove velikonočno barvanje jajc in razpečavanje takih jajc tudi na Ogrskem. Zanimivi pozdrav iz ruskega vjetništva. „ Grazer Tagblatf poroča : IzZarizynaob Volgi sprejeli smo včeraj dne 15. februarja t. L oddano dopisnico, ki je podpisana od orožniškega stražmojstra Karla Sajn iz Rudolfovega na Kranjskem, od feuerwerkerja Jožefa M i k I a v e c iz Ljubljane, od oficirskega namestnika Rudolfa Jersche iz Celovca in na kateri se m. dr. piše: Slovenci in Hrvati se spominjajo danes prisege nerazrušljive ljubezni do vladarja in do zveste domovine. Mi vzdržimo !" Javna zahvala. Predsedništvu deželne nad-sodnije v Gradcu se je oddalo od vojno-oskrbovalnega urada 528 kil volne, iz katere se je izdelalo razna oblačila zoper mraz. Velik del tega so prevzele žene in dekleta iz Ptnja in okolice, kajti izdelale so predmetov iz 103 kil volne. Pravosodno ministerstvo je vsled tega ženam in dekletam iz Ptuja in okolice najtoplejšo zahvalo za pridno patrijotično delo na polju vojne oskrbe izrazilo. Iz zapora izpuščeni. Sredi marca bili so župnik Juri Trunk od Perau pri Beljaku in tamošnji mežnar Grafenauer ter župnik v Maria-Gailu Franc Meško zaprti. Kakor poroča zdaj „Karntner Tagblatt", postavljeni so vsi imenovani zopet na prosto nogo. Požar. Dne 8. t. m. zvečer pričela je goreti s slamo krita hiša Marije Svenšek v Waitschachu pri Ptuju. Ogenj se je tako hitro razširil, da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Tudi dve svinji sta zgoreli. K sreči ni bilo vetra, tako da se požar ni razširil na sosedna poslopja. Na licu mesta je došlo več oddelkov vojakov in ptujska požarna bramba z načelnikom g.S t e u dt e. S pridnim delom se je plamena zadušilo in vsako nevarnost odpravilo. Prebiranje 18-letnih črnovojnikov na Koroškem se vrši po sledečem Tsporedu: Za politični okraj Š m o h o r dne 17. aprila v Šmohor-ju ; za politični okraj Beljak v Beljaku dne 18 , 19. in 20. aprila ; za politični okraj S p i t-t a 1 v Spittalu dne 25. aprila; za mesto Celovec dne 26. aprila v Celovcu ; za politični okraj Wolfsberg dne 27. in 28. aprila v Wolfs-bergu in Redingu; za politični okraj Veliko-v e c v Sinčivasi dne 29. in 30. aprila; za politični okraj V, e 1 o v e c - o k o 1 i c a dne 1. in 2. maja v Celovcu ; za politični okraj St. V e i t v St. Veitu dne 3. in 4. maja. Tatica. Zaprli so v Beljaku gostilniško deklo Ano A ž g a n, ki je raznim osebam pokradla 2200 kron in drugih predmetov. Ropar. Gospej Lotti E r b v Beljaku je neki neznani mladi tat iztrgal iz rok taško in z njo zbežal. Ureditev kupčije s klalno živino. Poročali smo v zadnji številki, da se bode z ozirom na težki položaj glede preskrbe z mesom glasom določb poljedelskega ministerstva trgovinski promet a klalno in rabno živino v eduotne proge spravilo. Potom strokovnjakov, ki jih bode deželna vlada v to poklicala, se hoče nakup in razprodajo živine urediti. Štajersko c. kr. na-mestništvo je sedaj tozadevno tomoljno določbe izdelalo. Deželna komisija, ki bode v ta namen sestavljena, obstoji pod predsedstvom enega od namestnika določenega političnega uradnika iz dveh zastopnikov vojaškega komanda in iz po enega zastopnika deželnega odbora, mestne občine Gradec, centralnega odbora c. k. kmetijske družbe, zveze kmetijskih zadrug za Štajersko, podružnice za Štajersko dražbe za vnovčevanje živine. Ta komisija bode dognala razmerje potrebščine do stanja živine, ima skrbeti za redno kritje potrebe na klalni živini pod vpoštevanjem kmetijskih in živinorejskih interesov, določiti potrebo za vojaštvo in za civilno prebivalstvo, izdelati splošni načrt za več mesecev in poročati namestniji o svojih sklepih. Izvršitev sklepov te komisije prevzela bode štajerska podružnica družbe za vnovčevanje živine. Nakup je dovoljen le cd komisije določenim naknpovalcem. V potrebi se bode dalo komisiji tudi pravico rekviriranja. Cene za nakup določi komisija v okvirju najvišjih cen. V prehodnem času od prostega kupčijskega prometa pa do od komisije peljane kupčije se bode mesarskim mojstrom, zavodom itd. od slučaja Stole (Zimmersessel)» po 3"—, 5'—, 6"— kron se dobijo t zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. m do slučaja pravico za naknp v enem od komisije jim predpisanem nakupnem okrožja podelilo. Od uradno določenih nakupovalcev se bode spravilo nakupljeno živiDO na zbirališča in od tam se jo bode po potrebi razdelilo. Ako bi komisija vkljnb tem določbam ne mogla preskrbeti dovolj živine, se ji bode podelilo pravico do prisilnega naknpa. Nakopovalci bodejo večinoma odborniki kmetijskih društev, pa tndi zaupljivi kmetovalci in mesarski mojstri. Podrobnosti pridejo v kratkem. Vpeljava poletnega časa na Nemškem. Nemški zvezni svet je sklenil, da se pomsknejo ure v poletnih mesecih leta 1916 za eno uro naprej, to pa si. majem. S tem upajo prihraniti mnogo na razsvetljavi, pa tudi glede zdravja delavnih slojev, ki bodejo eno uro zvečer prosti, bode to koristno. Medtem ko so imeli doslej na Nemškem srednjo-evropejski čas (kakor mi), imeli bodejo to poletje vzhodni čas (kakor n. pr. v Angliji). Ta sprememba se bode izvršila na Nemškem takole: Dne 30. aprila 1916 ob 11. uri zvečer se pomakne kazalce vseh ur za eno uro naprej. Prične se torej letos 1. maj-nik že dne 30. aprila ob 11. uri zvečer. Uradi, pisarne, fabrike, šole itd. pričnejo delati ono aro preje in nehajo delati eno uro preje. Govori se, da hočejo to spremembo tudi v drugih državah vpeljati. Proti pokvarjenju mladine. Razna društva vložila so na štajersko namestnijo in druge oblasti spomenico, v kateri prosijo za slične odredbe proti pokvarjenju mladine, kakor so bile že mnogokrat na Nemškem izdane. Pripo roča se zlasti: gostilniška preporod za mladino pod 18. letom, razven v spremstvu starišev; alkoholno in kadilno prepoved za tako mladino ; prepoved obiska kino-teatrov, tingeltanglov, kabaretov itd.; določitev najvišje svote tedenskega delavnega zaslužka, ki se sme mladini v gotovem denarju izplačati, medtem ko bi se moralo ostanek na hranilno knjižico vplačati; nadalje prepoved zadržavanja mladine po nastopu teme izven stanovanja. Poraba šolske mladine in učnih moči za pomladna dela. MiniBterstvo za poduk je nakazalo učiteljstvu, da naj z ozirom na pomladni nasad na šolsko mladino podučno ter organiza-torično vpliva ter tudi kmetijskemu, zlasti ženam, posvetovalno ob strani stoji. Deželni šolski svet dal je zdaj dovoljenje, da se v neobhodno potrebnem okvirju za bolj zrele šolske otroke med večjo potrebo na delavskih močeh s podukom vstavi, oziroma poduk v času najnujnejšega poljskega dela zatvori. Maribor. Ker je kuga na gobcih in parkljih v mestu in okraju Maribor ugasnila, je namest-nija obdržanje govejih in svinjskih sejmov v Mariboru zopet dovolila. Hitro zasačena je bila zaradi tatvine ža predkaznovana vdova J. Wanda v Ptuju. V gostilni Kropf ukradla je 20 kronski bankovec. Stražnik Frischenachlager zasačil jo je takoj, ko si je ravno v Muchitichevi trgovini za 16 kron blaga nakupila. Na pota v zapor je hotela ukradeni bankovec proč vreči. Oddali so jo sodniji. Požig. V gospodarskem poslopja posestnika Tomaža L e i t n e r v Porlinghofu na Koroškem izbruhnil je požar, ki je poslopje z zalogo krme in kmetijskim orodjem ter tudi stanovalno hišo vpepelil. Samo živino so zamogli rešiti. Splošno se sodi, da je nekdo nalašč zažgal. Nezgoda. V Leitenu na Koroškem so se 14-letni dekli Katarini D o 1 z e r splašili voli, s katerimi je gospodar Leitgeb oral. Dolzer je prišla pod plug in bila okoli 40 metrov daleč po tleh vlečena. Pridobila je več smrtnonevarnih ran. Požar. Iz P 1 i b e r k a se poroča: V fabriki za opeko grofa ThurnValsassina v Sorgendorfu izbruhnil je požar, ki se je tako bitro razširil, da je uničil glavno poslopje in več postranskih stavb. K sreči ni bilo vetra. Drugače bi tudi sosedne hiše postale žrtev ognja. Zvišanje porabne množine sladkorja za mestno in industrijsko prebivalstvo. C. k. na- mestnija je določila, da se zviša v Gradcu, Celju, Maribora in Ptaju ter v nekaterih drugih občinah z mestnim značajem in industrijskim prebivalstvom porabno mero sladkorja od 1 kile na l'/i kile za eno osebo in 4 tedne. Ta odredba stopi s 16. aprilom v veljavo. Krvavo maščevanje. Artiljerist Martin Kmete c, viničar Kropfovega vinograda v M a j b e r-g u pri Ptuju, dobil je na bojišče pismo, da mu je postala njegova žena nezvesta in da ima lju-bavno razmerje z istotako oženjenim viničarjem v Vogelovih goricah Matijom S e d 1 a č e k. Kmetec prišel je na dopust in takoj se je razvil med viničarjoma prepir, ki je končal s hudim pretepom. Naposled je Kmetec z vinogradniško sekiro pobil Sedlsčeka na tla in ga smrtno-nevarno ranil. Potem je šel v mesto Ptnj. Pravil je, da je na dravskem mosta vrgel za več kot 1000 kron glasečo se hranilnično kojižico v vodo. Šel je nato v Kropfovo krčmo, kamor mu je sledila njegova žena. Mestni stražnik Fleischacker je poklical potem vojaško patrnljo, ki je Kmeteca odgnala v vojaški zapor. Sedh čeka so drugi dan prepeljali v deželno bolnišnico. Kmetecova žena taji, da bi imela kaj s Sedlačekom opraviti; ali preiskava bode že dognala, koliko je na vsem resnice. Svarilo pred prerano setvijo. D rektor P. Sprenger svari v nekem naznanilu pred pre-ranim nasadom in setvijo naše zelenjave, ker nastanejo pri nastopivšem mrazu novi troški, ki so pri sedanjem pomanjkanja semen mnogokrat prav občutni, čeprav rastline vedno ne zmrznejo, jih mraz vendar v rasti moti. Napačno je tudi prerano polaganje fižola in kumaric Fižol naj bi se vsikdar pred koncem aprila ali še bolje v sredi majnika v zemljo polagal; seme kumar (mufk) naj se pusti zrasti ali v loncih pod gla-žom k rastlini in naj se ga potem sredi maja na prosto sadi ali pa naj se ga še-le sredi maja prosto seje. Svarilo pred belo „šmiržajfo". Namestnija nam poroča: Pomanjkanje žajfe izrabljajo nekatere firme, da manjvredne izdelke (pod imenom „WeiBe Schmierseife", „WeiBe Sauerstcff Schmierseife mit Desinfektionszo8atz,"„AeroformSchmier-seife" itd.) ponujajo. Te žajfe imajo k večjem 6 do 10 % vsebine na maščobi in kislini, medtem ko mora imeti dobra«žajfa 30 do 40 "U, Take firme, ki manjvredno žajfo po visoki ceni prodajajo, naj se kazenski<<«odnrji naznani. Prebivalstvo in vojaške straže. „Laibacher Zeitung" poroča, da je bil pred kratkim na Primorskem neki duhovnik cd vojaške straže ob-streljen in na nogi ranjen. Duhovnik se namreč. na klic straže ni vstavil, marveč je v skrbi za lastno življenje puško rojaka z obema rokama prijel; zato je moral vojak puško rabiti. Prebivalstvo se zopet nujno opozarja, da se mora vsakdo na klic straže brez pogoj -no takoj vstaviti, ker ima vojak drugače pravico, orožje rabiti. Grozovito ravnanje Srbov z našimi vojnimi vjetniki. Že med vojno v Srbiji se je culo ope-tovano najžalostnejše vesti v brezsrčnem ravnanja z avstro ogrskimi vojnimi vjetniki. Avstro-Ogrska vlada je tudi opetovaao energično protestirala proti temu prelomu mednarodnega prava in vseh zapovedi človečanstva. Šele v zadnjem časa pa se je izvedelo ves obseg barbarstva proti vojnim vjetnikom, ki so ga izvršili Srbi. Ko je bila srbska armada od Balkana prepodena, se je od c. in kr. vojnega ministerstva z največjo nujnostjo pomožne misije v Srbijo in Makedonijo odposlalo, da se od tam ostalih avstro ogrskih vojnih vjetnikov še one reši, ki so nečloveško postopanje pretrpeli. Iz poročila ene teh misij, ki je dospela pod komando c. in k. majorja O. Caska v Skoplje in od tam po težavnem transportu v Monastir, je razvidno, da so došli vojni vjetniki k pomožnim postajam v skrajno raztrganih montnrah, popolnoma izstradani in bedni, glad-n i, mnogokrat z zmrznjenimi udi. Mnogo tiSOČ vojnih vjetnikov večjidel v Albaniji je v b 1 e d pretrpljene bede, tepeža in nalezljivih bolezni pomrlo ali se je, ako niso sploh mogli naprej, ednostavno pobilo- Se hujše vesti pa prinaša poročilo enoletnega prostovoljca medicinca Karla Gunther, ki je bil vjet in je bil porabljen v srbdri glavni bolnišnici v Niša. Posnemamo iz njegovega poročila: Ne Ako so bili avstro-ogrski vojaki V-onjajogn jim j'e odvzelo vse rabne predmete, tudi ?? '.'. hlače in čevlje, zlasti pa vrednostne pnV V Niša so bivali vjeti v hlevih, skladiifl šupah. V prostorih, ki bi zadostovali k t za 8000 mož, se je zbasalo skupaj 20.0Hi tih. Stoteri so morali v decembra v gl-+yenena. jih je tisočero vsled slabe hrane pomrlo. iT je avotro-ogrske vjetnike skozi Albansko m, vlačilo, se je ponehalo vsako redno pn|H vanje. Ker se je na vsej poti velikanske p življenskib sredstev opazilo in so komu trausporta tudi polne oskrbovalne pristojl vse vjete sprejeli, je jasno, da so se ti mj ke ubogih vojnih vjetnikov še v zadnji ruj sramu bogatili. Po tem transportu in < v Srbiji se zamore pač reči, da je od _ ogrskih vojnih vjetnikov na Srbskem kotb« bival procentov živih ostalo. m prav de Ravnalo se je z vjetimi kakor s ^7 bistven Vedno se je rabilo b i k o v k o. Celo 8r'o!^_rog^; 2; cirji sami so vjete pretepavali. Najslabše pa se je godilo ubogemu m:"8 ki med transportom skozi Albanijo ni m« naprej. Srbi so te reveže s pušk kopitom tako dolgo podili, da so ae] dili na tla. Brez čevljev, brez odej in pi moralo je stotero vjetih v največjem moj meter visokem snegu pot čez albansko a delati. Iu ko so v Elbassanu vjeti, ki žel dolgo niso redno jesti dobili, bili od usmii Albancev s kruhom in župo obdarovani, • ^ je z zvijačo v bolnišnico zvabilo ; namestoL„ • *_ in obvez pa se jim ja tam p o de 1 il|l;jn Zepn njjh zmrznjene noge 15 do 30 iR, 0(j 8 deče arma vin stan, eni vst Boga, cen t nam j« Grozni K.-B. B ce.v z bičem Došli avstro-ogrski vjeti so bili «£;* ^ B \^y ,ull, Su ; ffi:>cil je en 03 njih svit prista :istanu a bila opešani in podrejeni. Vrglo se jih je umazane hleve; le v najskrajnejših jih je smelo oddati v bolnišnice. Vkljnb] so bile bolnišnice že začetkoma z bolni napolnjene. Tadi težko bolani so prišli le r V hlevih k a va 1 j er i j s k e kasarU. NiŠa samih je pod temi r a z meit-gt; 08e|, čez 2000 vojnih vjetnikov bedno poginili^ ^j^ t nove bolnike se je položilo zopet v Btato,|^jthn ie umazanoat. i N e w c i Zdravil je bilo premalo, oskrba v bo; taka kot zunaj. Za bolnicam je bilo oraj popol m je bilo z eno samo odprto stranišče; ali bolniki se -j noma niso mogli dvigniti in so obležali ' -Q^gjiQ , nem blatu. Brez trug se je umrle pred-*^ y ^ drugih na vozove z volmi naložilo in k t voial nim grobovom peljalo, kjer se je mnogokrrl j j n :e . 130 mrličev naenkrat zagreblo. Razmere &.__gjia ter stale v Nišu konečoo take, da so obo'4-ngkj stra zdravniki in medeciaci na tifazu. Tudi 'Uojnjej0 gi bolnišnici v Nišu umrlo je ZOOt^j, J, vj] nikov. Šale ko so kužne bolezni prijele St-očih kra vilno prebivalstvo in je na njih 4000 oseb cyjjnjj 0gcj se jih je spremenilo. 'evidnostne ffvečjo stre Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo.) K.-B. Dunaj 13. aprila. Rusko i no-vzhodno bojišče. Prej spremenjeno. — Italijansko boji^elle6rj8e™u Artiljerijski ogenj drži na mnogih krajih fwH« prijet Ako Yam ■SOform-inzerat ilonj in franka »e i. Za »olefin rastlin antisept lefine. 12 stek T. Feller, Stul kOt Sevalnih pisem — 7 — i vjeti.j tudi plaj predmej Iadiščifa [ k ve^jeJ 20.000 / globnltjj ele noSi e le ■ »li so eže niji. Srh o gledal sd vjeff itvom b. nci za j »ligeacoj ravn jilo. Vel delatij be 08k tako I lo. Koj k o Dap prehra ke zalol imand ■ojbine] i na tri i uri bi se silo. Na cesti Tonale so zopet iji v toku. Nemško poročilo. K.-B. Berlin, 13. aprila. Za pad no njišče. V splošnem se radi večidel neugod- opazovalnih razmer včerajšnega dne ni moglo eno posebno bojevno delovanje razviti; ali bilo vendar artiljerijsko streljanje na straneh Maase in na VVoevre in na Cote »■vzhodno od Verduna. Južno-vzhodno od trta vjela je neka nemška patrulja v nekem škem jarku 17 mož. En francoski protina- severnc-vzhodno od Compiegne ostal je [uspešen. — Vzhodno bojišče. Južno jezera Narocz se je ruski artiljerijski ogenj no povečal. Vzhodno od Baranoivči bili so ti sovražnih oddelkov od naših prednjih straž ivrnjeni. — Balkansko bojišče. Nič »enega. Hindenburgova zahvala. K.-B. Konig s b er g, 11. aprila. Tukaj Sli Tojni časopis „Wacht im Oaten" objavlja armadno povelje Hindenbnrga: „ Vzhodni stan, 7. aprila. Spominski dan na moj ibflni vstop pred 50 leti naj ne mine, brez [ bi bival v mislih pri meni zaupanim četam. prav dobro, da sem dosegel svoje uspehe bistveno vsled njih zvestobe, vztrajnosti in troati. Zato se zahvaljujem tudi danes prav srca za vse, kar ste storili pred sovražnikom. r r a ž n i k o v a moč peša, zato naprej toga, cesarja in državo! Konečna zma- lam je gotova!" Grozni učinek napadov „Zeppelinov". K.B. Berlin, 12. aprila. „Lokalanzeiger" iz Rotterdam*: Glasom poročil mor-«v iz Angleške došlih ladij bil je učinek jih Zeppelin napadov mnogo hujši, nego to od angleške strani priznava. L e i t h, nil, Sunderland, Newcastle in rimsby so grozovito trpeli. V Leithu pov-je en .Zeppelin" požare, da zamore j njih svitu svojo pot najdeti in je napadel item pristaniške naprave ter kolodvor. Zlasti pristanu se je veliko škodo napravilo. Med jm bila je neka angleška ladja s štirimi ibori popolnoma uničena. Na kolodvoru bil neki osebni vlak zadet. Mnogo potnikov je ilo ubitih ali ranjenih. Velika fabrika za špirit Leithu je bila z ognjem popolnoma uničena. .„Jfri Newcastle bil je znani most čez Tyne ekoraj popolnoma porušen. Neki očividec poroča, J .. la je bilo z napadi preteklega tedna zlasti mesto , rrimsby težko prizadeto. Dne 3. aprila se , x ■ i porušilo več hiš; vojašnica je bila spremenjena v kup razvalin; pri temn je bilo par otovojakov ubitih ali ranjenih. V Hali n je zadela le ena bomba, ki je dve hiši V llnllu vlada ve-Prebivalci pre- i avsfc (omaj 3 6UŽ ■oski skup-rat ',' " . porušila ter štiri osebe nbila. likanski strah pred „Zeppelini dru- ... EiSah ali vilah. V zadnjem času se je na vseh a mrlo, mogočih krajih francoske odporne topove s francoskimi oficirji in moštvom postavilo. Tudi druge previdnostne priredbe ae je po vsej Angliji z največjo strogostjo vpeljalo. JUi j ne-1 šče. ronkl Ako Vam Je Vase zdravje drago, potem Sitajtc današnji Irsoform-inzerat in zahtevajte zinimivo knjigo „Kaj je higijena" ntlonj in franko od kemika C. Hubmann, Dunaj XX., Petrasch-pm i. Zt bolečine odpravljajoče obkladke priporočamo Fellerjev MagoGraham-kruh« imenovan). Mlenje ali drobljenje žitnih zrn se lahko izvrši v vsakem najmanjšem gospodinjstvu z uporabo ročnega mlina (žrmi) >Ideal«, kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Številna priznanja o tem izbomem stroju imam na razpolago in labko z vso gotovostjo rečem : Ta majhen stroj pomaga v gospodinjstvu varčevati kakor nobena druga stvar! Cena K 22'— za 1 komad z zavojem vred. Razpošilja na vse strani tovarniški zastopnik Teodor Zdarsky, Marburg, Tegetthoffova ulica 57. 182 v vseh deželah, ki jih potrebujejo, kot najizbor-nejši in najcenejši, takoj dobivši Izdelovanje na uro ca.: Št. 0 — 65 litrov ,1-130 „ „2-250 „ .3—130 . Ilustrirani katalog št. 845 zastonj in franko. Ph.Mayfarih&Co. Dunaj, II|i Taborstrasse 71 fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče se zastopnike. 112 102 ,,Riparia portalis" dobijo bo pri kmetijskem društvu landwirtschafti. Verein V Ptuju, takoj za grašiino Ooer-Pettau. Brata Slawitscj v Ptuju f]id>p:j!!ti il tj'.5i:!ra| apriporočata izvrstne KraJij (Nahmaschinen) po ilei Singer A ročna mašim Singer A .... K 60 Durkopp-Singer . K 7fi Dilrkopp-Ringschiff za vilje.......II Durkopp-Zentralbobbin za šivilje..... Durkopp-Ringschifl za I krojače......' Dorkopp Zentralbobbin mit versenkbareni OberteiL Luxuaausstattung..............s 160"! Dflrkopp-Zvlinder-EUttik za čevljarja......K1W Kinerva A..................K Minerva C za krojače in čevljarje........K18»! Howe G za kroja'e in čevljarje.........K SOJ Deli (Bestandleiie) za vsakovrstno stroje. — Majim cen« kasor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na oiirop Prosimo, da se naj vsak zaupno do nr.s obrne, ker| je le tistim znana, kateri imajo mašiš« ai tas. ' Cenik bretmaai*. Naznanila h c. kr. prostovoljnim zborom strj (k. k. freivv. SchUtzenkorps). Glasom potrdila sem kot odpuščeni koi poveljnik c. k. prostovoljnega bataljona strelcev Mariboru v zmislu K. M. E. odd. 5 št. 9541 najeti prostovoljne strelce, jih pustiti zdravniško in jih sklicati v Maribor v službo. Taki iz celjskega okraja, ki se prostovoljno; nijo, naj se obrnejo na podpisanega, ki bode pojasnilo dal. Celje, 24. marca 1916. Peter Dergi kompanijski koman naprej. ,epro Inistvo 'o se gle jslopje \te\ vseh trg-ovinah in tn • v v« Izdajatelj in odgovorni uradnik: Kari Linhart 3149 32 467267