marec - a
W
METKAMENCIN-ČEPLAK ROBERTWALU ANDREJKAROLTÖRÖSSMÔŒJ ülffi KÄ

îv^t Z 4
> Od 29. 6. do 5. 7. 1997 je v Kolnu potekala 18. svetovna konferenca ILGE. Ob takih srečanjih se kar same vsiljujejo primerjave položaja lezbijk in gejev v različnih delih svela. Na eni strani t i. razviti Zahod, na drugi strani od vseh, tudi od Rožnatega boga pozabljeni predeli, kjer je homoseksualnost v najboljšem primeru tabu, v najslabšem pa celo kaznovana s smrtjo. In nekje vmes smo mi. Poglejmo najprej na Zahod, po katerem se tako radi zgledujemo. V marsikaterem oziru je istospolno usmerjeni del prebivalstva tam najbolje zaščiten. Prepovedana je diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti, prepovedano je spolno nadlegovanje lezbijk in g ev s strani strejtov, pa tudi nadlegovanje strejlov s strani homoseksualcev. V številnih državah imajo možnost pravne potrditve življenja v zunajzakonski skupnosti, v nekaterih lahko registrirajo partnerstvo, ki je podobno poroki, v peščici pa lahko partnerji posvojijo otroka drugega partnerja. Stanje torej tudi tam ni idealno, a se še izboljšuje, kljub temu da so že sedaj v veliki prednosti pred ostalii deli sveta. Stopimo sedaj v Iran. Tu moškemu, ki ga zalotijo v postelji z drugim moškim, še vedno grozi smrt s kamenjanjem. Resnici na ljubo je treba povedati, da tako drakonske kazni že leta niso uporabili, a zakonska možnost obstaja. Kar pa se žensk tiče - o njih zakon moli Ženske pač ne smatrajo za dovolj popolno bitje, da bi lahko imela kakršnokoli seksualnost, torej tako, ki ne bi služila zadovoljevanju potreb moškega. V marsikateri drugi islamski državi homoseksualcem (seveda spet samo moškim) sicer ne grozi smrt, vsekakor pa dovolj visoka zaporna kazen in socialno izobčenje.
Na območju nekdanje Sovjetske zveze in njenih satelitov je stanje različno. Najliberalnejša Madžarska, kjer imajo homoseksualni pari možnost registriranega partnerstva, najslabše pa je v Romuniji, kjer. istospolna ljubezen še vedno kazniva. Vrnimo se sedaj v s soncem obsijano deželico pod Alpami (kje hudiča je to toliko reklamirano sonce letos?!). Imamo zakonodajo, ki prepoveduje tudi diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti. Imeli smo možnost, da bi bili prva država na svetu, ki bi imela Lo zapisano tudi v ustavi, a so jo v parlamentu zapravili. Sedaj si to prvenstvo lasti Južna Afrika - da, ta ista južna Afrika, ki je bila pred še rte toliko leti izobčena od skoraj celega sveta zaradi apartheida, ima sedaj z ustavo zagotovljeno tudi enakost istospolno usmerjenih prebivalcev.
Imamo tudi eno najnižjih sporazumnih starosti na svetu. Registriranega partnerstva še nimamo, vendar bo država to morala urediti, če bo hotela stopiti v toliko zaželjeno Evropsko unijo. Kar se tiče posvojitve otrok, pa bo preteklo še mnogo žolča, tako pri nas kot kje drugje, preden bo problem rešen v zadovoljstvo večine - vsi itak ne bodo nikoli zadovoljni. Kakorkoli, kar se tiče zakonodaje, nam niti ni tako hudo. Vsekakor je bolje kot v Avstriji, tam so šele pred približno enim letom ukinili zakon, ki je prepovedoval kakršnokoli dejavnost, ki bi promovirala homoseksualnost. Tc je bilo zapisat i ravno dovolj ohlapno, da so oblasti lahko metale polena pod noge homoseksualnim organizacijam po trenutnih pol čnih potrebah. Poleg tega imajo še vedno različno sporazumno starost za strejte oz. iezbijke in gtje. Kateri, e višja, ni treba posebej pripovedovati.
Zaprimo sedaj ustavo, zakonike in kar je še podobnih pravnih papirjev, in stopimo ven, na sonce - morda bi bilo bolje reči v grmovje, savne, diskoteke, predvsem pa na ulice. Povprečni Kranjski Janez, pa tudi marsikakšna Kranjska Micka - ženske so na splošno bolj strpne - še vedno misli, da homoseksualni moški ne počne drugega, kot da grabi za vsakim licem, ki mu pride v bližino ali pa zapeljuje nedolžne fante. Nihče ne pomisli, da ima morda lahko tudi istospolno usmerjeni okus i da se ne zadovolji z vsakim zavaljenim dedcem, ki mu prekriža pot, čeprav se nas ravno ti ponavadi najbolj boje. Kar pa se lezbijk tiče, med tipi še vedno prevladuje miselnost, da vse, kar počno, počno zato, da bi rajcale njih in da se brez njihovega oneta itak ne morejo zadovoljiti. Obstaja pa še drugo mnenje, ki ga zagovarja zlasti Cerkev: "Saj niso sami krivi, da so tako sprevrženi, dajmo jih pomilovati in razumeti, oni pa naj se brzdajo in ne seksajo, kajti to je proti naravi, pa še spočetju ne služi." Hvala lepa!
V najboljšem primeru nas torej pomilujejo, pogosteje pa prezirajo, zmerjajo s suhimi vejami, še najraje pa bi nas kar pribili na križ,
Kaj pa mediji? Novinarji še vedno sprašujejo, ali ni "badminton nekako pedrski šport", "gay-pride" parade bolj ali manj uspešno ignorirajo, ali pa se razpišejo o perverznih pedrih, ki napadajo in posiljujejo mlade fante, kot se je to zgodilo v primeru posilstva 16-letnika pred letom ali dvema. Vsi pa vemo, da če bi tista dva moška vprašali, če sta homoseksualca, ji to odločno zanikala in povedala, da je poba pač peder, ti ga pa itak hočejo imeti že vemo, kje, in da sta mu pravzaprav naredila uslugo.
Malo poglejmo tudi na delovna mesta. Še vedno se lahko zgodi, da mladega geja, ki dela kot natakar, lastnik lokala odpusti, da ne bi v lokal privabil "tistih". Dekle ali ženska, za katero se ve ali vsaj govori, da je lezbijka, bo deležna številnih dvoumnih pripomb in bolj ali manj prikritih seksuainih namigov ali ponudb. V vsakem civiliziranem okolju bi to veljalo za spolno nadlegovanje, pri nas pa obvelja v najboljšem primeru za neposrečeno šalo, pogosteje pa za dobro foro. Kar se tiče spolnega nadlegovanja, smo moški praviloma v malo boljšem položaju, kajti noben pravi slovenski korenjak ne bo spolno nadlegoval pedra, si j bi lahko potem kdo podvomil o njegovi "pravilni" spolni usmerjenosti (čeprav obstajajo tudi izjeme, kot kaže f mer z Metelkove). Seveda pa si bo z veseljem vzel minutko ali dve za kakšno pikro pripombo ali zloben namig. Ob koncu pa je čas, da malo pometemo tudi pred lastnim pragom. Kaj smo, na primer, sami pripravljeni storiti za izboljšanje svojega položaja? Klobuk dol pred tisto pcščico, ki ji ni bilo žal časa in naporov da nam je izborila to, kar imamo. A drugi? Največ, kar naredilo, ji to, da šimfamo vsepovprek, kako je ta scena zanič, kako se nikjer nič ne dogaja in kako so vsepovsod same iste face. Odpeljemo se do Sesljana, Devina ali Gradca, tisti z obilnejšimi denarnicami morda še do Ibize ali Mikonosa, se tam marsikdaj obnašamo kot najbolj prostaške cipe (saj ne, da je s tem kaj narobe), potem pa se vrnemo k svojemu zapečku in vsenaokrog razlagamo, kako je zunaj vse drugače in bolje, kako se tam lezbijkam in gejem cedita med in mleko in je sploh vse mega. Nihče pa ne pomisli, da 50 si tud! 0 to morali izbojevati in jim ni nič padlo Z neba, Mi pa še kar pričakujemo, da nam pa bo, in ko nam ne, postanemo sitni in užaljeni. ( i nas v službi šikanirajo, se ne pritožimo, ker bi s tem pač javno priznali svojo usmerjenost, to pa bog ne daj. Če nas na štrikplacih preganjajo bande mladih homoparanoikov, se raztaežimo kot jata golobov, v katero vržeš kamen, namesto da bi stopili skupaj in tistih ekaj smrkavcev nagnali. Če nas kdo vpraša po spolni usmerjenosti, zardimo, se začnemo jecljaje izmotavatl in sc sploh obnašamo kot grešnik pred spovednikom. In zakaj vse to? Zato, ker se še vedno sramujemo tega, kar smo, pa čeprav v disku ali v Titfanyju trdimo drugače. Saj ne mislim, da bi si morali na čelo tetovirati: "Gej/lezbijka sem in sem na to ponosen/a", a vendar, naredimo kdaj še kaj drugega za "našo stvar", kot da samo poskrbimo za svoje mesene potrebe in do nezavesti razpravljamo o tem, kdo je komu koga speljal. Prepričan sem, da se nam potem tudi ta naša mala scena ne bo zdela več tako majhna in tako dolgočasna!
Aleš
3 ŽEHTA
LfflA OISKO (j DOM IN SVET \kMERVjy
™ ROBERT WALTL
nn INTERVJU
ANDREJ KAROLI 22 BENETKE 2 ¿JOHN BOSWELL
2R PORTRET
UROSSMOLEJ
30
IN MEMORIAM
21 /M
FRENKFIDLER
IN MEMORIAM
^ ALLEN GINSBERG
O l TEATER
^NOCSSASHO
U\PLES
BILL T. JONES
42
F aza S® ji; organizacija, ki skuša poki vat. Široko področje ! oinov-i, sualncfetf - tako moške genske. V jkir. ;i 1990 io jo ujtarjowli Jsrii. SkLi-cove sekcije Magnu? in čUliice Šku-^jve sekcij? L. Naš nasldv je: Roja
Jb, Kersnikova 1 {$10(91*1 (IV nad soba 404), ¿el.fiŽl, 1324.089 (ob torkih h Žetftkfhinjed 12. «n 13. uro),
Kersnikoi 4„ vsako nedelja otl 22- do 4. ure, Revol|er. rei n s lomrterdftičrtini nabojffrii

| i i
Tiffany ■ lub v bivši jfojašniri na
- BOETA
■f m
Metelkovi (hiša Lovci); klubsko v/duije, iiaitopg ipogovori, (od srede do i:<-ck-!>-¡fcf ?0.:'k:-v Kontakt - navodila in obrazec Re-volvcr^j	' ■ f, tiM
CALfon . v s .1 k dan od 19.00 do 22.00;; dogovori, informacije, nfisi/ei pomoč, vscoaidsu.. Projekti: zloženka varnejši seks; kiubi po Sloveniji; pogflvopi» sikanja mladih	" ; = I z >
m it
Magnus ■ qfij sekcija i
■
■m
HH j SKUCu
¿t - fezbična sekcija pri ŠKUCu: infor, i J ;:	. . -lato? Leiboj pogovori, srtcatjj,4
..... ' " " i!
M ' lifc
II I
iiii 'h1' p.jpi]: i t *
Kek«© ■ gratlf Ifieečnik za gqe
D p not seropciativfl
izleti, rekreadfe
^	(	■ :: m i^-lll"
' jVi T . AIDS FC
(p.r|p#vji:e:naka7ite na ¿R	50101-678-pfHI, s
prišli Aicls fond. Hvala.).; ...	• jff f
MUp Plus - za pomoč okuženim, obolelim
i BRANI
DEREKJARMAN
POLETJA. ANGELI
cnINTERVJU	x
™ METKA MENCIN - ČEPLAK 52 KATE B0RNSTEIN
r /LAJF
^LEZBIJKA V STISKI
%SEKS ¿g ZGODBE
irrxintorgnniiocije
/M ilffli
Hnal
i p
I I 'i,
SOS telefon za ionske in otroke - >rlvc ri.:-.h.i 061 97.82, OSI .441.993 j je prav tako otiprl za t<Žf f lezbijk
t m
■ S % i ■
r
kazalo
|
Ženske <?tovalnka - tel. I 33 0.5 89 flS.OO -16.00) Kasandra - -ezbkno feministična .sipina ¡(lovd - levo)
i J ,	I ■ i
.... H ljf |	' :'*■! :*■
REVOLVER, revija za kufturna ircpolilična vprašanja irivija i ;hQfiricjčroUčnim nabojem). Šii^T.?! 8-2668 Wiaj».č6Uttet-hffl, ainžnik: SKUC, ^efiflifcva Ljubljana. Odgovorni uitSriile Brane Mozetič. Soufeflnica: Suzana Tratnik. Naslov uredništva: ftevpfVer; Kersnikova a, llfelglLjubljana, leU386.6U324.08?, i®- 329.195. Oblikovanje in posia-' cv: Boštjan Lisef, Tisk: Grafična iMnviili.a ČOK, Postojna. O Revoivt ; 1997 Viv pravice j.*fcr/jnn Portatjs colote. a?l posarrr. nih SBffeu revije je .d©fc|*fi samo s pismeniffi pf!Volte0fGfn:. raliifnika, Pridižiijcrnui il pravico do objnse dli člankov, ..fH-ispflih n» UtKlli®*» v reviji njihavi.osebna in ne irraiajs yt«. lepšali uredništva. Oijtel ..piscev, fotografov, n-odrk-v :iHtofiwri»?v ali ffrtig|h,;6|ei3. ;r. organizacij r«	nji-
seksualne jimcricnojti. Pmpcvki v u-.iji i i... Ijurrari-. rj.ni po mnenj" ^ iKirSormiran.^ ::sod:i racija mea pr :vode, za I Jt&rff le-piacuje i^ivpk i d ; ur n i n-i ^ proizvodov.
Mevilkiji Sila i podporo Zavoda liočiprto družbo.


mm
im


Moje žalostno življenje v homoseksualnos-
ti
The power of love
Zivjo! Odločil sem se za to pismo, ker se mi ^di, ds geji bolj poredko kaj sami zapišemo. Škoda. Z zanimanjem prebiram razne zgodbe, razmišljanja, dogodivščine. V prejšnji številki Revolverja je bilo več teh pisem.
Mogoče mi danes, ko pišem to pismo, ne bo preveč tekla beseda. Kako znam biti depresiven in pesimističen. Sem mlad in stopam v svet odraslosti, samostojnosti. O moji homoseksualnosti vedo prijateljice in en prijatelj. Ta prijatelj je zelo čudovito bitje z atletsko postavo, črnimi lasmi, modrimi očmi. Skratka popolnost, za katero bi se potegovala marsikatera punca. Ta prijatelj ima resno punco. Kje nastane problem? Vzame si čas in gre z mano v night life. Do tukaj še vse o.k. Ampak ko me začne poljubljati, dražiti, rajcati, se komaj zadržujem. Ker se dobro poznava, se ne morem odzivati na njegovo počeLje. Ko sem naredil coming out pred njim, me je še bolj vzljubil. Mogoče si pa nočem pr . nati, da sem vanj zaljubljen. Kakšna bi bila cena, če bi se spustil v odnos z mano? Na tem mestu se pojavi vprašanje ljubezni. Cona ljubezni med njim in punco, mano. Težko vprašanje. Upam, da se bo v bližnji prihodnosti zadeva uredila. Sam pa se sprašujem, kje naj si ge najde pravega partnerja. Je to nedeljski K4, klub Tiffany, mogoče Galerija, ulica, park. Mogoče bližnja okolica. Vendar„živimo v dokaj zaprti družbi. Sebi enake iahko poiščemo samo na točno določenih krajih (ali pa tudi ne). Mislim, da ne bi bilo pametno, če bi prišlo do getoizacije našega življenja. Sicer ima vsaka stvar svoje pozitivne in negativne učinke, posledice Na to je treba obvezno gledati iz več zornih kotov.
Edino v Ljubljani se kaj dogaja, premika, živi. Res se tukaj srečamo tudi z majhnostjo naše države. Sprašujem se, koliko ljudi je pripravljenih delati na tem področju. Pripravljati tematske večere, i organizirati seminarje oziroma de! /niče, žure, pisati članke. Potrebno je še več gejevskega aktivizma, ij[ akcij, razsvetljevanja, brošur o varnejši spolnosti, aldsu, GALfonu, dogodkih v K4... V nasprotnem primeru se nam slabo piše. Želim si, da bi v prihodnje v Revolverju pisali o modi, glasbi, trendih, turističnih krajih, vse seveda z gejevskega vidika.
With love, peace, tolerance.
SIMON, 20 let, gej
Lep pozdrav vsem, ki berete revijo Revolver in ki imate enake misli kot jaz. Tudi jaz kem gej in na to sem zelo ponosen. Da sem gej, sem kmalu spoznal in začel sem o vsem tem razmišljati. Ker sem preko oglasov spoznal dva partnerja in tudi kmalu z njima končal, sem se odločil, da ne bom nikoli več na ta način iskal večnega prijatelja. Ker sem bil s prvim partnerjem Andrejem zelo žalosten, sem jokal tri mesece in doživljal hudo stisko v ljubezni, ter se odločil, da ne bo nobenega več. Kmalu sem spoznal, da sem se zelo motii. Pisal m je še en tip, Miha. On je že prej imel partnerja, in ker je ugotovil, da nista za skupaj, je po parih mesecih pisal meni. Ker sem bil zelo prizadet zaradi Andreja, sem se odločil, da poskusim in ob njem prebolim prvega, Miha me je povabil v Maribor, na Pohorje. To je bil prvi dan najinega srečanja. Nato sva si pisala in se dostikrat videla. Konec avgusta lani sem prespal pri njem in bilo je zelo lepo. Zgodilo se je, kar se pač je. Kmalu zatem je tudi on naredil konec. Zakaj? In res se kar naprej sprašujem: zakaj jaz? Ker sem pri obema hotel pokazati svojo močno in resnično ljubezen, sem bil zato prizadet. Še danes si ne morem zbrisati iz glave ne Andreja, Mihe pa sploh ne, ker se je pač nekaj malega zgodilo med nama. Še ga ljubim. Torej, ker sem preveč nežen, romantičen "n emocion a I e n , trpim, kot še
nikoli! Ko mi Celine Dion poje o ljubezni (Because You Loved Me i pa Falling Into You), se mi odprejo vse rane Že tako zgodaj.' To sem napisal za Revolver, ker se čutim dolžnega, da se izpovem, da govorim o svojem trpljenju v ljubezni, in da obenem povem, da sem ponosen, da sem gej. In da je revija večkot čudovita. Vesel sem, da so ljudje, ki Lo razumejo. Še nikoli nisem pisal kaj takega v tak časopis. Zaradi ljubezni, ki sem jo imel, sem se uničeval s tabletami, alkoholom in cigareti. Velikokrat, vsak drugi dan, sem bil pijan, ker nisem vedel, kaj naj storim zaradi svoje homoseksualnosti. Sošolci, prijatelji, starši, vsi moji znani črtijo homoseksualce. Celo mo brat, ki ne ve zame, jih ne prenese. Oče mi je umrl, ko sem imel sedem let, vendar vem, da bi on razumel ta "problem" in me sprejel takega kot sem. Saj sem vendar njegov sin. Sicer pa je on vsakega razumet. Velikokrat sem razmišljal o besedah v Svetem pismu, ker pač verjamem v nekaj, predvsem pa v atlantidski prstan, ki ga no.. 71 in zato vsi mislijo, da imam punco, vendar ne, nimam je, ker sem ponosen gej. Torej v Svetem pismu, I.Korinčanom 1 3, 1-13. "Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron in zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal-vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne Ti imel, nisem nič. In ko bi raz-dal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorelpa ne bi imel ljubezni, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva..." Ta citat mi je zelo všeč, vendar je kmalu, čez nekaj strani, videti drug citat, ki ga ne razumem, če v cerkvah učijo, da bog ljubi vse ljudi in ni važno, če so lopovi... Pismo Rimljanom 1, 24-32. "Zato jih (ali nas) je bog prepustil nečistosti, kamor jim je težilo srce, tako da so sami oskrunjali svoja telesa. Božjo resnico so zamenjali z lažjo..." In naprej pravi, da nas je bog prepustil sramotnim strastem, ženske so občevale z ženskami, moški z moškimi, in zaradi tega smo vredni smrti, imamo blodno pamel, smo polni krivičnosti, zlobnosti, lahkomiselnosti, hudobije, nevoščljivi, morilci... In to še ni vse. Čeprav se bom cvrl v pekiu, vem, da sem, kar sem, in če me bo še kdo zanemarjal zaradi tega, se ne bom zmenil za to, ker sem ponosen, da sem gej. Prepustil se bom svojim čustvom, ne čustvom drugih ljudi, družine... To ni nič svinjskega, ampak je zelo lepo. Lepo je, da sploh lahko koga ljubiš. To je I čudovito!
To je moje življenje. Upam, da bodo §21 ■ ljudje kmalu razumeli homoseksualnost in nas bodo pustili živeti v miru, da bomo lahko tudi na javnih mestih hodili z roko v § roki. V svojem življenju pa si i želim le zvestega partnerja za vse življenje. Upanje, te upan-§ je mi še ostane, elim biti j i : osebo, ki mu ne bo vse le i seks. Želim fanta s pravo ljubernijo, ki mu bom lahko pokazal svoja čustva In my dokazal svojo ljubezen. ALEŠ, 1 8 let
i&hui E
HU VlUotKoUALINIU! I
Od kje, hudirja, se ¡a vzela in kaj, za vraga, naj z njo???
•i. I Ji 3 ______
Kaj sploh je homoseksualnost? Strogo znanstvena definicija pravi, da je to erotično nagnjenje do oseb istega spola. Če želimo prikazati človeka kot sklop nekih primitivnih nagnjenj, potem je ta definicija verjetno Čisto v redu. Vsi tisti pa, ki vemo, da človek ni zgolj to, se seveda s tem suhoparnim stavkom ne moremo strinjati. Homoseksualnost je bila do nedavnega obravnavana kot duševna bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija jo je s seznama bolezni črtala že pred leti, vendar pa se mnogi slovenski (pa tudi tuji) strokovnjaki različnih strok ne morejo otresti starega mišljenja. Tako je še dandanes homoseksualnost marsikje omenjana v sklopu drugih spolnih motenj ali deviacij (posilstvo, incest, sodomija...) Verjetno pa nobena druga tovrstna "motnja" ne zbuja med strokovnjaki (pa tudi v javnosti) toliko skrbi, strahu, odpora, gnusa in celo sovraštva, po drugi strani pa Ludi svojevrstne radovednosti, kot ravno homoseksualnost. Vzrok za to je nemara dejstvo, da so bila (ali pa so še) v vsakem izmed nas navzoča tovrstna čustva. Nekateri strokovnjaki, ki so se ukvarjali s temi vprašanji, so namreč ugotovili, da ima le nekaj odstotkov ljudi v svojem življenju izključno heteroseksualne spolne odnose. K odnosu družbe do homoseksualnosti |e verjetno, vsaj pri nas, največ pripomogla katoliška cerkev, ki je l|udem vcepila v glavo, da je tovrstno vedenje grešno. Tako se posameznik v določeni fazi svojega razvoja znajde v primežu lastnih čustev na eni strani in odnosa družbe do teh čustev na drugi strani. Nagnjenost do oseb isLega spola je pri večini ljudi prehodne narave in mnogi te občutke pozneje v življenju potisnejo v pozabo in zanikajo, hkrati pa obtožujejo tiste, ki Lega bodisi nočejo ali pa ne morejo napraviti.
Pomembni oblikovalci jav"ega mnenja so prav gotovo tudi mediji. Žal so pri nas še vedno redki primeri, ko bi npr. časopisi ali televizija zavzeli kako pozitivno stališče v zvezi s homoseksualnostjo. Raje lovijo raz-norazne "cvetke"(posilstva nad moškimi, pedofilske afere pomembnejših osebnosti...), pri tem pa prikazujejo geje izključno kot sprevržence, kriminalce ipd. Drugi do godki, ki tudi pritegnejo pozornost medijev, pa so navadno različni gej karnevali, s katerih veselo objavljajo posnetke maski ranih gejev, večinoma brez komentarja, da gre pač za svojevrsten karneval, in tako zopet vsiljujejo javnosti prepričanje, da so geji samo neke histerične atne, ki sc oblačijo kot babe.
Nepoznavanje življenja homoseksualcev, hkrati pa neka prapotreha ljudi po modrovanju verjetno botrujeta cvetenju razno-raznih stereotipov in poenostavljenih razlag, ki se tičejo homoseksualnosti. Verjetno je že vsak izmed nas kdaj slišal kakšno bedarijo celo iz ust tistih, od katerih bi to najmanj pričakoval Neki moj znanec je bil, na primer, svojčas prepričan, da pedri do besedno skačejo izza grmov in posiljujejo mimoidoče moške. Popolnoma je izključil možnost, da bi tudi pri pedrih lahko obstajala neka pravila privlačnosti. Spet nek)
]žehta

drug znanec pa je mislil, da so pedri sicer čisto o.k., ko le ne bi prenašali aidsa (zakaj neki pa bi se on moral bati, da ga bo kak peder okužil t aidsom???). Žalostno pa je, da se takim poenostavitvam ne morejo oz. ne znajo upreti niti izobraženci. Tako naprimer zdravniki "učijo" študente, da razvijajoča se svobodomiselnost vodi v homoseksualne odnose. Kot da rabimo nekoga drugega, nek zgled, da se nam posveti, s kom vse lahko seksamo. Bedarija!
Podobne, kot marsikoga skrbi sam obstoj homoseksualnosti, koga drugega predvsem za ima, kako do tovrstnih nagnjenj sploh pride. Teorij je verjetno toliko, kolikor je ljudi, ki so se s to temo ukvarjali vendar nobena izmed rnih ne nudi neke zadovoljive razlage. Z odkritjem genov in z razcvetom znanja o genetiki in dedovanju so se mnogi znanstveniki oklenili teorije, da je homoseksualnost dedna, in v zadnjem času je veliko prizadevanj usmerjenih v odkrivanje gena. (Smešno, kako poskušajo nekateri kompleksnost homoseksualnosti zbanalizi-rati na neki nagon, za katerega naj bi bil odgovoren en sam gen.) Morebitno odkritje Lakega gena bi verjetno sprožilo celo revolucijo na področju obravnavanja homoseksualnosti, saj bi z uporabo genske tehnologije nudilo nove možnosti za "zdravljenje". Samo zgrozim se lahko ob misli, da bi nekoč genetiki lahko pri vsakem zarodku iskali ta gen in pi tem skupaj s starši ločali o usodi še nerojenega otroka.
Drugi strokovnjaki pa menijo, da je nastanek homoseksualnosti pogojen Izključno z dejavniki v okolju, kot n na primer, neka travmatska izkušnja v zgodnjem otroštvu ali pa recimo hiperprotektivna mati, mati samohranilka in podobno. Če že mislimo, da je potrebno iskati neki vzrok za nagnjenost k istemu spolu, potem bi bilo najmodreje reči, da gre verjel.no za splet enih in drugih okoliščin (npr.: gensko pogojene lastnosti, ki vplivajo na celoten značaj, in tako ali drugačno preoblikovanje teh lastnost jod vplivom okolja - vzgoja, družba...). Siccr
pa menim, da je kakršnokoli teoretiziranje okrog tega popolnoma odveč. (Zakaj pa se nihče ne spravi iskati vzrokov za heteroseksualnost?) Najbolje bi se bilo enostavno spijazniti z dejstvom, da je homoseksualnost v taki ali drugačni obliki pač sestavni del vsake civilizacije in da je v bolj ali manj konstantnem odstotku prisotna m od pamtiveka, navidezna nihanja v pojavnosti skozi različna časovna obdobja pa so večinoma posledica spreminjajočega se družbenega odnosa. Homoseksualcem radi očitajo, da so nemoralni, nenaravni ali pa, da so "suha veja na živem drevesu življenja" (dr Anton DoSenc). Kar se tiče suhe veje, ne vem, zakaj se v razburjajo okrog tega, ko pa je ZemH;* itak prenaseljena. Poleg tega so po tej definiciji suhe veje vsi tisti, ki pri spolnih odnosih uporabljajo kakrš nokoii kontracepcijo. Sicer pa mislim, da nobeno drevo ne propade zaradi peščice "suhih vej" - vsaj zdravo drevo ne. Bili so časi, ko je bila homoseksualnost brezkompromisno greh, in časi, ko je bila celo na neki način čislana. Moralne norme se pač spreminjajo, kakor se spreminja družba. Ne vem, če se sploh kaže vznemirjati, ko nam kdo zabrusi, da smo nemoralni.
Neustrezno je primerjati spolnost človeka s spe nim vedenjem živali. Če pa že hočete: tudi pri živalih je možno opaziti neke vrste homoseksualnost (pred kratkim smo se na televiziji lahko čudili tovrstnim odnosom pri neki vrsti opic). In če bi bilo to tako proti naravi, bi le-ta sama poskrbela za odstranitev po vsem znanem principu naravnega izbora pa vendar vemo, da se homoseksualnost vedno znova pojavlja. Ko pa že govorimo o nenaravnem, naj povem same to, da obstaja cel kup drugih stvari, ki so dejansko v nasprotju z naravo. Meni se zdi, na primer, nenaravno to, da stara mama nosi lastnega vnuka, ker njena hčerka pač ne more zanositi. A nikomur niti na kraj pameti ne pade, da bi kritiziral take stvari, ker so pač humane. Res je, da homoseksualnost nima nobene zveze s humanostjo, ni pa to nikakršno nenaravno početje in si prav gotovo ne zasluži tovrstnih očitkov, Tisli, ki so prepričani o tem, da je homoseksualnost bolezen, bi jo seveda radi tudi zdravili, češ: ti ljudje niso normalni, zdravi, temveč hudo bolni, vendar upravičeni do ustreznega zdravljenja. Preizkušene so bile že številne metode, mnoge so bile tudi precej krute. V opisovanje posameznih se ne bi spuščal, veija pa povedati to, da se nobena od njih ni izkazala za kdove kako uspešno. Nehote se mi na tem mes^j postavlja vprašanje o namenu in smislu tovrstnega zdravljenja. Zdravljenje samo naj bi namreč nekomu, ki ima kake težave, te težave olajšalo, predvsem pa se mora potencialni pacient z zdravljenjem strinjati in ga v to ne smemo siliti. In če si zdaj predstavljam recimo neko lezbijko ali geja pa mu nekdo reče, da zdaj se mora pa zdraviti, se vprašam, komu je tako zdravljenje namenjeno in kdo naj bi se potem boij<- počutil
pacient" a!i "terapevt". Vendar žal nikomur ne pomaga, če taka vprašanja mučijo mene. Zastavljati bi si jih namreč morali vsi tisti, ki nepremišljeno in v skladu z vSerr možnimi stereotipi napadajo homoseksualce. Vsi si želimo, da bi ti ljudje razvili dovolj osebne širine, da bi bili sposobni razmišljati o nas kot o povsem običajnih ljudeh, ki tako kot vsi ostali želijo ljubili in biti ljubljeni. Nobena ljubezen namreč ne zasluži obsi arija, in ko bodo to dojeli vsi ljudje, nam mogoče takole debatiranje ne bo več potrebno. grega
■■ .; i
; tli
iti; H
- 3
; L
> I 'i .i ti if
Odp la so se vrata i|še ik Tiffany, Kef vsakdo po isl; najprej na pi/zerijo, vas o' c.sčain, da sicer pizzeriia je pa prenovljen klub 7.1 op& ne gej1 in lezbijko!. Taino1"3 Tata o odprta vsí ah ód 21.co ao j4.00, srede sc ovirane /a geje, J ?triki za lezbijke, petk, 1 sobote se seveda podaljšajo na željo gostov in gostij tudi po >1, 0, ne-folje pa so bolj ogrevalne.zadeve zá nedeljski gay tirne v kiul.iu K-Kakšni so občutki p približni dyomelpMeni. obiskovanju naše. Tiffany? Dragi bji, ni ; unljivega se ni zgodile
Ot"oritev (1 9.0 1.1997) je bila precej rriirna; nekje v daljavi so s;. Diraii šampanjci ! in aš novi prenovitelj je bolj ali man1 živčno skakljal od enega do drugega dbiskovaf-ca in se trudil, da ti bili prav vsi zadovaljn !\|' rečem; klub je prenovtjéh ;z olxui kom za prostor in tudi nove prezračevalne naprave nam bodo prišle prav. te J
"djubu občinstvo, kui ste uo zgodilo.-z| ašifn edinim (za¡enkra|) klubom za lezbijke in geje?? 1 * Klubsko zdušje ptiča?' biedi, kaisoi :igar^' ,1 dim zaradi tisth velikih "propelerjev" na stmnu /prššanje je, ali se lezbijke in geji družimo zaradi: skupmh interesov in v. vsake toliko časa zabelimo r^ kaj "našega" klub	a sf ,erno na mesec
kaksm pivo !r Vas potem 2 1 kakšen mesec, več rui vreni? 7,i reklamo je bilo poskrbljeno, saj sr- nrivošeili celo uijkc / napise > ittanv, ki so bile ročno poslikane (kje ste ljudje naji .....i, ..i puri??!!)
M ¡slin d^ je potrebno takemu .jDČirictvu, kot smo mi, »i» ■'iti kaj peštršjšega i. zanimivejšega, kajti .to jr poleg klut K- 2dini prostu. kjer se lahko pošteno sprostimo. s: ogledamo kakšen lilrn, "udarimo" kakšen png pon in podobne zadeve. Mogoče se motim i če se, me prosiri tavite v vsem tem nalaganja in teženju. Ko' ponavadi se lahke na na! Vrnete pr6|, pošte: P"volvor, Kersnikova -1, 1( Ü ' Ijana s,-i'il: _ "Tiffany | -ifl-lf : J :;:	; i	..............f 'j; Í ¡¡.t ¿¡¡-It
Poletje j| tukaj in mogoč^-bomo doživeli večji r.;-'e vet ' jnajanj in puíoíbfscifi •enovljenem klubn Tiff ->v a K.^teir-ovi. Srečni Tiffaniji in . .ffanike.
mav:
ÍJP
IP ! ¡ r V;.
¡ J
SIS
.....
it-
mt 'iN
M' fysis wm ¡; Tariff -<±fmM
'tilt
S
.ilk
zehtat

HHjl

HB

ilkkb 7
" .....■ ■ " —..... !
ir lini'-'
..........'
:¡.n. ■■'■■■ I 11 il'il."«iu............ -
')............ '
a»1!! :1!||¡; -luir m,gfm
nil....................... ..
Ill ill ' I!" - 'III
.....I»' III
■lili .Mr im
.'Ii' Iii «Iii' ill Iii! í
» :;¡¡ íi' .....: ' "t
■ ur-;:,	.. 1


'......•■■ ■
jSp

M '

i, I « IV	"	I
foio: Margareta L.
foto: jasna K.
LESBO in KEKEC
na delavnicah o etičnem in profesionalnem odnosu do
novinarstva v Ankaranu (11.-13.4.1997)
Letos smo v projekt "Enakopravno sodelovanje gejev in lezbijk v slovenski družbi", ki ga omogoča program Phare and Tacis, vključili tudi delavnice za sodelavce revije Leibo in biltena Kekec. To profesionalno druženje je potekalo v Ankaranu, 11. 13.4.1997, v prijetnem in prijaznem hotelu Adria Convent.
Tokrat je odhod iz Ljubljane potekal brez večjih zapletov, tako da smo prispeli pravočasno in zasedli polovico Ankarana. V hotelu je prav tako bila tudi skupina vrstnikov, ki so se izobraževali o aidsu. Po večerji smo se malo bolje spoznali in se domenili za potek delavnic naslednjega dne. Razdelili smo liste, na katerih je bil začrtan program za naslednja dva dni. Ko bi vi videli tiste zgrožene obraze, ko so zagledali, kaj jih čaka ob 7:4 5 zjutraj!! lutranja telovadba namreč; in kaj se je zgodilo? Nič. Vodja jutranje aerobike je bil/a tisti/a ki je celotno stvar presDal/a. Seveda so se "obilnega" zajtrka udeležili prav vsi. Naslednja stvar, ki se je ni daio izpeljati, je bila jutranja vizita. Najbolj razmetana soba naj bi dobil t agr-ido, vendar so bile sobe tako "umetno" in "nasilno" razmetane, da se je bilo nemogoče odločiti za Listo pravo. Res, nekatere so bile grozne.
Prva delavnica fGrupna dinamika) jc uspela, kljub ve'ki tremi predavatelja, in ¡a zvenela se bolj zanimivo in poučno. Ugotovili smo da je veliko stvari, ki jih lahko počnemo "grupno". Osnove novinarskega pisanja smo izpeljali kar na prostem in uživali predvsem na soncu (nekatere se je bolj prijelo sonce, kot osnove), ampak kljub temu je delavnica komu odprla nova ob-
zorja. Sledilo je težko pričakovano kosilo (če se Lemu lahko reče kosilo pred jed???). Tretja delavnica (Nastopanje gejev in lezbijk v javnosti) je bila najbolj "plodna", vse potrebne podatke smo dobili kar na papirju in tudi debata je zvenela prav zanimivo in poučno.
Zaradi pomanjkanja časa so odpadle "družabne igrice", žal; malo smo se odpočili v naših sobanah in "firbčno" odhiteli na večerjo. Sledil je "joint" party, ki je nekatere odnesel daleč proč. Kasneje so se "rejverji" popeljali do Izole "jointi ji" smo vztrajali na "pištolah", dokler nas ni vse to popeljalo do postelj. V nedeljo zjutraj bi moral biti nagrajen najbolj "trzajoč/a rejver/ka", vendar so tako prebrisano smuknili .' postelje, da nam je ušel vsak njihov trzaj (pa tudi mi nismo bili sposobni ujeti vseh teh začaranih "grimas in "trzov"). Vsekakor je bil nedeljski zajtrk najmanj obiskan in tudi vizita je, logično, odpadla. Nedeljsko de-favnico o kreativnem pisanju smo izvedli kar pred hotelom, seveda brez "rejverjev" in nekaterih, ki jih je "joint" odnesel direktno v Ljubljano. Po zadnji delavnici smo stvar profesionalno zaključili in povezali ter podelili pridnim predavateljem skromne nagrade.
Za konec smo svoje rahlo utrujene ielod-čke nahranili, se s težkim srcem poslovili in odpeljali proti rodnem domačemu kraju. 7akljufek: miren, lop» In zanimiv vikend smo preživeli, mogoče imenu hotela primerne ConvenL ???
MAVRA
• ■ "i • < ...... ti S.	: :: .....| ■■?■ ^ :: ~ ~J 1
Lezbičn > srečanje: pravice lezbijk so
človekove prav ce ■
Hočko Pohorje, 24 junij T997
Srečanje lezbienih aktivistk s področji bivše I Jugoslavije sta organiziran skupini K&šfap-J dra, feministično-lezbična skupina i/ l jub Ijane, in Labris, grupa za lu/bejska ljudska! prava iz Beog,ud; s firuinr.nu podporo or-[ ganizacije I rauen ■ stiftt iz Hamburqa| (Nemčija).	<■ . ;; j
jugoslovanskega li:;/bimrqa srečanji se jel udeležilo približno štirideset lezbijk iz Slo I venije, Srbije (Beograd in Novi Sad), Hrvaš-j fce, Makedonije, Italije in-nekaj tujk,"ki Šičefl živijo na območju bivše Jugoslavije. Poleg druženja, zabave; zori g lira nj:a;:: ogle-1 da video projekcij, literarnih večerov in ji-hainih ur je bito poskrbljeno tudi za izmen-l javo informacij ]n 'izjhfsvfe na sledečih! delavnicah: Energija strahu - cumihg g ¿t : Osebno |e::pofit|čjno P,:avni vidiki asih i nad lezbiJIiarTii inl zaknnorl.-tjiM piaksa (Ri.i jCraroenjsJ;
-	Tele In \fk\!j/ilno\( "
Mat» - li i o1n » I, Ip7blčh5 st/iripvštvb I
"itf ibfcnp i m.fef h Š5t (fei p ieš, I i teratu m) e^hična identiteta |Arta;f Arifnnia) 11
-	Zgodovina lezbičnega gibanja v Sloveniji I Lezbijki in zdravje
l.ezbični fenvni/em
I
TASMANIJA LEGALIZIRALA SEKS
Po desetletni kampanji gejevskih aktivistov je Tasmanija končno dekrirnir "Mrala seks med moškimi.
Prav tako je tasmanska vlada milostno dovolila organizacijo festivala gejevskega filma, ki je- bit prejšn
Ki iti i I S F¿1 A h\ ;l HIH
Več kot pol miljona ljudi je žuralo na Sydneyskemu Mara Grasu, enemu od treh največjih gejevskih dogodkov na svetu. Med sodelujočimi so bile tudi nune na rolkah, 50 Madonn in stevardi, ki so varnostne napotke, ki jih slišite pred vsakim poletom, odplesali.
Mardi Gras Sydneyu prinese 40 milijonov dolarjev letno.
PROTEAZNIH INHIBITORJEV NE PLAČA ZAVAROVANJE
Obvezno zdravsLveno zavarovanje le v nekaterih državah plačuje proteazne inhibitorje - na primer na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem. Švedskem, ne pa v Belgiji, Italiji in Veliki Britaniji. ''Ocenjujemo, da bi lahko preprečili 11.830 smrti v teh štirih državah, ce bi nova zdravila plačalo zdravstveno zavarovanje," pravi Philippo von Schloesser iz European AIDS Tre a t men
Croup,
Novozelandsko zdravstveno zavarovanje je pred kratkim začelo plačevati le za Saquinavir, ki je najmanj učinkovito zdravilo med proteaznimi inhibitorji.

GEJ IGRE 1998	.
Prihodnje leto bod gej igre, torej gejevsko-lezbična različica C 'i pričakujejo 15.000 udeležencev in 200.000 gostov. Iger se bo Informacije lahko dobite vsak dan oc 6h do 23h na 00-3.1-20-427 1998
2B2EI3E
Oralrii ;seks je zločin, re mu ne siodi vaq r-f? ni seks, je odiuč.ilc	i
pyrsko sodišče. "I t> ko'lus moških. tn ženskih spolnih organov jo nnravtar, nenaravni akti pa so <.)<.• vuijer-i; le kot tie i ; pretii q re," m en i sodi š če, : : '■
|1|Š': IIIMI
¡N0V0ZELANDCI SEKSAJ0 VARNO
35% novozelanskih moških, ki seksajo z moškimi, to vedno počne varne ugotavlja novozelandska AiDS fundacije.
SM GEJI IZGUBILI NA EVROPSKEM SODIŠČU
Evropsko sodišče je zavrnito tožbo treh britanskih gejev, ki so brii zaprti zaradi sporazumnega sado-mazohističnega seksa, Sodišče pravi: "Država ima nedvomno pravico, da regulira povzročanje telesnih poškodb s kazenskim zakonikom. Določitev sprejemljive stopnje poškodb, kadar jih je žrtev dobila sporazumno, je predvsem stvar državnih
organov."
ZGODBE IZ KL0ZETA
"Ljubimke: Zgodbe iz klozeta" je naslov novega švedskega dokumentarca, ki prikazuje življenje petih lezbijk, starih d 60 do 80 let
		H	\ *3r • Ti	
			L * 1 j	
■i>i eentö "je feilia

I a :söde{W3 nfu ■ z dr. t. v rt o 1 eskoviek i irštihrtei z* VäfövaHfezdrävfar'' ■
SPANCI OSTAJAJO BREZ POROK
Španski parlament je zavrnil predlog zakona o registriranih partnerstvih z 163 : 161 glasovi (po dvakratnem nedoločenem izidu 161 ; 161). Kljub temu pa je parlament ustanovil komisijo, ki bo preučila istospolna razmerja.

äiiäsiS - ■
LEZBIJKI OB PODPORO
Dvema britanskima lezbtjkama bodo znižali socialno podporo, ker nočeta povedati, kdo je doniral spermo za njuna otroka, Britanski zakoni zahtevajo^ da brezposelne mame podpirajo očetje, razen kadar je bila umetna oploditev opravljena v bolnišnici v skladu z zakonom in s spermo anonimnega darovalca._
NA OTOKU SPET SEKSAJO
En leden po tem, ko je sedaj že bivši britanski premier John Maior začel z novo serijo retorike o "družinskih vrednotah", je neki tabloid sporočil da le ..nel poslanec in član konzervativne stranke jerry Hayes 16-mesečno razmerje s fantom, ki je bil v tistem času še najstnik
NOV PRISTOP K ENAKIM SPORAZUMNIM STAROSTIM
Nov pristop je iznašla Portugalska, ki je sporazumno starost za raznospolni seks dvignila s 14 na 1 6 let, kot je tudi sporazumna starost za geje.
PREPOVED DISKRIMINACIJE POZITIVNIH
Zimbabvejska tiskovna agencija PANA poroča, da je parlament prepovedal diskriminacijo HIV pozitivnih ljudi. Kar 9% prebivalcev te
države naj bi bilo HIV pozitivnih.
Bivši predsednik Zimbabveja Canaan Banana naj bi prisilil policaja Jefto Duba v spolne odnose. Za zgodbo so mediji izvedeli potem, ko je sodišče dovolilo javnosti prisostvovati na obravnavi zoper posiljevanega policaja, ki je svoiega kolega ubil, ker ga je dražil zaradi tega "razmerja".
Duba je za umor douil 10 let, njegovo "razmerje" z Banano pa se je končalo, ko ga je prijavil predpostavljenim in bil premeščen.
Barana 60, je poročen in ima štiri otroke, je metodistični pridigar, profesor teologije in je bil predsednik Zimbabveja v letih 1980-1987, ko je bil izrazito protigejevski Mugabe, sedanji predsednik, predsednik vlade. Za Dubo se je oglasilo še nekaj Bananinih sodelavcev s svojin tožbami -Banana očitno ni bil monogamen.

v®:
EUROPRIDE ZAHTEVA
Europride, ki bo letos v Parizu, je objavil svoje zahteve: vse evropske države naj prepoveoo diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, legalizirajo istospolne Skupnosti, legalizirajo oosvojitvr za geje in lezb:jke in poskrbijo za zdravstveno skrb za vse, predvsem pa za ljudi z aidsom.
Svet Evrope naj spremeni Evropsko konvencijo za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako da imajo geji in lezbijke enake pravice kot heteroseksualci in naj zavrne članstvo držav, ki kriminalizirajo homoseksualnost.
KOMBINACIJSKA NETERAPIJA
Reakcija med zdravilom proti hlVu Ritonaviru in ecstasyjem lahko povzroči smrt, ugotavlja proizvajalec zdravila, To kombi nacijo namreč krivijo za smrt nekega Angleža. Krvna analiza je namreč pokazala, da naj bi preminuli zaužil 22 tabletk E-ja, Ritonavir namreč blokira učinke raznih encimov v jetrih, ki razgrajujejc zdravila in droge. Ker se droga ni razgradila, je krvna analiza pokazala tako veliko koncentracijo ecstasyja.
ANGLIJA NA EVROPSKEM SODIŠI U
-Jšffii
T ■■■;
Terty Perkins, ki so ga vrgli iz britanske mornarice zaradi spolne i merienoa bo Veliko Brit- iijii tožil na Evropsker sodišču. Sodišče n 'i >i odločilo naslednjih "P mesecih. . Če Perkins dobi tožbo, bo v vseh 1 r ih državah Evropske unije inkriminacija zaradi spolne usmerjenost/ protizakonita, vsi geji in lezbijke-ki' jih jc odpustila hrltanska vi ska( (.ia tSxfn lahko zahfp vali idSkrdninu..

^TOpnwraigji'i	, J
tltöffiii
Ste videli lezbijke v Prijateljih? Le kakšna lezbična poroka je to? Vse tisto cvetje? Potrebovali bi gračo debelih lezbač v rožnatih pasovih. To je lezbična poroka. Komičarka Lea DeLaria
Sem oseba iz Disneyevih stripov. Moja preobleka je čisti Miki Miška ali Zajček Dolgoušček.
RuPaul
Praviloma transvestiti izgledajo bolj fino, računajo več in imajo več klientov kot ženske. Iz članka o prostituciji v Mehiki
Sovražim povsem nežaljive in brezpomenske slogane svetovnega dneva boja proti aidsu. Tako nejasni so, da ne moreš stati za njimi, niti ne moreš biti proti njim. Občutek imam, da si jih izmišljujejo skrbno izbrani preveč plačani birokrati nekje v Ženevi, Bili Evans, kolumnist Adelaide Cay Times.
Lanski slogan je bil ' tn svet, eno upanje"
_	" - ■ " j- "
Ideal moškega telesa pri gejih • nemogoče široka ramena, ozek pas, nič telesne maščobe, ogromne prsne bradavice, trd mišičast trebuh - je enako težko doseči kot ideal ženskega telesa. Zdi se, da povzroča enako škodo. Več kot 90% moških, ki so bulimicni ali anoreksični, je gejev. Dan Savage, časopisni svetovalec
V ribji mreži in perju je uniseks razvalina. Modni kritik Blackwell, ki je Dennisu Rodmanu podelit naslov najslabše oblečene ženske
Ko moški govori kosmate besede ženski, je to spolno nadlegovanje. Ko moški govori kosmate besede moškemu, je to 3,95 dolarjev na minuto. Najdeno na Internetu
ENDTOITO"
AJTSKA
FFSORIHA
^uvai^ka "nr'erza >e "■Hmiitil^ orofesorico Alio Shoaib, ker je rekla, da so med študentkami tudi lezbijke n da je dve od njiju zalotila med eksom na veceju.
Rektorica univerze je v predlogu za odpustitev Shoaibove zapisala, da Homoseksualnost v Kuvajtu ne obstaja: 'Naša družba je
Ttuslimanska, homoseksualnost ia je proti Islamu."
čuvajtska pisateljica Leila Otham pa se 30 znašla pred sodiščem, ker je v >voji knjigi Odhod objavila tudi dve "loveli s homoseksualno tematiko: arva govori o dveh dekletih i lezbičnem razmerju, druga pa o Homoseksualnosti
nert imigranli._
SPODRSLJAJ PRI OBRAZCIH
junija Sani je Isfandija sprejela zakon o registriranih partnerstvih, ki parom omogoča tudi skupne davčne napovedi. Vendar pa so pri tem pozabili spremeniti obrazce za napoved: geji in lezbijke so tako v roke dobili obrazce, kjer je ena rubrika "ime moškega", druga pa "ime ženske".
........ .i- ......... i
Na Tajskem so gejem prepovedali izobraževanje na univerzah, ker so "homoseksualci slab vzor in so prehitre jeze".
IV PRENOS PRIDEA
Novozelandska vla' j "■ameni ¡5 00G arjev | z« rV prenos le'"šn g£ gej pridea \ "Naj < .. "Vžava " di kako izgleda ena od največjih parad pri nas, utemeljujejo odločil
Evita je masovna overdoza stylea - oblečena za ubijanje, bi lahko rekli. Ne vem, kdo je dobil bistro idejo, da naredi film o Evi Peron brez dialoga. Izgleda kot neskončen in grozen pop video. Po nekaj minutah že začneš moliti: "Prosim, ne še ene pesmi. Ne še ene scene z demonstracij."
Boy George
imamo celo homoseksualne kenguruje in lezbične pingvinke. jane Toltini, upravnica živalskega vrta San Francisca, ki je tudi vodička po vrtnem "R-Roted Sex Tour".
Ljubljenje je veliko boljše od seksanja, l<ar ve vsakdo, ki je to že poskusil. In čeprav je poželenje, včasih družica ljubezni, je vsaj tolikokrat tudi njen sovražnik. Tisočletja filozofov, duhovnih vodij, avtorjev in umetnikov so naš učil« ki ericisiavno resnico, fM jo kljub temu ignoriramo, Dan Perreten, urednik Windy City Timesa
JITTERBUGS na METELKOVI
Po. dveh letih je italijanska glasbena skupina jitterbugš, ki prihaja iz Udjjn Joriotk,; pet gostovala prr nas in to kar dvakrat Spored,, najprej znova v Ihannd Zero marca, aprila pa še v Gaia dvorani. Nč iušili nas nis fe specitic.no in težko opredeljivo glasbo, ampak .di i neposredno pojavnostjo: Upaj •_>, d omo lahi ;malu jpet pozdravih
na. Metelkovi;
■ . ■ : ■
GOODBYE TO BERLIN?
V Berlinu poteka razstava o stoletnici gejevskega gibanja. Na razstavi je preko 1400 eksponatov iz raznih držav in tudi precej iz zasebnih zbirk. Samo razstavo, ki je v Cejevskem muzeju, spremljajo razne spremljevalne prireditve, filmi, perfomansi, pogovori, predavanja, konference, na Akademiji za umetnost.
NESTRPNI ANGLEŽI
MTVjeva anketa je ugotovila, da so Britanci med 16. in 24. letom bolj nestrpni do gejev kot njihovi evropski vrstniki. Le 64% jih "sprejema" geje in lezbijke, medtem ko jih v ostalih zahodnoevropskih državah sprejema kar 72%.
V letu 1996 so v Veliki Britaniji zabeležil več novih okužb z virusom HIV med ge kot v kateremkoli letu prej. Vendar pa je statistika lahko varljiva, saj je razlog za povečanje lahko ta, da se ji več ljudi odločilo za testiranje, ker vede za nova zdravila
Nekateri pa menijo, da geji prav zaradi kombinacijske terapije zanemarjajo
GLAXO WELLCOME SE BOGATI
Britanska farmacevtska družba Glaxo Wellcome, ki izdeluje 3TC, AZT in druga zdravila proti aidsu, nadzoruje več kot 50% trga s
tovrstnimi zdravili.
Glaxo VVellcome je lani samo z AZT-jem zaslužil 400 milijonov dolarjev, s 3TC-jem pa 260 milijonov. Večina HIV pozitivnih ljudi na svetu si ne more privoščiti dragih zdravil omenjene družbe, in ceio v ZDA so zaradi stroškov s temi zdravili bankrotirale nekatere vladne zdravstvene zavarovalnice. Medtem pa ima glavni direktor Glaxo VVellcomea letno lačo 2,3
milijcr „ dolarjev.
bvKU LfcSouo-IUUK
: . -LezBjkelo; s| 1 J. \z	<-*. Ddpravfle..iz, terd^n
in so sedem,tednov osrečevale kolegice po Irskem, Angliji, Franciji, Befgijiln Nemčiji 2:1' ibično g ;bo, gledališčem in i j ri-r- I' . ,	■ ,;;y vkuainirru umetnostmi;
Sfpf s ' ' N.j r ~icn je, da izboljšujemo povezave d evropskimi . :|| ■ ezbi?"- i! in da izbo^mo življenje leibijk, pravi Dutch " : ■ i Uesblans Unlimited Foundaiion. "Poka :ala bor, m, da je ' M : Sli : . Bi^o&^fliHPMin in celo Ji znbavntf
KASTRACIJSKA KAMPANJA
Zimbamvejski naci voditelj Michacl Mawema je pozval vlad' naj kaznuje homoseksualnost s kastracijo.
FILMO
WILDEU
Londonskemu Društvu Oscarja Wildea ni všeč, da bo Wildea v filmu igral Liam Neeson, ker je le-ta "preveč heteroseksualer. Hugh Grant, ki naj bi igral njegovega ljubimca, pa je po mnenju aruštva "prestar
Il f î'flïl
HOKEJSKI SEKS ŠKANDAL
Agencije poročajo, da so uslužbenci stadiona Maple Leaf Gardens v Torontu dečkom dajali vstopnice na tekme in avtograme igralcev v zameno za seks.
VOHLJAŠKI BRITANCI
flejtanski ki je bil obtpfcn. zaradi skupinskega sfksa na svojem domu, bo Veliko Britanijo tožil ha Evropskem sodišCuaa.človekove . pravice.
Ko je Anglija leta 1967 dckriminalizirala spolne odnoie med moškimi, ? v zakon lapisala, J* m;^ seks ott-swii v Aisvbntjui, "z jasnost' pa definiralo tako, da sta. lahko avžoči c dva molka, ,. ! Icteroseksualci in lezbijke lahko v Angliji ičksajo v poljubno velikih s1 ipieji
......
OCVIRKI
W3T
rtJj
i
M
RON ATHLEY
se nam je predstavil v Kapelici ni Kersnikovi 4.
foto: Catherine Opte
KORAK NAZAJ
IM, Danskem SaT..oktobra začet veljati a kon, ki bo umetno: oploditev dovoljeval le porojenim ženskam in ženskam, J 'ivi|o v zunajzakonskih skupnostih z moškimi.
Zakon bo prizadel tako . .dansk-" ' rudi švedske lez bijke, ki želijo otroke, saj So:: slednje jegoslo uporabljale 1 tovrstne usluge na Danskem. ,
REŽISER BREZ POTNEGA LISTA
Kitajska vlada režiserju filma ''Vzhodna palača, zahodna palača" Zhangu Yuanu ni dala vizuma, da bi se lahko udeležil filmskega festivala v Cannesu. Kopijo filma je festivalu priskrbelo francosko podjetje, ki je koproducent. Prikazovanje tega filma je na Kitajskem prepovedano, v Francijo pa so ga pretihotapili.
Film, ki ima ime po dobro obiskanih javnih straniščih na Trgu nebeškega miru, je pionirski prikaz sodobnega kitajskega gejevskega življenja. Govori o odnosih med policajem in mladim gejevskim pisateljem, katerega policaj nadleguje in aretira.
Besede "homoseksualec" na Kitajskem niso izrekli od leta 1949,' pravi Zhang. Presenečen sem bi!, da pekinški geji poznajo parke, kjer so najlepši policaji. Uniforme so jim všeč. Odkril sem, da obstaja zelo direktna povezava med seksom in močjo. In o tem govori film.'
Hetiji so bili vedno potihem ljubosumni na nas pedre. Očitno je, da seksamo več kot oni, vendar je glavni razlog za njihovo zavist, ta, da se v gej zvezah obema partnerjema zdijo prdci smešni.
Graham Norton, kolumnist PinkPaperja
To je zaradi vpliva okolja. Barbra je dobila s kfbnjštvo po najini ločitvi. Samega sem ga pustil v tistem okolju. Mislim, da je nanj vplivalo to, da ni imel ljubezni v pomembnem času svojega življenja. Barbra je bila zaposlena s kariero, pa ni bilo tam.
Igralec Eliiot Goutd o tem, zakaj je sin Barbre
Streisand gej.
»ala sem z dvema moškima,, ja. Ni mi bilo všeč.
Ni mi bilo všeč. Pesem Peggy Lee "Is that all there is?" mi je ves čas igrala v glavi po prvem kusu. Zato sem poskusila še enkrat, ker sem mislila, da prvi pač ni bil pravi, vendar ni šlo.
Ellen DeGeneres
Ljubezen in poroka, kot pravi pesem, gresta skupaj kot konj in kočija, toda ali ni nihče opazil odsotnosti vozil na konjski pogon na sodobnih cestah? Suzanne Moore, kolurrmistka Pink Paperja, na
Valentinovo
Uprl se bom zakonom, ki delijo, ne spoštujejo ali ponižujejo našo človečnost Naš glavni princip bi moral, biti promocija civilnosti, vzajemnega spoštovanja in enotnosti. Ta zakonodaja na tem testu pade. Guverner Washingtona Gary Locke v obrazložitvi veta, ki ga je dal na zakon, ki prepoveduje istospolne poroke
Če je Amerika zabava, potem je živeti v San Franciscu kot biti v kuhinji z najbolj kul ljudmi. Phil Julian, urednik San Francisco Frontiers Newsmagazine
"Polkajeva zgodba o gejevski Banana preizkušnji" Naslov iz južnoafriškega časopisa. Bivši predsednik Zimbabveja Canaan Banana je bojda posiljeval nekega policaja v letih 1983-1986.
Borimo se raziskave in branimo reproduktivne pravice ljudi. Zavedam se, da bi bil moj klan moj identični dvojček, in moj identični dvojček ima pravit i! do rojstva. Randolfe VVicker iz novoustanovljene gejevske organizacije Clone Rights United Iront
Najboljši gej karakter v svetovni literaturi je
Hamlet.
Dramatik Terrence McNally
Geji so za protigejevske licemerce to, kar je česen ža Drakulo. Rick Garcia, Federacija za človekove pravice iz lllinoisa
Ne nocoj, dragi. Imam modem.
Najdeno na Internetu
AKTIVISTOV LJUBIMEC LAHKO OSTANE
Lju | predsednika Stonewall Immigration Group, ki je državljan Brazilije, lahko ostane v Veliki Britaniji, je odločilo sodišče.
Brazilec Arider da Silva bi moral zapustiti Veliko Britanijo januarja 1994, njegov ljubimec Mark Watson pa je ponaredil vizum v njegovem potnem listu, k . ■ mu je prineslo pol leta zapora. Po prihodu na prostost je ustanovil Stonewall Immigration Group, organizacijo, ki se ukvarja izključno s problemi nrgrantov, ki si v Angliji ustvarijo zvezo in je ne želijo zapustiti, i I odločitev sodišča je že 19. zaporedna odločitev v korist Stonewall migration Croup.
POLJSKA USTAVA SPREJETA
Predlog poljske ustave, ki je zbudil veliko zanimanja med gejevsko skupnostjo, ker je vključeval prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, se je sfižil. Diskriminacija ni več prepovedana, gejevske poroke so, predlog ustave pa ni več le predlog, saj je bila ustava sprejeta z veliko večino glasov.
ZAPRLI ODDELEK ZA HIV POZITIVNE
Londonska bolnišnica (London's Chelsea and Westminster Hospital) se je odločila zaprti oddelek za HIV pozitivne potem ko so začeli HIV pozitivne paciente zdraviti s kombinacijsko terapijo, se je število pomoči potrebnih drastično zmanjšalo. Slabše je v Bristolu, saj so bolnišnice nekaterim pacientom odrekle dostop do novih zdravil. Aids aktivisti so zgroženi, saj je dovolj, da pacien' le en dan ne vzame zdravil, da virus mutira in postane
odporen na zdravila,
jiJI OJC ZUPANA
Ceji v New Brunswicku tožijo svojega župana, ker ni hotel razglasiti, da je v mestu Gay Pride Week, kar je tudi edina zavrnitev tovrstne razglasitve v mestni zgodovini, ^upan pravi, da spolna usmerjenost spada v spalnične prostore in ne v prostore mestnega sveta.
POROKE NA NIZOZEMSKEM
Nizozemski geji in I ?zbi|ke se bodo lahko zaceli poročati s j. januarjem 1998. 'rneli bodo enake pravLe kot poročeni hetiji, razen pravice
do icsvojitvi
PROTIGEJEVSKI PROTEST
Približno 120 grških ortodoksnih menihov, duhovnikov in njihovih privržencev je protestiralo pred ciprskim parlamentom, ki namerava preklicati prepoved ''sodomije".
"Le neodgovorna ali zavedena družba lahko legalizira nemoralna dejanja, ki žalijo svetost zakonske zveze in družine. Tisti, ki sodelujejo pri takšnih dejanji, imajo občutke bede, krivde in dobijo nalezljive bolezni," zmotno misli organizator.
Ciper se je k spremembi zakonodaje spravil zaradi pr' skov Sveta Evrope - gc >o lota 1993 namreč dobili bitko proti Cipru na tvropskem sodišču za človekove pravice,
ROBERTA
intervju ¡

ŽIVLJENJA Z DRUGI
Ima pa srečo, da je lastnik še ene deske, ki ji pravimo odskočna za
i I
! i f |
■ -:, svet. S pridom jo uporablja, pri tem pa ima zavidljivo lastnost, da se Kajlpočuf/ domače, pa naj pride na katerikoli konec sveta že. To zna biti JBSizashjga njegovega karakterja: prilagodljiv je, simpatično radoveden neposreden, zmeraj odprt za iskanje novega in drugačnega; hitro si najde družbo iz gledaliških krogov kot tudi zunaj gledališča. Čeprav nevsiljivo ambiciozen, venomer energično išče nove možnosti. Rad uresničuje svoje umetniške sanje, ne, mora jih uresničevati. Želi oreseči doseženo, zato se iz Lutkovnega gledališča vedno znova od-^^Ktpravlja na neinstitucionalne stranpoti. Energija, ki tako opazno žari iz "TjH njega, kakor duh išče pot do svoje uresničitve, potrditve, predvsem pa


:!, 1 j!. 3 1 ... ■ j.
r =
■
■
:
V Slovenj Gradec, kjer je shodil in tako zakoračil na življenjsko pot, se\ rad vrača, a ne prepogosto,
Domačini ga, kot Dravi lokalni patrioti, vsake toliko radi povabijo kako novo predstavo in takrat dvorana ni samo razprodana, ampaki f flnabito polna. V teh obiskih ne išče mladosti niti kakšnega oddaljene ;Jiii!"ii7a sveta, ki je še vedno v njem. Ze res, da ima do Slovenj Gradca po Ti J ?ben odnos, res pa je tudi, da je bilo vse preveč žalostnih dogodkov I X JJ v mladosti, da bi imel pretirano nostalgijo po njem. ijH Ljubljana je zdaj njegov pravi dom in zavetišče. Stanovanje .n te/e-■fe ionska številka. In matično gledališče z dovolj trdnimi odrskimi des-Mkami, ki igralcu (in posredno tudi nam gledalcem) pomenijo življenje, j
Bel; i >:íS
i i.....I *
5 S J
IfnBt
izpolnitve.
5e dolgo boš veljal za mladega igralca, si upam trditi. Mladost ti je pisana na kožo, na obraz. Vendar ne gre prezreti, da že leta sooblikuje! slovensko gledališko sceno, čeprav te usoda vanjo nI pripeljala naravnost.
i i Lf | I t i
|| i-i
Zal ne morem začeti s tistim znamenitim stavkom, da sem že odi SM mladosti želel postati igralec. To ne bi bilo res, ker sem se veliko! nit Ij navduševal nad pisanjem in kmetovanjem. Že v osnovini šoli J ■sem se šel dopisnika za Večer, doma pa kmetoval in planinam ^Hšele v gimnaziji na Ravnah sem zašel v gledališki krožek, se zastru ■ ■ pil in... Res pa je, da je bil moj stari oče zelo znan režiser in igralecj * ."ljudskega odra, tako da sem neke 'predispozicije' vfamiliji vendarle že imel. Potem se je bilo treba vpisati na fakulteto in doma serr * §f ¡naletel na velik odpor in neodobravanje. Oče je bil namreč mnen-: ja, da igralstvo ne more biti 'resen' poklic; če pa se človek žel ukvarja s tem, lahko to počne tudi v svojem prostem času ol ■jnekom 'pravem' delu. Vztrajal je, da moram najprej študirati nekaj! B|pdmgega, po možnosti naj bi to bilo pravo. Tako sem se pač vpisali J ' f ■ na pravo v Mariboru. Bil sem priden študent in lahko se pohvalim,! TTJ tda sem mecJ boljšimi v letniku, je pa res, da sem si na izpitih j Eliji izdatno pomagal tudi s svojimi igralskimi talenti. V drugem letniku ■flHkem se po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih na AGRFT, k I sem jih seveda delal brez vednosti domačih, sočasno vpisal naj stud j dramske igre in umetniške besede. ■HV Dramskem studiu, ki ga je pri mariborski Drami vodil Peter ; i jBlernovšek in katerega član sem bil, so mi pomagali priskrbeti .■■TT-štpendijo in tako sem se lahko finančno osamosvojil, saj je oče
: seveda revoltiran zaprl svojo 'pipico'. Veliko pa so mi pomagali! -{Studi 'paketi' s stričeve kmetije in borni prihodki moje stare tete, kil B|jih je žrtvovala zame. Poleg tega pa sem ves čas delal, na začetki študija predvsem kot turistični vodič in animator. Vsak petek semj iI|po študiju šel na avion, na pot. In se vrnil v nedeljo.
Matere so že po tradiciji sinovim odločitvam bolj naklonjene, očetje pa so mnogo bolj trdosrčni in neizprosni. Prepričan sem, da se ne motim, če domnevam, da se je • tvojo odločitvijo čez leta sprijaznil tudi on.
Mama mi je bila vedno naklonjena. Nikoli se r vt ala v mojel odločitve se mi je prepuščala in me tako v bistvu ves čas tudi I :®jf| podpirala. Žal mi je le, da ni dočakala nobene moje predstave, Šel
■ zdaj si je potihem želim med gledalci... Oče pa, če poglcdan f- ■ • nazaj, želel je le, da bi si našel dobro delo. Takrat v njegovih očeh, J J zaradi nepoznavanja ra7rru. v gledališču, igralstvo pa ni bilol ■¡-¿j" področje, kjer si človek lahko dostojno uredi svojo cksistenco. Hi Mislim, da je danes ponosen name, čeprav mi tega n.rioii ne reče.I | Govori pa o tem drugim. Midva se o tem ne pogovarjava. Vidi, da| sem zadovoljen in da se da v mojem poklicu čisto normalno živeti
In usDeti!
Sem človek, ki ni nikoli zadovoljen s sabo. Sem pa, ko sem sel odpravljal na sprejemni izpit, resnično verjel, da bom sprejet j
| Pravzaprav sem bil o tem prepričan. Mogoče sem bi! tudi manj. ¡obremenjen od drugih, saj nisem v Ljubljani nikogar poznal. So ¡tega, kje je Akademija, nisem vedel. Tudi z imeni članov komisije ¡rtisem bil obremenjen, ker jih večino nisem poznal in zar^u1 tega Itudt nisem imel nobenega strahu. Bil sem iskrer pol,t energije Irjl ¡strasti. Gledališče je bilo ' red mano predvsem I idv izziv,! ¡najprej kot velika igra.
Nisem mogel skriti presenečenja, ko si mi omenil, C1 si se že kmalu po diplomi na Akademiji vpisa! še na Teološko fakulteto,
Še kot otroka me je na nekem romanju duhovnik nežno poboža1' po obrazu in rekel: 'Ko boš velik, boš pa župnik.' Moje otroštvo je bilo zaznamovano z dvema tokovoma. Oče je bil t d poštenega komunista, ki so ga ze v šestdesetih vrgli iz partije, mamina družina pa e bila religiozna. Vznemirjale so me biblijske zgodbe in glede na to, da je imel verouk prizvok nečesa prepovedaneg (tako doma kot v družbi), me je vse to še dodatn , rivEačito; Po Akademiji se mi je zdelo, da bi se lahko še veliko naučil pri tem. študiju, ki nudi izredna humanistična znanja. Leto ni sem intenzivno spremljal predavanja in delal izpite, žal pa zaradi vse večjih obveznosti nisem uspel nadaljevati. Še zmeraj vzdržojenh vezi, pfU dobljene na teologiji, pogosto pa grem tudi v cerke
i '?■ f 1 f
■111«
Sam sem vedno trdil, da so tudi cerkveni obredi nekakšen svojevrsten teater.
Vsekakor. S tem ponavljava pravzaprav staro st ir. Spomniva ;;sfjB|||p samo Genetove obsedenosti s katoliškim rituc' pa Baconovihffife,
slik...	■ j iit!Ji:ii.y
Meni so posebno pri srcu jezuiti, duhovno so ni nekako najbližji. Anthony de Mello, ki je ob nenehnem stiku z vzhodnó duhovnostjo razvil metodo duhovnih vaj, v katerih je zelo vešče v meditacij-skem procesu včfenjeval telo, čustva, razum i r ■ domišljijo v razvoj človekove vernosti, je postal pravi guru današnjega časa.; Ne gre pa seveda pozabiti, da so na Slovenskem prav jezuiti zaceli ž visokim šolstvom (op.p.: ž leta 1596 so poskrbel ra < ičeteklslovenskega visokega ŠjlAva), v okviru kolegija pa uprizarjali prve gledališke predstave (op.p.: neizogibno potreo ) je omeniti comen jezuitskega gledališča iz prve polovice I/ stoletja). Sam z elikim užitkom berem masna berila, dve leti pa sem bil tudi ljubjj!n;ski| Miklavž. Takrat sem jim- ha. teologiji v šali go< ril, da pravžapiav ; zdaj, ko sem itak že 'svetnik', moj študij nima vet. smisla.
Redno si 2aposien v Lutkovnem gledališču ki med igralci bom kar reke! - nima pretirane ene. Imam občutek, dalji novopečeni igralci ne čakajo ravno vrsti na sprejem inj; gg ¡Vsako gledališče, ki je živo, dinamično, pogumno h krit čno, ¡mu ¡svojo publiko, ki spremlja in podpira njegov razvoj in umetniške ¡napore. Seveda pa še zastavlja vprašanje, ali gledali«:® izpolnjuje ¡svoje naloge ali pa hromo zaostaja za svoj i i 3s>;m. Brook je ¿a-Ipisal, da je danes čas, ko bi prav lutkarstvo s svojimi številnimi | ■ nožnostmi moglo in moralo napraviti največji" razvoj.. Gepra je flutkarstvo stara umetnost, mislim, da vendarle še ni toliko preu-Ikuiena, da bi se postarala ali zaprašila. Prav vse poti v estetsko,1 v "¡vse človeško so odprte. Jé pa res. da je določenem obdobju, ki je astalo po izjemnih dosežkih pionirje slovenskega k: tka rs t va Milana Klemenčiča, jožeta Pengova in ne nazadhj1 Edija Maja-•;na v lutkarstvo zašlo vse preveč I" <J:, ki te vrst« gledališča bodisi ne marajo bodisi ne razumejo.
[Tudi sam sem k lutkam prišel po ruklučju kot irjläd 'ä|i£d|o:t§J|
üL-^í mmaí-Tj coni I ) L r < I >i. fHóljil w fl ..mi In ^/Slrfe

rf -I
Iramske igre. Nekaj malega sem lakr.jl /e delal v Drami in ¡Slovenskem mladinskem gledališču. V LGL, kjer je-režiralbeloruski irežlser Leljavski eksperimentalne lutkovne: predstavo, sva polegf ¡ogromnih lesenih kipov - lutk v živo. - r astopaia udi Vesna |evni-[kar in jaz, Slo jc ža izredno zanimiv prenos energije na objekte, žali pa predstava, ki jc sicer med kriti nalfetela ra navdušenje, ni našlaJ ipravega mesta med lutkovno publiko. 1 itk do takrat nisem r■ ¿znal, pa tudi "»osebne aflntete ¿0 fijfti niiem gojil. Me je pa vso fskupaj začelo i/redno zanimali, M iania ohsgjgriost na gledališko; larglno te mi je zdela vznemirljiv.- j loja prva zahtevna.lutkovna| >redstava (če ne štejem Številnih: pred ter" kjer m-m igral V.:>ivi)| ¡kot igralec) j( bili ^ravljlca o kralju Satenu, ki jo Je n 1'uikinu gvs j "Taljevimi lutkami postavi} in za korqros in svetovni festival UNIM-■ obnovil I oi Majaron. Majaron mi j za spal animacijo erie
■
:

i
■nI
1 ....... I |i SI
: f '
..... : il ? :
.... . , ......j.....ni i Pin
■ ; ' ! .
........ Ili<fi1li1i,|l|ii'l'lllllll' ,lhri-||Wil|f (ÜllflJlilllllll" «'«HI
/'Hill........i<'npi9^H
' i' 11 III
II «»H'^'W1"' ^m^^J...........^"H
Li J i I II «In -i1 iiII«i 91 n'kiUll M IUI V'i ip>IUf- BS Hl
!!!L'SlsPiS!!!j!!@!
...... .................. <> f ' i: !;
............ '
J . ,1 g .„T ,,i it, s ji '¡:j| i
.....! ' ' ;
.. .
Iglavnih vlog (marioneta na dolgi navezavi) in vsi 50 bili skeptični,! Iker sem bil prisiljen v zelo kratkem času napraviti skok v že nare-l Ijeno predstavo. Na srečo se je skepsa pokazala za popolnoma i ¡odvečno.
f T ^
■ i JH^ ! . , i ; ; t
Ji tliijlm-JitJ
vanja poskušala odkrivati neke večne skrivnosti življenja in smrti,

■ ko bomo vsi prišli v slik 5 listim simbolom Odrešitve, ki smo g, i ponotranjili še kot otroci. Prepričan sem, aa se v tistem trenutku JJbudisti srečujejo z Budo, muslimani z Mohamedon kristjani s «¡¡Kristusom. Z Berto je bilo drugače. Spoznala sva se pri njej doma, z lutkami ne nosi odgovornostiHko mi je brez vnaprejšnjih vp,.šanj odstopila sve'o posteljo, kjer
Torej za tvoje drugovanje kak Ostržek,
Ne, kje pa! Šele ko sem videl Klemenčičevega Fausta, sem spoz nal, da so tudi lutke umetnost. To je predstava, ki me je dobesedno začarala z visokim artizmom, sugestivnostjo in duhovnostjo, ki so jih izžarevale lutke. Moja velika sreča pa so bila tudi številna gostovanja na svetovnih festivalih, tako z LGL kot tudi s Freyer teatrom, katerega soustanovitelj sem, na katerih sem imel priložnost videti še veliko izjemnih lutkovnih predstav. Spoznal sem Iran, Pakistan, Venezuelo In skoraj vse evropske države ter seveda številne prijatelje in vrhunske umetnike iz vsega sveta. Gledališče je tudi umetnost življenja z drugimi. V prvi vrsti je to publika in pa seveda tisto Drugo, lik, ki qa interpretiram, ali lutka, ki ja oživljam
H.
■sem prespal, sama pa je prespala na tleh v kuhinji. Berta je bil. metnica, ki je neprestano ustvarjala umetnost. Trenutek, ko 1
---------1€
po predstavi 'Ime na koncu jezika' vse objokana pristopila i1 povedala svojo zgodbo o materi in sinovih, ki jo gledajo kak„ umira, je bila zame potrditev prepoznavanja velike pisateljice, i prepričanje o vrednosti tistega, kar počnemo Normalnt da danes iz perspektive njene fizične odsotnosti .Irugace gledam naB neke prizore iz 'Imena', smrt, ki lahko pomeni izpolnitev življenja, njegovo stalno navzočnost.
Predlagam, da se zdaj sprehodiva med tvojimi najodličnejšimi, najodmevnejšimi, nenazadnje pa tudi tvojim, najbolj osebnim
Tisto Drugo so tudi prijatelji iz drugih dežel. Julia Kristeva na ne predstavami. Zadnja je bila 'Osel Nazarenski', ki je imela pre-kem mestu govori o tem velikem hrepenenju po tujcu, ki jeBcej trnovo pot na oder, zato pa je prt kritikih in gledalcih, dobesedno pa tudi metafora za gledališče... Moja velika želja je||doživela toliko toplejši sprejem.
povabiti v naše gledališče mlade režiserje in likovne umetnike izjj.Predstavo sem najprej ponudil umetniškemu vodstvu doma£e|||j
tujine in seveda pokazati nase stvari pri njih. Prepričan sem, da bi i s takšnim delom privabili v lutkovno gledališče tudi najboljše! slovenske gledališke ustvarjalce. Poglej samo koliko lutkovnih ele-J mentov je v predstavah Vita Tauferja in Matjaža Pograjca.
Oprosti, če ti delam krivico, ampak zdi se mi, da ste igralci | na splošno precej narcisoidni. Radi se (po)kažete. Pri| lutkah pa stas ni več za okras, važen je samo še glas Narcizem je prisoten tudi v glasu. Ego zmeraj deluje, govori tudi! skozi lutko, konec koncev ona brez mene sploh ne obstaja. Frazo, S da moraš umreti, da oživiš lutko, so si gotovo izmislili tisti igralci, I ki z lutkami niso radi delali. Lutkarstvo je v osnovi rninimatetičnai umetnost in zaradi tega blizu abstrakciji, sodobnemu plesu. Po?, takšni logiki bi bili plesalci flamanskega vala isključno figure, kar] pa seveda ni res. Glas je v lutkovnih predstavah enako pomemben kot telesna veščina upravljanja. Verjamem, da mi je izkušnja glasuj 'izza lutke', pomagala, da -glede na komplimente velikih hrvaških! igralcev-, v 'Fedri' govorim hrvaško brez akcenta.
fhiše, ki pa me je s hladnim tušem postavilo pred vrata. Tako smo SI 6 j o dokončali z lastnimi sredstvi v okviru teatra Freyer, ki ga vodi «režiser Edi Majaron in je predstavo tudi režiral. Predstavo sm ust-Ivarjali iskreno, z veseljem do sebe in lutk. Prepričan sem, da jo je ■ravno zaradi tega publika tako toplo sprejela. Tekst za predstavo jsem napisal po koledniških motivih. Ni mi šlo ¿j neko pripove-Idovarsje znane biblijske zc —'be ampak skozi njo zgolj pokazati ¡tedanjo in današnjo h.ipokrizijc Tekst je poln humorja, ironije infj| Isamoironije. Že sam naslov ti pove, da ne gre samo za listegafl ¡oslička iz Nazareta - 'osel nazarenski' sem pravzaprav jaz sar
ikovno je predstavo po freskah Vincenta iz Kastva (1474) za.sno-I«| [vala Agata Freyer - Majaron. Poleg mene pa v predstavi sodelujet-I še dva pevca, tako da je tucli zvočna podoba predstave zelo zani imiva, S predstavo smo že povabljeni na več festivalov v tujini.
Tvoje ambicije pa še zdaleč niso zavezane samo lutkam. 1 ; Zde se, da poleg filma, svoj talent še s posebno radostjo in radoživostjo 'posojaš' predstavam, ki zahtevajo tudi ples, ijp
mim n gib.
Življenje večne marginatke Alje Tkačeve, legende slovenskega alternativnega teatra, se je tudi izteklo, čeprav bolj ali manj prisiljeno, v družbi lutk. Pred kratkim pa se je nepričakovano sesul še en nosilni steber Lutkovnega gledališča: v knjigo mrtvih se je namreč vpisala Berta Bojetu -Boeta. Tudi ona bo verjetno za v ;dno zapisana v tvojem spominu.
Ko odidejo že ikt kot sta bili Alja in Berta, se začne človek intenzivno spraševati o lastnem življenju in poskuša urediti svO| inven-j ta' ki je nasproti njunemu tako skromen in neznaten, Alja in Berta j sta bili kolegici iz teatra, to pa pomeni, da smo skupaj preživeli; velii j lepih pa tudi težkih trenutkov. Z Aljo sva se zbližala že nal Akademiji kjer je predavala. Druženja in številne predstave, ki sva j" jih delala skupaj, tako v LGL kot zunaj njega, pa so rodili neko' posebno vrsto prijateljstva. Usodno pa naju je povezal dan iri noči Aljine „mrti, ko mi je, čeprav že mrtva, v samoti njenega stano-


'Ime na koncu jezika' si izre kel, ko si spoznal Ivico Bulja-na.
Z Ivico sva prijateljevala seveda že veliko pr ij. Zelo dobro se 1 poznal Ivičino jelo v gledališču. Njegova,; razmišljanja so se ti mi zdela tudi koti možne skice za predstave.. Sam je I oil zaradi same| organizacije dela zelo skeptičen, ker je do takrat sicer bil člai avtorskih ekip, ne pa tudi režiser. V ta projekt sva povabila tudi najina prijatelja izjj
jPariza, arhitekta Gregorys N>eia in Laetitio Delafonuine (jal f radovedneže: potomca slavnega francoskega basnopisca), ki stal Inapravila sijajno likovno interpretacijo romana Pascala :Q:uiqrarda.:|l|j f Avtor nam je velikodušno odstopil avtorske pravice. I Že dolgo sem sanjal o tunelu pod gradom, in v Lutkovnem qle tdališču so bili pripravljeni priskočiti na pomoč Na vhodu j" bil »LiOUeSen neonski napis 'Le Bai'( iz tunela pa se je slišal glas Jeanne ¡Moreau iz 'Querelia', F^ssbinderjev film je bil eden ¡¿med ključev | ¡za naše čftanje Quignarda. S posebnim veseljem se spominjam
HNmaB^Ki.: .■
MJjj rrrh**« I ......i i: ' ■ ' ;
ill „:



is......i t - ..,
Ii î tu- il S
::jj m 'm' 11 111 '	< " "" ■¿.v:I, „ ........
: ':■ i !:;■:,. . i ■ ..........._
Ill il .....:,!!□■■11 ..."
deia s siiajnc Olgo Kacjan, Corazdom Logarjem in Nešom Toka- I licem. Del je bilo naporno, v mrazi' in vla^7, predstava pa je. prikazovala odnose moško - žensko in moško - moško. Ime a!i go-M vor je posed: vala mati. Mi sinovi, utopljeni v ženskem oceanu® vode oa sm iskali izgubljeno prapočelo, sliko matere - Meduze. || S kor ^grafinjo Mare Šesardič smo naredili močne fizične scene, s g I predstavo pa sme nastopili tudi na zagrebškem Evrokazu vS ¡Lizboni, kjer smo doživeli velik uspeh
Na festivalu v Lizboni pa si spoznal tudi Rona Atheya, ki je v času lanskega FAF-a v Kapelici izvedel svoj kratki rezalni in pre badajoči spiritualni' ritual (glej _ Revolver 22).
.......i™ IV Lizboni smo sre-
gjjjgpčali krasne ljudi," Hpozrieje prijatelje, ki M na radikalen način lyjiaziskujejo telo v [i ^gledališču. Moj odnos do dela se je ne" ; ; ¿ kako spremenil po ¡llJhrečanju s skupino ž H £ „ii Rona Atheya. Nji-HHhôW življenje z viru-Jsom HIV je v gledališče dobesedno vneslo smrt, zavest gjjo omejenem času. '£l,N]ihova predstava
t";-ni bila igra, predstavljanje, temveč življenje. Razlika med zasebnim .jllfjin 'scenskim' življenjem je popoinoma izginila, oni pa sr kljuo temu pokazali, da je gledališče v svoji duhovnosti močnejše odi MBBiivljenja, Pirsing in rane so pri Ronu izpraševanje meja vzdržljivosti,! '.,» t H meja bolečine, oziroma poskus nadvlade, ironiziranja smrti. Sam| y" I 'se fizične bolečine bojim in ne bi mogel sodelovati v takih pred-.1] '„sistavah, jih pa zelo visoko cenim, tako kot imam rad tiste, ki so te! predstave naredili.
lllf Stanislas Nordey, ki si ga spoznat na festivalu v Avignonu,
je tudi znan režiser. In prav tako je gostoval prt nas. 1 '. \ (j Nordey je r°veda popolnoma drug tip režiserja, ki dela igralski, ■^¿Jifrontalni tip gledališča, Ta tip gledališča me kot igralca veliko bolj j privlači. Njegova predstava 'Vole mon dragon', ki sem jo videl v| '% A-fiî Avignonu, kjer sva se tudi spoznala, je trajala približno devet ur. Vj .¿IJfK precjstavj so poleg članov njegove grupe, ki so v Ljubljan ani' nastopili s predstavo H pieces piegees' (za njih sem del teksta posnel v slovenščini), nastopili tudi gluhonemi igralci, ki smo jih nedavno tega lahko videli v SMC s predstavo 'Antigona Stan me
scene, ki jih je s svojim zgledom pomagal oblikovati Derel-Jarman. O intenzivnem igralskem deležu pa vse najboljše, iz srca in duše. Poleg Senke Bulic je še zlasti blestela Ana JTat* Karic, ki sem jo okronal z ikono že v času, ko je (pred dav-||||||| nimi leti) predstavljala vodilno zvezdo dramskega progra- it!f ma hrvaške televizije. Pet slik, pet stanj: značilna oziroma. ) * : tipična odrska govorica Ivice Buljana, ki je predstavo podpisal kot avtor in režiser. Tudi ta predstava je nastala r
osnovi vajineg prijateljevanja, s, si v njej nastopiljjf.l, kot Hipolit. 'Fed- |' * ra' seveda ni biL vzrok za pogovor-¡jtjiy s teboj, prav|Hp gotovo pa je dalai: S f vsaj povod zanj,:T=jii Samo zato, da biB tvoja podoba ; -zaživela kar nai
boli celovito zas-JliL,,,
i- _i • - b—k— tavljam zdaj se
svojo ugotovitev:
v tvojih in Ivičinih i;*
predstavah, tako;;;*;*
v 'Imenu na kor
cu jezika' kot tudi
v 'Fedri' lahko
prepoznam ge-
jevsko senzibil- '■
nost kot nujno
dramaturško zas-
J i S ..
novo predstave, i-'-; ■ Koliko sta je zavestno uporab- 3 ti;.: Ija ?	ti ' ■
Iv obeh predstavah je beseda o osebni interpretaciji velikih tem. Vff^ggL 1 prvi je pomemben ženski mit o Meduzi, mazohistična fantazma, ki liti' j jo je konec koncev raziskoval tudi sam avtor Quignard. Uporabil |smo tudi Cuibertov kratki tekst 'Slika fantom' in Genetc| 'Querel-S»4;*,'.' le' Primerjava z Russellom, jarmanom, Fassbinderjem se iaftfcffjP"™" ¡razume kot aretirana, ampak beseda je o avtorjih, katerih erotičn; i in etična opredelitev pogojuje tudi estetsko.	i
¡Najino doživetje 'Imena na koncu jezika' in 'Fedre je najprej po-j Ipolnoma osebno. Predstavi sta narejeni iz lastnega ir> Dridobljene-I ¡ga izkustva (kjer je zagotovo odločilen izbor navedenih avtorjev). "Nisem torej karakteriziral likov sina ali Hipolita v 'Fedri, temvečJ§jj| I prenašal del sebe, del svoje čustvenosti.
M ji
ifet
s 8
Sal
HH
!,'. ilir'sr! turnem centru
In zdaj za konec še tisto klasično vprašanje o načrl i. Verr da v LCL pripravljaš težko, pa zato toliko bolj zanimivo vlogo v Kogojevih 'Črnih maskah' Seveda me pa še bolj,».'.iJ,. zan.,na, kaj se dogaja s Pasolinijevim 'Piladom' ter s Shakespearovim 'Macbethom',	»
avi)U	J1W . . _______ _______„J Premiera Črnih mask bo v okviru meseca evropske kulture, gre Pa!f ■
je ia takrat povabi! v svojo grupo, v ljubljanskem 'Francoskem kul-ffiza zanimiv pristop k tej operi z lutkovnimi sredstv Pas. m||||H

pa so mš obljubili tudi štipendijo. Upam, da bor
jše letos odpotoval v Francijo, ker če letos ne grem, potem...
i s ?
Ftti"
"" Hi II
Is
■ mm > ■ : ;
mm lili
EïiB
mïH
Najin pogo> r, če odmislim tistega nekdanjega, pones rečenegi,, ki mu ni bila dana uresničitev oziroma ubese-ditev, se odvija neposredno po predstavi 'Fedra', ki jo je na odru CD uprizoril zagrebški Teater ITD. Ponovno je bil oživljen tarogrski mit o ženski mitološki hčeri Minosa in Pasifae, ki je, nesrečno zaljubljena vanj, povzročila smrt pastorka Hipolita, nato pa se obesila - ic da je bil tokrat cepljen na senzibilnost devetdesetih Pogubna strast na propad obsojene ženske je bila zato toliko dojemljiveiša,: čef sv tekstov Evripida in Seneke, predvsem pa Racina in Cvetajeve nikakor ne grf odmisliti. Tudi uglasbitev sloneča na veče^asner i petju značilnih zvokov hrvaške (istrske) etno glasbe - je bila današnja, saj je LET 3 viogo antičnega zbora nadgradil in jo spremenil v ročk koncert. In četudi ne bi bili opozorjeni, bi z lahkoto prepoznali
iMacbeth pa sta projekta v nastajanju. Trenutno ne vem r.iti tega,S ¡v kakšnem redosledu ¡u bomo delali, vem le, da morajo biti, teme I okoli Pasolinija odprte. Gre za pri nas neznan dramske tekste in S za avtorjevo življenje, ki je eden izmed motivov. Macbeth pa je za I nas zanimiva zgodba o paru brez naslednika, paru, ki uničuje vse |okoli sebe in to vse zaradi zavedanja o nezmožnosti absolutne [ljubezni. V osnovi je seveda Ireudovska inte. pretacija in pa osrednji | motiv literature in gledališča našega stoletja.
Robert, ne samo za intervju, predvsem z poštene vore, Iskrena hvala. In vso srečo tudi' prihodnje ti ži
odeje »lim.
iCUSTI LEBEN
lili
i ' : iti:! r
■i ' ■ ll
™ I
^ j H J
■ ' :
■ M
T
i ' - .S

» rMNtflli ■
; :..... ' : ..
. : ; ; : : ■ . : • : . : ... ■■ ■
affit1
¿JU? W	>


Eil!
Dober glas seže v deveto vas, lep pa prav v vsako, telo rnojo, ki n ne Dolenja ne Gorenja, ampak nekaj vmesnega, torej Srednja va>. Ko sem ga prvič zaslišal, se ml jc že 'uqnezdil' v uho Njegov žametni glas, namreč. Baržunast Poln, mehek w> ksrizmstičen je. Ko me zjutraj prebuja, se mi resnično ni težko postaviti pokonci. Vstati, mislim, in pričeti dan z njegovimi nasveti; imejte se radi, ljubite se varno, predvsem pa, carpe diem. Kot glas de profundis te prepriča in primora, da svoje (o)sive(le) celice nemudoma postaviš v vrsto zbor. Mi je pa ob tem nemalokrat žal, ker radijska škatla ne premore ekrana, kajti Andrej ima tudi nadvse zavidljiv
Andrej, kot glasbeni urednik se moraš prilagajati kar najširšemu okusu poslušalcev radijskega avditorija. Kaj pa
inteMu
Stas, se* appeal Kakega nadobudnega holivudskega zvezdnika, vreden (p)ogleda To je trditev, ki ji ne dovolim ugovora. Res, prav zal mi |e, ker se ne pojavlja na televiziji. Kamera bi ga vzljubila, o tem sem definllivno prepričan.
Na Radiu Slovenija, točneje na Valu 102, je zaenkrat zaposlen še honorarno in sicer kot svobodni novinar in voditelj ter glasbeni urednik, čeprav se med njihove 'prostozidarje' ni ravno z lahkoto 'urini!'. Njegova hit iddaja je Popevka tedna, ker pa je še mlad in poln entuziazma, energije in načrtov, lahko od njega pričakujemo še n irsikateru in inarsikakšno presenečenje. Č «ene vprašatf, bi si nadvse želel, da bi od časa de krajšal uiice nočnega progi tirna. 2 malo potrpljenja tudi to še pride, saj je ta dal programa pri nas vse premalo cenjen. Če s kom, potem bo prav z Andrejem njegova cena nedvomno zrasla.
Hitenju
poslušaš takrat, ko si za lastno zabavo svoj privatni didžej?
Imel sem srečo z osemnajst mesecev starejšim bratom, z njegovo pomočjo sem namreč dojemal vso muziko, ki jo je poslušal. Skratka, absolviral sem jo, čeprav z zamikom, je pa zanimivo, če že ne kurlozitetno, da sem pri šestnajstih letih postal DJ v takratni top diskoteki Super Li v Bizoviku, čeprav je bila zakonska osnova za obiskovalce šele 18 let. Moj 'moment', ob katerem sem rasel in se glasbeno kalil, pa je bila nova romantika: Spandau Ballet, Duran Duran, Classique Nouveau, Talk Talk, Flock of Seagulls... To še danes z veseljem poslušam. To ostane za večno, nenazadnje tudi kot spomin na mladost, (to smo kot mulci kopirali njihov imidž. Moja sedanja 'privatna' pa je črna glasba. Ameriška, seveda. Hip-hop, rap in predvsem novi soul oziroma rhythm'n'blues. Barry White pa je zakon in to lahko tudi podpišem,
Mhm, tudi on ima žametni glas. On ima triple žametni glas. Preprosto povedano, Barry White je 180 kil scksa oziroma kolikor žc tehta. Ampak on je umetnik, blazno dober avtor muzike je.
Kaj pa 50 kilogramov seksa Michaela Jacksona?
Seks je pa prav gotovo zadnja stvar, na katero bi pri Michaelu Jacksonu pomislil. Če odmisliš vse njegove kvazi pedofilske afere in čeprav zna glasbo podajati tudi čustveno, je v primerjavi s sen-zualnim Barryjem povsem druga fora.
Nekateri filmski režiserji se Kinoteke na daleč izogibajo. Se tudi ti kot glasbeni urednik izogibaš diskotek?
Saj grem, vendar zares občasno. Diskotek sem imel vrh glave že v času, ko sem bil še didžej. Grem pa pogledat, še posebej takrat, ko si zaželim divjati ob hip hopu, ki ga trenutno plešem. Običajno grem v Central, ker vem , da bom tam dobil tisto dozo glasbe, ji si ¡o želim. Parkrat sem bil v Dakoti, v redu pa sem se počutil tudi v radomljskem Špornu, pa ne zalo, ker je vas, ampak ker ti tam preprosto ni potrebno furatl nikakenšnega stila. Central je noblesa, Dakota pa prestiž. Tudi v K4 sem že bil in prav fajn sem se počutil, ker je dober štimung.
Ampak v nedeljskem Roza disku pa prav gotovo nisi bil,
To je ena od stvari, za katero vem, da jo bom enkrat moral izkusiti. Tako kot skok s padalom, ki me še čaka, me čaka tudi obisk Roza .diska. Tudi to je namreč ena od stvari, ki jo moram še doživeti. O ničemer nočem govoriti, česar sam ne probam, ker se sicer ne čutim kompetentnega. Enostavno enkrat bom moral pogledati tja, že zato, da bom videl kakšen filing je tam. Se pa resnično počutim blazno neobremenjenega pri stvareh, ki so za največjo možno maso ljudi precej delikalne oziroma vprašljive. Zaradi specifične estetike, okej, večnih tabujev. Zame ni ne seksiz-ma ne tabujev; s seksom povezani tabuji bi morati biti že zdavnaj (pra)zgodovina. Res pa je, da so stvari, ki jih ne bi smelo biti. Pedofilija in suženjstvo, na primer. In prostitucija, vendar ne v smislu javnih hiš, kjer so ponudniki uslug zavarovani in pod zdravniškim nadzorstvom, ampak kot izkoriščanje. Saj veš: Vzhod, Tajska... To so stvari, ki jih ne bi smelo biti. V primeru K4 oziroma Roza diska bi pa moral potegniti Še vzporednico, ki je zmeraj tanka linija med dobronamernim firbcem firbcem kot pozitivno lastnostjo človeka - in firbcem, ki gre na gejevski večer zato, da bi okrog govoril, kakšne kreature so Li pedri in se med heterosi delal norca iz njih ter se na kakšni večurni pivski debati nad njimi, najbolj milo rečeno, zgražal.
Jaz pa se bojim, da bi bil tudi ti, čeprav dobronameren fir-bec, označen s strani latentnih, homofobičnih in strahopetnih 'gejev', pardon, zlonamernih firbcev, ki se bodo morda s svojo pravo identiteto soočali šel« v enem izmed naslednjih življenj, za pedra. Ja, to je pa res prva stvar, ki jo človek lahko faše.
Med tvojimi dobrimi prijatelji pa sta tudi gej in lezbijka.
Pa kaj, on in ona vesta, da jaz vem, in to je še najmanj, kar bi lahko preprečilo, da ne bi bili kul frendî. Ni nujno, da se o tem pogovarjamo, pa nam je vseeno super. To je Čisto dovolj za normalen odnos dveh znancev oziroma prijateljev. Če hočeš pa globlje raziskovati, pa na obeh straneh zelo hitro naletiš na točko,
če si kolikor toliko normalen človek - normalen v smislu razvitih čustev - ko veš, da je tukaj zanj ail zanj kr ec, ker o tem nočeta govoriti. Ali pa jaz nočem govoriti o tem. Če se na tej točki srečaš in če natančno veš, kje je meja, si lahko totalno dober prijatelj, ne glede na seksualno usmerjenost.
Oprosti, naj ne zveni provokativno (ali pa naj), vendar me zanima, kaj bi se zgodilo, če bi ti jaz izpovedal ljubezen, ki pa je (skoraj) nujno povezana tudi s (homo)seksualnim interesom.
Po usmerjenosti sem heteroseksualec. Čisto na človeški način bi ti povedal, da nimam niti interesa niti firbca, da bi ti probal ugoditi. Ne bi ti pa zamerit, bog ne daj, le zakaj. Če jaz žensko ogovorim s seksualnim namenom, me lahko sklofta, lahko ml reče, naj se speljem, lahko pa mi lepo reče, da ni zainteresirana in mir. Predvidevam, da so tukaj relacije iste. O tisti filozofski varianti, da se nekje v vsakem človeku skriva košček blseksualnostl, pa rije ne bi razpravljal. Pri svojih šestindvajsetih letih bi verjetno ie vedel, če t se kje skrival, čeprav ni nujno.
Kaj pa, Če bi se te kakšen peder lotil nasilno, izključno za svojo lastno trenutno potrebno mimobežno potešitev?
Dopuščam možnost, ^a bi mi kakšen gej zatežil v slabem pomenu besede. Nasilno,,, Žal bi lahko zaradi takega incidenta zasovražil vse geje. Verjetno se isto zgodi pri spolno nadlegovanih otrocih, ki lahko seks za vekomaj zasovražijo. Človek sam po sebi, če nima vsaj malo vedenja o tem, še nima pravice nikogar obsojati. Mislim, da tega ljudje nimajo v naravi, da bi avtomatično obsojali drugačnost. Ce je nekdo dober do tebe, g imaš rad. Pika! Če ni nič do tebe, nimaš pravice, da bi te motil. Čutim, da nimam pravice homoseksualcev gledati postrani oziroma jih obsojati samo zato, ker to so. Včasih se sprašujem, kaj pripravi človeka, da začne gojiti negativna čustva do nekoga, do množice, do marginalrlih skupin,.. Se ti pa mora zares zgoditi nekaj slabeqa, da do nekoga čutiš strah oziroma sovraštvo.
Lepo si povedal, zares. Vendar jaz ne bi bil jaz, če bi bil z odgovorom povsem zadovoijen, Si za to, da iz duhovnega Jeporečja preideva na telesni libido?
Vsak človek mora nekaj doživeti, da lahko začne o tem razmišljati in si tako ustvari svoje lastno mnenje. Nejeverni Tomaž sploh ni tako slaba oseba, če gledaš svetopisemsko. Če gledaš na to tako, da praviš, najprej probaj, potem pa ocenjuj ali obsojaj ali karkoli. Samo zato, ker si človek, ti še ni dano vedeti vseh stvari. In dokler ne probaš...
Ampak ti homoseksualnega kontakta očitno za nobeno ceno ne boš probal. Jebes zarečeni kruh...
Prepričan sem, da se že toliko poznam, da lahko z vso gotovostjo potrdim, da je moja seksualna usmerjenost kristalno čista. Sploh se ne sprašujem o tem, ker to preprosto čutim. O tem tudi nisem nikoli razmišljal, kar najbrž tudi nekaj pomeni. Preprosto živim, kot živim. To je, mislim, zelo korekten in argumentiran odgovor na to vprašanje.
Andrej Karoli pravi, da je njegov žametni glas podoben žametnim vrtnicam, ker takšnih pač rii. Poslušalci se seveda s tem ne strinjamo, mikrofonski glas, kot se mu pravi oficialno, zveni namreč tako uradno. Andrej je samozavesten človek, zaveda se, da morajo biti njegove oddaje po profesionalni plati dobro zasnovane in prav tako dobro narejene oziroma izvedene. Zaveda se tudi, da je bila mukotrpna pot do tiste 'skorje', ko mu vsakodnevni odzivi ali klici ne pridejo več do živega; pa naj ga hvalijo ali pa pošiljajo v kurac. Prepričan je da se določen odstotek poslušalcev z njim ne bo nikoli strinjal, jim pa daje za to vso pravico. Ampak bistveno je, da je s svojimi oddajami zadovoljen sam. Sicer pa sprejema sama argumentirano kritiko, subjektivno p<a biez pomisleka zaviie. In te nekaj: njegove velike in večne oboževalke so ženske srednjih let. In to preprosto zato, ker sc z njimi pogovarja kol z najstniki. Andrej se sploh pogovarja z vsemi enako, fanti in dekleti, mladimi in starimi, ženskam 'zrelih' let pa tako omogoča, da se vsaj za kratke trenutke spet počutijo mlade. In malce Ludi zaljubljene. GUSTI LE"ls
jnfffvjt/]
21
m
i§lfp<
mM1' jr :

;.......'"»■, ■ §
il J
-¿■JU»-
-.............
.........
ÜM\Í\



ARCfb^y M TO

i© »i
ill «M Mil "HI


■II!« li^ttli!
Il:' .......... lí
lu'ilf "
...... III i .....
Il» I" ........» 1 .......1111 ......""........
' »iMi
i
nil II IUI Hl'
1,1 .¡;i

i ; ' "f • ž f f
• ' ' : V •/ ¥ i
ml III ...
' 'Í

-v —
Čeprav se v angleščini in številnih drugih modernih jezikih-] beseda "gay" redno uporablja za označevanje oseb, ki dajejo prednost erotičnemu stiku z osebami lastnega spola, se v humanističnih znanstvenih krogih njeni uporabi izogibajo. Razlogi za to niso razumljivi, saj izraz "homoseksualen" ni ravno zadovoljiva alternativa. Sestavljen je maka-ronsko - iz grške predpone in latinskega korena - in njegov najbolj očiten pomen je "enega spola" (kot "homogen" "ene vrste"). Ta opredelitev je ustrezna, ko se nanaša na zvezo ali spolno dejai e: spolni odnos, v katerem sodelujeta dve osebi "enega spola", je v resnici homoseksualen. Toda kaj je "homoseksualna' oseba? Je to oseba "enega spola"? Po analogiji bi domnevali, da je "homoseksualna" oseba tista, ki je nagnjena k "homoseksualnim" dejanjem. Toda pri koliko takih dejanjih mora oseba sodelovati, da postane "homoseksualna" - pri enem, dveh, desetih, štiristotih? Kaj pa oseba, ki o takem dejanju samo sanjari, pa želje nikoli ne uresniči? je tudi ona "homoseksualna"?
Alfred Kinsey2 je izdelal seaemstopenj-sko lestvico, na kateri oseba z izključno heteroseksualno izkušnjo predstavlja vrednost 0, oseba z izključno homoseksualno izkušnjo 6, oseba z enakovredno izkušnjo obeh vrst 3 in tako dalje, Čeprav je Kinsey skušal poleg vedenja upoštevati tudi fantazije, lestvica ni uporabna za označevanje oseb, za katere nimamo trdne zgodovine primera.
Razmerja med homoseksualno in heteroseksualno izkušnjo pri večini zgodovinskih oseb ne moremo izmeriti, in taka analiza bi, tudi če bi bila mogoča, pokazala bore malo. Če je, na primer, Aleksander Veliki imel spolne odnose s stotinami žensk in samo z dvema moškima, vendar je bil eden od njiju (Ba-goas) nedvomno središče njegovega erotičnega interesa, nam daje statis ca mo~ io zavajajočo podobo. Če je Tiberij na orgije na čapri povabil več mošk; kot žensk, iz tega ne moremo domnevati, da je bil njegov erotični Interes bolj homoseksualen kot heteroseksualen.
Družbeni dejavniki lahko igrajo odločilno vlogo pri seksualnem izkustvu, o čemer priča primer velikanskega števila gej oseb, ki v visoko represivnih kulturah sploh nikoli ne izrazijo svojih seksualnih občutij.3
Glede na te težave - mnoge od njin so za raziskovalce precej nevšečne • se zdi verjetno, da odpor akademikov do izraza "gay" ne izhaja toliko iz navdušenja nad izrazom "homoseksualen", kot iz njihove splošne nenaklonjenosti do uporabe razširjenih neologizmov. Kakor koli upravičena je ta težnja na splošno, je v tem primeru zgrešena. Kljub dozdevni starosti je izraz "homoseksualen" relativno nov; skovali so ga nemški psihologi v drugi polovici preteklega stoletja. V angleščino je bil sprejet v začetku tega stoletja4 in še nekaj desetletij po nastanku so mu ognjevito nasprotovali ravno zaradi bastardnega izvora in nejasnih konotacij.5
Nasprotno pa je izraz "gay" (v obravnavanem pomenu) nekaj stoletij starejši^ od izraza "homoseksualen" in se na splošno uporablja veliko bolj natančno: večina govorcev ga uporablja za opis vanje oseb, ki se zavedajo erotičnih preferenc do lastnega spola. Z oblikovanjem samodoločevalne kategorije se izognejo najresnejši hibi izraza "homoseksualen" (tj. kdo je in kdo ni).V zaporu, na prime'r, veliko ljudi sodeluje pri homoseksualnih dejanjih ali celo v zvezah, ne da bi se imeli za "geje". Več kot ena tretjina odraslih moških v ZDA je imela homoseksualno izkušnjo,7 kar pa ne pomeni, da bi se jih enak odstotek označil za geje.g
V pričujoči študiji zato uporabljamo pridevnik "homoseksualen" v izvirnem pomenu tj. "enega spola" (kot v "homoseksualen zakon") ali eliptično v pomenu "oseba s pretežno homosekual-nim erotičnim interesom" ("homoseksi alna oseba"). Izraz "homoseksualnost" se nanaša na splošni pojav isto.spolne erotike in je najširša od uporabljenih kaLegorij; vključuje vse seksualne pojave med osebami istega spola, bodisi da
gre za rezultat zavestne preference, sub-limirano željo ali posledico okoliščin. V nasprotju s tem se izraz "gej/gejevski" v smislu razločevalne značilnosti nanaša na osebe, ki se zavedajo erotičnega nagnjenja do lastnega spola, ali, bolj ohlapno, na stvari, povezane s takimi ljudmi, kot recimo "gejevska poezija". "Gejevska seksualnost" se nanaša samo na erotiko z zavestno prefenco. Ta knjiga prvenstveno obravnava gej ljudi in gejevsko seksualnost, vendar se mora nujno podrobno ukvarjati tudi z drugimi oblikami homoseksualnosti, saj je v lakih zadevah pogosto nemogoče potegniti jasne ločnice, pa tudi ker mnoge družbe razlik sploh niso priznavale
Nasprotje od "homoseksualen" je "heteroseksualen" in v naši študiji ga uporabljamo kot njegovo nasprotje: "hete-roseksualnost" vključuje vse seksualne pojave med osebami različnih spolov, naj gre za zavestno preferenco, posledico okoliščin ali sublimirano željo. Nasprotje izraza "gej" v vsakdanjem izražanju je "straight". Njegovo uporabo težje zagovarjati kot uporabo izraza "gej" v skoraj vseh ozirih: nima dokazljive zgodovine,9 njegove konotacije so še manj natančne kot konotacije izraza "heteroseksualen" (lahko se nanaša tudi na osebe, ki so na splošno konzervativne ali ne uživajo drog itd.) in vzbuja negativne implikacije z zvezi z nasprotnim izrazom.iq Zato je nasprotje izraza "gej" v tej študiji "negej", izraz, ki utegne začuditi nekatere bralce, ki pa ni nič manj upravičen kot so izrazi "nejud", "nekatolik", "nenemec" ali podobno.
Ta terminologija ima prednosti, ki presegajo semantično natančnost. Beseda "homoseksualen" implicitno namiguje, da je osnovna razločevalna značilnost gej ljudi njihova seksualnost. Ni dokaza za to, da bi bili gej ljudje kaj bolj ali manj seksualni od drugih, in s stališča zgodovinarja je tako tiho namigovanje neopravičeno. Izraz "gej" dopušča bralcu, da naredi svoje zaključke o relativni pomembnosti ljubezni, naklonjenosti, predanosti, romantike, erotike ili spolnosti v življenju tako označenih oseb.
Seksualni interes in njegovo izražanje med človeško populacijo se izredno razlikujeta, in seksualni interes neke osebe je lahko šibek kljub temu, da se zaveda, da jo privlačijo osebe istega spola, in se zato na nek način razlikuje od večine.
Razen tega se beseda "homoseksualec" bolj uporablja za moške kot za ženske. V medijih se pogosto pojavlja zveza "lezbi-jke in homoseksualci", zato izraz "gej ljudje'' v tej študiji bolj jasno vključuje oba spola. (Naj v tem kontekstu pripomnimo, da sploh ni zanesljivo, da mladostniki nimajo jasno opredeljenih erotičnih preferenc, in izraz "gej ljudje" bolj vključuje to spoznanje kot izraz "homoseksualci", ki na splošno evocira mentalne podobe odraslih.)
Tudi samim gej ljudem je očitno ljubši izraz "gej", ki so si ga nadeli sami, kot pa "homoseksualen", ki je bil skovan in razširjen v kontekstu patologije. Uporaba označbe, ki je gej ljudje ne odobravajo, ni nič bolj opravičljiva kot uporaba izraza "črnec" po tistem, ko za temnopolte ni bil več sprejemljiv. Vseh seveda ne moremo zadovoljiti, vendar se zdi, da bi znanstveniki lahko brez velike škode zase pristali na razumno spremembo v terminologiji.11
Sorodno, vendar manj specifično semantično težavo predstavlja domnevna dihotomija med "prijateljstvom" in "ljubeznijo". V intelektualni tradiciji, za katero je značilna polarizirajoča logika in medsebojno izključujoče se kategorije, se zdi nerazlikovanje med tema dvema področjema človeških čustev precej resna zadeva, s stališča znanstvenika pa je vsaka razlika med "prijateljstvom" in "ljubeznijo" skrajno poljubna. Nihče še ni predlagal načina za razlikovanje med njima, in težko si predstavljamo preskus, s katerim bi ugotovili, ali je bila ljubezen neke osebe do druge prijateljska ali erotična. S fenomenološkega stališča se zdi verjetno, da sta "prijateljstvo" in "ljubezen" samo različni točki na lestvici za merjenje psiholoških in fizioloških odzivov na drug« ljudi.
Z zgodovinskega stališča se zdi brezupno, da bi sploh lahko izvedli tako ločevanje, saj zmeda in dvom ne obstajata le v zgodovinarjevem lastnem referenčnem okviru ampak tudi v referenčnem okviru virov, ki jih uporablja. Razširjena predstava, da so antični Grki z izrazi 0tXta, epog in b;«jzt) dosledno izražali ločene kategorije čustev, je napačna; uporaba vseh treh je bila precej dvoumna in se je prekrivala. Glagol (¡>ilm> se lahko nanaša tako na brezs-trastno ljubezen kot na strasten poljub. Le na podlagi konteksta in preudarnega sklepanja lahko ugotovimo, kaj je mišljeno v določenem primeru.
V latinščini je dvoumnost bolj enostavna in bolj skrajna. Besedi "amicus" ("prijatelj") in "amans" ("ljubimec") sta izpeljani iz istega glagola - "amo" ("ljubiti") - in sta v veliki meri zamenljivi. Osebna intuicija ali prevladujoče mnenje navedejo prevajalce, da "amica" v he-teroseksualnem kontekstu prevajajo kot "dekle" ali "ljubljena", "amicus" v homoseksualnem kontekstu pa kot "prijatelj" ali "tovariš", vendar tako razlikovanje ni vnaprej upravičeno.^ 2 "Amicitia" ("prijateljstvo") se zanesljivo nanaša na kategorijo, ki se na nek način razlikuje od "amor" ("ljubezen"), vendar ni generično določtjivo točno v kakšnem smislu in v kakšnem razmerju do sodobnih predstav o "prijateljstvu" v nasprotju z "ljubeznijo". Posebno pri latinskih piscih, ki so bili pod vplivom grških idealov, je pravzaprav lahko bližje "romanci" v sodobnem kontekstu kot pa "prijateljstvu".
Zato je velikokrat nemogoče samo na osnovi besed razločiti, ali je neka oseba v grških ali latinskih virih drugo osebo "ljubila" ali pa je bila vanjo "zaljubljena". Ta zmešnjava verjetno ni naključna. Pravzaprav je verjetno, da so antične družbe poznale manj ločnic med "prijateljstvom" in "romanco" kot moderne; in anahronistično in netočno je, če raziskovalec namiguje, da je obstajala jasna dihotomija, ali če določen odnos umesti na eno ali drugo stran Zunanji dokazi o erotični naravi od-
nosov se zelo razlikujejo glede na kulturo in čas, pri čemer so najpomembnejši predvideni odzivi sodobnikov na izražanje ali opisovanje ljubezni. V klasični atiški literaturi ni bilo treba posebej omenjati erotične vsebine globokega odnosa med dvema moškima; domnevalo se je, da gre za ljubezenski odnos. (Ajshines pripomni, da Homer ni posebej omenil erotične narave prijateljstva med Ahilom in Patroklom, "ker je verjel, da bo globina njune medsebojne naklonjenosti razgledanim v njegovem občinstvu očitna" (Proti Timarhu 142). Prav nasprotno: odsotnost erotike bi vzbudila presenečenje; veliko bralcev ne dojame tega kot bistvo Alkibijadove zgodbe (Simpozionu, 216C-219) o preživeti noči s Sokratom, po kateri je vstal, "kot da sem preživel noč pri očetu ali starejšem bratu". Sokrat se očitno ni vedel tako, kot bi poslušalci pričakovali, in jih osupne z nenavadno zadržanostjo, ki je ni pričakoval niti Alkibijad.
Ker je grška tradicija močno vplivala na rimsko pisanje, je verjetno, da so mnogi cesarski pisci pričakovali, da bodo opisi globoke ljubezni med moškimi dojeti več kot samo prijateljstvo. Po izginotju te tradicije na Zahodu in vzponu sovraštva do istospolne erotike moramo biti mnogo bolj previdni pri ocenjevanju prekipevajočih romantičnih izlivov med osebami istega spola, ki so lahko hiperboličen izraz izrazito neerotičnega prijateljstva ali celo samo usmiljenja.
O takih negotovih primerih naj presodi bralec sam: ob pomoči podanega konteksta in opisov obravnavanega odnosa lahko pride do neodvisne osebne sodbe. Kjer je bilo mogoče, smo navajali opise lastnih čustev ljudi, ki jih obravnavamo. Zaključki o odnosih, o katerih se je ohranilo malo neposrednih dokazov, so bili narejeni prvenstveno glede na zgodovinski kontekst in ne na sodobna pričakovanja. V nekaterih primerih smo potegnili vzporednice med romantičnimi literarnimi izpovedmi piscev, ki se verjetno niso imeli za geje, in tistimi, ki so verjetno se. Pri tem nismo želeli vzbujati mnenja, da 50 bili prvi "latentno
lohn basn-cll 35
homoseksualni", temveč smo skušali razjasniti čustveni referenčni okvir, v katerem so bila presojana homoseksualna čustva slednjih. Primerjava literarnih opisov čustev Janeza iz Salisburyja do papeža Hadrijana IV in ljubezni Riharda Levjesrčnega do Filipa Francoskega, na primer, noče namigovati, da je bil prvi odnos gejevski, zato ker je bil tak drugi, marveč pokazati, da bi se Janez in Hadrijan, ki sta o svoji ljubezni pisala z izrazi, zelo podobnimi tistim, s katerimi je opisana strast med obema kraljema, odzvala na homoseksualno čustvovanje drugače kot sodobni kleriki, ki svojega prijateljstva z moškimi ne bi opisovali na tak način. Trditi, da kljub literarnim vzporednicam med obema odnosoma ni nobene podobnosti, ker sla biia |anez in Hadrijan duhovnika, bi bilo prav tako sprevračanje, kot če bi take podobnosti pograbili za dokaz, da sta bila odnosa enaka.
Prav tako ne smemo pozabiti na omejitve vestne znanosti. Od zgodovinskih virov ne moremo pričakovati in ne smemo zahtevati "dokazov" o čustvenih stanjih Glede na to, da niLi posamezniki sami pogosto niso brezpogojno gotovi, ali je njihov odnos erotičen ali ne, je nestvarno pričakovati, da bodo antična i srednjeveška pričevanja nudila zanesljiv način za razločevanje med prijatelji in ljubimci. Celo za tako izmerljive zadeve kot je prebivalstvo antičnih mest, se morajo zgodovinarji zadovoljiti s približnimi ocenami; ni pošteno, da bi zahtevali več, ko gre za čustvena stanja, ki jih niti sodobna humanistična znanost ne more izmeriti ali razlikovati med njimi.
Opombe:
11zraz "gay" (ali "gai") se v istem pomenu kot v angleščini uporablja tudi v francoščini, nizozemšč i, danščini, japonščini, švedščini n katalonščini. Vedno bolj je razširjen tudi v Nemčiji in med angleško govorečimi zgornjimi sloji v mnogih kozmopolitskih področjih drugih držav. Zelo malo jezikov pozna enakovreden izraz. Ka_st.ifj.ski "entendido" je verjetno najbližji nesramotilni oznaki,
ki jo uporabljajo gej ljudje sami. Nemška "Warmbruder" in "schwul" sta manj poniževalna kot francoski "tante" ali "comme ša", nista pa povsem enakovredna izrazu "gej". Ker je ideja d o-tomije homoseksualno/heteroseksualno relativno nepogosta, ima le malo dru-cih jezikov ustrezen izraz za "homoseksualen". Hebrejska beseda "miščav za-hur", ki se uporablja v pomenu "homoseksualen", se etimološko popolnoma razlikuje od psiholoških implikacij slednje. Arabci uporabljajo izraz "Ml" (privrženec Lota? Glej poglavje 7, op. 95), ki pa na zgolj implikacije besede "sodomit": tj. izrecno seksualno, ne emocionalno in ne nujno homoseksualno; tudi mož in žena lahko storita "sodomijo". Moderni grški izraz ono^vAo^iAog je nova beseda, skovana kot posnemanje izraza "homoseksualen", in je klasična ali patristična grščina ne poznata.
2Kinsey in sod., Sexual Behaviour in the Human Male, str. 638-641. 1 je "pretežno heteroseksualen, samo priložnostno homoseksualen"; 2 "pretežno heteroseksualen, vendar več kot priložnostno homoseksualen"; 4 in 5 nasprotno.
^Resničnost dihotomije homoseksualno/heteroseksualno bi lahko spodbijali in tako bi se odzvala tudi večina antičnih piscev. V najboljšem primeru se ti kategoriji uvrščata skupaj glede na samovoljno izbran vidik seksualnih dejanj - spol udeležencev -, znotraj katerih so si različice spolnega vedenja bolj različne kot podobne. "Heteroseksualnost" obsega vse od vročičnih orgij Markiza de Sada do zadržanosti Kraljice Viktorije, od fetišiziranja škornjev do ljubezni med Browningovima. Poleg tega ni zanesljivo, da je za večino ljudi spol drugega udeleženca tisti, zaradi katerega je neko spolno dejanje zažel-jeno ali ne; veliko ljudi bolj vzburi vrsta dejanja (penetracija, oralna stimulacija itd.) kot pa oseba, ki v njem sodeluje, in nekateri ljudje se odzovejo samo na svetlolase ali modrooke partnerje. Taki ugovori so tehtni, vendar služijo zgolj za dokazovanje neizogibne šibkosLi
klasificiranja človeškega vedenja: diho tomija homoseksualno/heteroseksualno je površna in nenatančna in pogosto več zakriva kot pojasnjuje; vendar se kljub temu ujema z vrstarr dejanj in občutkov, ki jih razlikujemo po tem kri Leriju, in dejstvo, da so lahko klasificiranj tudi drugače, ne izniči omejene veljavnosti delitve.
4 John Addington Symonds omenja "homoseksualne nagone" v delu A Problem in Modem Ethics leta 1891, šest let prej, kot prvo objavo navaja Oxford English Dictionary. Izvleček razprave je vključen v Reade, str. 248-85. Marca 1899, ko je bil objavljen zvezek OED, ki je obsegal črko H, beseda "homoseksualen" še ni bila dovolj znana, da bi bila vključena v slovar. Prvič se je pojavila v dodatku (str. 407) kakih 40 let kasneje. Pred tem je angleščina za opis tistih, ki so sodelovali v homoseksualnih dejanjih, uporabljala izraz "sodomite", vendar ta beseda ni vključevala erotične preference, saj je bil ta koncept v času, ko je nastala, večinoma nepoznan. Proti koncu 19. stol. sta bifa med moškimi gejevskrmi pisatelji in tistimi, ki so jim bili naklonjeni, priljubljena izraza "Ura-nian" in "urning". Prvi je izhajal iz Faid-rovega govora v Platonovem Simpo-zionu, v katerem opiše gejevsko ljubezen kot "nebešk0"0vpaui0s hete-roseksuatne strasti pa kot "prostaške", medtem ko je bil "urning" verjetno popačenka. Izrazi kot so "inverzija", "vmesni spol", "tretji spol", "homogena ljubezen" itd. so se uporabljali za "homoseksualnost", preden je bila ta sprejeta v angleščino, in je do tridesetih let našega stoletja nadomestila vso predhodno terminologijo.
^Havelock Ellis je leta 1897 izraz "ho moseksualnost" sicer uporabil (Studies in the Psychology of Sex, 1 1), vendar s pripombo, da je beseda barbarsko hibridna in da zanjo ne prevzema nobene odgovornosti.
^ Izvora izraza "gay" v obravnavanem smislu ni še nihče poskusil ra';skati in raznolikost upe rabe za'jleta njegovo
zgodovino. Provansalsko besedo "gai" so v 13. in 14. stol. uporabljali v zvezi z viteško ljubeznijo in literaturo in se je ohranila v katalonščini - provansalščini najbolj sorodnem živem jeziku - kot označba za "umetnost poezije" ("gai saber"), za "ljubimca" ("galol") In za odkrito homoseksualno osebo. Ni izključeno, da ni slednja raba izposojena iz angleščine, vendar to ne dokazuje, da "gai" ni pomenil "homoseksualen" že kdaj prej. Kult viteške ljubezni je bil najbolj razširjen na jugu Francije, področju, ki je bilo znano po gej seksualnosti, in del trubadurske lirike je bil odkrito homoseksualen. Poleg tega sta bila tako trubadurska lirika kot viteška ljubezen tesno povezani s heretičnimi gibanji na jugu Francije, še posebej z Albižani, za katere je veljalo, da so bolj naklonjeni homoseksualnosti. Mogoče je, da je izraz "gai" pridobil homoseksualne ko-notacije tudi izven področij, kjer so poznali celoten razpon trubadurske erotike. Bruce Rodgers v The Queen's Vernacular (San Francisco 1972), pod "gay" pravi, da gre za izpeljavo iz "francoske besede gaie iz 16. stol., ki pomeni homoseksualnega moškega", vendar ne poda nobene podkrepitve in tudi sam nisem odkril nobene. Številni evropski jeziki uporabljajo izraz "gay" ali analogne besede v zvezi s seksualno razvratnostjo. Grimm, Deutsches Wírterbuch (Leipzig 1 878) ima pod "gÑhe" (4) "iracionalen" ali "nepremišljen", kar spominja na srednjeveško rabo izraza axoyevaajjcuoi ("iracionalen") za gej ljudi. Ustreznejše vzporednice lahko najdemo v kastiljski "gaya" in starejšem angleškem izrazu "gay", ki sta označevala prostitutke oziroma življenjski stil moških, ki so zahajali k njim (za angleško rabo glej OED, pod "gay", A.2.a,b). Čeprav je razširjeno povezovanje prostitucije s homoseksualnostjo neutemeljeno (glej npr. Paul Gebhard, "Misconceptions about Female Prostitutes", v Medical Aspects of Human Sexuality 3, štev. 3 (1969): 2430), je staro in razširjeno. Zlahka si predstavljamo, da se je predstava o seksualni razvratností prostitucije prenesla na nemoralnost, ki so jo v sovražnih
okoljih pripisovali homoseksualnim osebam. V začetku 20 stoletja je bil izraz "gay" običajen v angleški homoseksualni subkulturi kot vrsta gesla ali šifre. V ZDA je bil izven pornografskega kontek-sLa prvič javno uporabljen leta 1939 v filmu Bringing up Baby, ko Cary Grant oblečen v žensko obleko vzklikne, da je "šel med geje".
7Najboljša statistika v zvezi s homoseksualnim vedenjem je bila objavljena v študijah Kinseyja in sodelavcev (Sexual Behaviour in the Human Male, Sexual Behaviour in the Human Female). Brake vabim, da si v obeh ogledajo poglavji z naslovom "Homosexual Outlet". Na žalost ljudje ti študiji večkrat citirajo kot berejo: da bi statistične podatke pravilno razumeli, jih je treba brati v izvirnem kontekstu. V pričujoči študiji uporabljamo številke, kot jih je interpretiral Paul Gebhard v "Incidence of Overt Homosexuality in the United States and Western Europe", v: National Institute of Mental Health Task Force on Homosexuality: Final Report and Background Papers, DHEW Publications štev. 729116 (Washington, DC: Government Printing Office, 1972), str. 22-30.
gMarsiko bi bil nedvomno negotov, ali je gej ali ne, oziroma bi zanikal, da je eno ali drugo. To ne odpravi prednosti dihotomije. Dejstvo, da mnogo oseb ne moremo strogo razvrstiti med svetlolase ali temnolase, ne dokazuje, da "svetlo-iaser" in "temnolasci" ne bi obstajali, ampak zgolj utemeljuje modrost dojemanja vsakršne klasifikacije živih bitij kot nepopolne. Kinsey verjame (tako kot Freud), da so se ljudje sposobni erotično odzvati na oba spola in da pod vplivom družbenih dejavnikov večina da prednost enemu ali drugemu (glej npr. njegov članek "Homosexuality: A Criteria for a Hormonal Explanation of the Homosexual", Journal of Clinical Endocrinology 1, štev. 5 (1941(: 42428; ali "The Causes of Homosexuality: A Symposium", Sexology 21, štev, 9 (1955(: 558-62). S tega stališča homoseksualne in hctcroscksualnc osebe niso predstavniki značilnih tipov, ampak
samo skrajne točke na drseči lestvici med izključno heteroseksualnostjo in izključno homoseksualnostjo, pri čemer se večina ljudi nahaja na sredini in se je zmožna odzvati na oba spola (vendar jih okoliščine često prisilijo k temu, da večino življenja svoj odziv omejijo na enega samega partnerja). Ce to drži, so "gej" ljudje tisti, ki so na Kinseyevi lestvici dovolj blizu homoseksualnega konca, da se imajo za predvsem homoseksualne.
9 Izraz "straight" je verjetno izpeljan iz zveze "straight arrow" (slov.: ravna puščica), slangovskega izraza, ki kaže na privrženost konvencionalnim vrednotam.
•jO V smislu, da "ne straight" implicira namerno zasmehovanje tistih vrednot, ki jih zagovarjajo "straight" osebe, in ne seksualne preference.
^ 1 Bralce, ki poznajo moderno gejevsko terminologijo, bo v knjigi, ki obravnava predsodke proti gejem, presenetila odsotnost splošno sprejetega izraza "ho-mofobija". Z izrazom poimenujemo iracionalni strah pred gej ljudmi in njihovo seksualnostjo. Za razliko od izraza "homoseksualen" je "homofobija" pravilno izpeljana iz grščine po natančni analogiji z mnogimi drugimi besedami. Glede na način izpeljave in zvezo med obema deloma besede, bi moral pomeniti "strah pred podobnim", ne pa "strah pred homoseksualnostjo" (kar bi pomenita "homoseksofobija"). Prvi pomen ni tuj trenutni uporabi izraza "homofobija", ker vključuje strah pred spolnim stikom z lastnim spolom, kakor tudi strah pred tistimi, kr so naklonjeni takemu stiku. Vendar ostaja odnos med obema pomenoma dvoumen in splošna privlačnost izraza "homofobija" temelji na površni podobnosti s "homoseksualnostjo".
12 Prim, grško moško obliko "trapog", ki je prevajana kot "tovariš", ženska oblika Vrarpo" pa kot kurtizana ali prostitutka.
jtf/ii} batnvll 27
[ portret
Kako čudno nenavaden i ki	-f*
narod slovenski. Kot i bi bili za vedno radi dolg časni, nevedni, zapostavljeni i osamljeni. Tako nam še ni usF lo v °™t0 lansirati niti ene same filmske .	Kaj ■
s ov niti v lastno ne. Ze res, da bi tako majhna nacionalna kinematografa -za katero se včasih vprašamo, ali sploh obstaja - lahko imela le okrnjen filmski sistem a je v narodu slovenskem nekaj, kar bi i0 klatilo, še preden bi jo rodilo. Saj radi senc alimo internac jlno starleto Ito
Ril	poznamo pa jo le iz križan... in radi se
Dohvalimo, da je bila Mira Sardoc povabljena Hollywood in da je Fassbinder za svojo Mario Braun najprej izbral Mileno Zupančič. Na srečo ta se obe ra e odločili za teatru zapisano življenje. Tako ju ni bilo pot J s uvati, odpadlo je vihanje no-■ unimi jralskimi bravurami. Ne, filmski iralec ne more biti vsak, najprej Imora biti v lik igralec, mamo jih, vendar i m m teqa ne bomo nikoli priznali. Slovenski Ifilm i : ni bil nikoli Hollywood, a to se Ine opravičuje, da ne bi na sv j el an naselij Izvezde, I bi bila lepa kot je boi ki Brad lpitt Ali nadarjena kol je fantomski Ewan ¡McGregor. Ali a oboje, kar s psihološkim
niansiranjem in elementi performansa zna in zmore združevati Ralph Fiene: ;. Pa kaj, filmske igralce res r gre ni ikoc d -no je celo sam mojster Hitchcock izjavil, da je najboljši filmski igralec tisti človek, ki
sposoben ničesar n re Li ze oobro. Ampak mi filmskih splo^ nikc nismo imeh, na filmu vedno gos';ovali le gledališki
i( alci	ia njih, v nobenem primeru ne
m |o in melo veljati. Na gledaliških deskah je potrebno nujno vživetje v igran) ,¡1 \	Jistanciranje od njega bi bi a
čista imira. Ponosni smo na nekateie velikane teatra, a da bi s< jim dame klanjale in 3C jodje sdkrivstll kot se je o dogajalo nekoč, ko se je po promenadi sprehajal , .{¡v Anton C rar - Danilo, tega jim pac nil li več ne bomo privoščili.' di plačevali
¡¡h r bomo nikoli več tako dobro, da bi se s t <siii vozili' Dramo, kot si je to < 'volje-va|, /lihaela Šaričeva, čepr^ e stanovala na Gradišču. Tudi ot zevali ne bomo nikoli > č nikogar tako zelo, ot smo Marijo Nablocko, 1 je cela Ljubljana klečala [ 1 njo. Nikc v č ne bomo nikogar tako zelo oven ali s slav. kot smo ¡Marijo Vero, katere soigralci na deskah velikih es epskih mest so bili velika kot
Paul Wegener, Marlene »¡etricl in |osef Kainz, Ij bljenec Ludwiga ll., Bavari ?ga.A c, v ir vse to pripoveduje ? .ato, ker ne turnem zakaj, takole kot sedaj ( ed nenoj, še ni sU pred filmsko mero. Prepričan em namreč, da se m« nji a ne vzpostavil samo neki prividm čustveni cdnos, ampak pravo in aresno ljubezensko >er i. Okej, morda že jutri, morda r^koč. Saj je ver dar še tako mlao in dobri al< se nikoli ne posts ijo Dc takrat pa x ljegov iom gledal šče in mi g dalci bomo njegovi gostje. Pri c hodu se m, sic ne bomo hinavsko in narejeno zahva-i ,1, za prigrizek, anr ak mu bomo is trene n odkritosrčno p. skali za metnisko
, radi se bomo vračali, vedno
,nva se bomo povabljali. Nikoli nas ne bo zavr I, nikoli nam ne bt odrekel. Mi pa b< spomin zapisovali naša sreča in jih pripovedovali svojim nec ®m, da jih bodo pripovedovali svojim vnukom.
za roza
foto: Frenk Ficííer
JSMOLEJ
luroš Smolej prihaja z Jesenic, ki so precej Isivo i klavstrofobično mesto. Nimajo
■	sonca, ki vznemirja - rt> i, ki P«™^
■	imajo pa enega najboljši ljubiteljih [gledališč pri ^as, amatersko gledališče rTone Čutar". Tu je torej usoda izrekla svo, Ida se nemu, tea tj oc Jtroštva zap
|mu ime u. Levji delež "krivde" za 3 nc | [por Škrlj, sicer tudi sam dolgoletni uspes d Gledališki esenjak, ki je bil njegov uctel, in r =ntor, se danes pa s ponosom sprem-if[ia vsak r :gov odrski korak. Drugih opcij Isploh i i koli ni bilo, postati igralec bila Injeaova i /a in zadnja želji Z blaz m ros-Ipeklom j planil p^e. gledališko smerna Iki je ■ soja o ijegovem talentu. V ik Ltres r ilo treme in veliko f zitivne en -|qije:'d< al ga je. Zdaj ko Akademijo polčasi že zapušča, je kai kam nosti 3icen Iza študentskimi leti, razgibanim urni i m I pestrim tempom življenja. Ne pa tudi za |šolo same ki - čep iv v c« itru m poleg laledališča - ne daje pra h ustvarjali^ ¡možnosti. Ni prostorov, ni luči in r i pravih ¡ljudi I bc pa žal za olci, raseni letnik lso. Eden za crugega živijo, uspeha druge-|qa se veselijo kot svojega lastnega |Ljubljano obvladuje, ašel i je w_krog I prijateljev, Miz; sli I i Do tukaj, a i bo ■le mogoče. Še raje bi o.lal v obod 1Wn
■	poklicu, a razmere zanj vo najbolj uguo-p. . ,. nikoli niso bile, ig-alcev pa je
■	vsako leto wč. V naslednjih trel letih bo Ištirideset novih. Preveč za slovensko maj |nost:n a dejstvo, da samo najbe Ijs DSta-
Inejo. aradi, ?h uspehov, ki jih je ze dosc
Inel r >qova pot ne bi smela biti s k »n I jem tlakov na. Kljub vsemu sam vase ni
r;
portreti
on sam, to je zanj največji izziv, Profe jnalno pot je z vlogo Leslicja v bul-var.., To imamo v družini zastavil v PG Kranj, Odlična šola: spoznavanje profesionalnega teatra; ne preveč zahtevna, zato pa toliko bolj uspešna in neštetokrat ponovljena predstava. Umarijkanje umetniškega zadovoljstva je nadomesti! z izjemnim .idzivom publike. Zanima ga pravzaprav vse in še zdaleč ni osredotočen na en sam tip gleda-
spanje na lovorikah ni v njegovi domeni. Nerad qovori o vlogah. Ne da noče, ne more. igra jih in pokaže, drugi naj sodijo o njih. Tudi njegova življenjska vloga geja mu predstavlja problem v izpovedovanju. Ne da bi jo prikrival, v čemer bi bil kot igralec lahko izjemno uspesen, ampak preprosto težko najde besede za življenje, ki ga v tej zatohli majhnosti ne osrečuje do te mere, kot si zeli. Ali bolje, kot bi si 2a5luži(.
lO zvezdništvu pa... Že res, da je super, čel Ije nekomu všeč kot igralec, vsaj tako, če nej |še bolj pomembno, pa se mu zdi, da jej nekomu všeč kot Uroš, kot človek. Če pa sil že zvezdništva, potem si ga izključno v' smislu, popolnoma iskreno pove, da bi bil dobro materialno preskrbljen, Ne bi bil rad 'vezda v slabšalnem pomenu te besede, kajti včasih se zdi, da |e pri nas le taksno zvezdnistvo mogoče. Zato nikoli ne bi pristal na to, da bi z izpostavljanjem očem javnosti posta! ljudska last.
tako zelo prepričan, še danes ne. Če danes nekai narediš zelo dobro, pravi, to še ni nobena garancija za naprej. Mogoče bo čez leta, ko se bo ozrl nazaj, razmišljal drugače. Opazil bo, da so bili sedanji uspehi garancija za vse naslednje, ki se mu v prihodnosti šele obetajo. W nagrade je ze preje!, več kot marsikateri gralec v vsem svojem življenju. Najbolj nenavadna je prav gotovo Zlatolasker, ki so se -o v okviru študentskega sveta izmislili Študentje AGRFT sami V Molierovem Žlahtnem meščanu je zaigral Markizo in jo osvojil, nagrado namreč. Letnik združuje dvanajst študentov igre, in tekste, ki vsebj jejo ravno toliko nastopajočih in so povrh vsega še predpisani, je pravzaprav zelo težko izbrati. Tako je ženska postal. Takšna vloga je hvaležen šlof in če je narejena s pravo mero, se rado zgodi, da izpade komično in se vtisne v spomin. Tudi Severi evo nagrado je pre J za študentsko vlogo.
lišča. Že mogoče, da mu kdaj kaj ne bo 4et, vsaj poskusi! pa bi se rad v vseh. Klici iz Koreodrame je zato prišel kot naročen. Malce v dvomu je prišel na prvi pogovor, saj se marsikateri njegov kolega ali prijatelj ne bi drznil spustiti se po brzicah ko reo J dramskih voda. Čakala ga je velika vloga, a j tudi veliko dela. Dvakrat je premislil in sprejel. Frey je velik perfekcionlst, iz igralca izvabi natanko listo, kar si želi in hoče. Če pristajaš rta njegovo poetiko, mu moraš brez J pogojno zaupati in verjeti. Igralec moral svojo fasado podreti in v vlogo vložiti sebe, I kar ni fizična podoba, ampak njegov notra-l nji svet. Tako se je pripravljal Rimbaud na I Beg iz pekla. Energija je špricala na vse stra-l ni. Huda bolečina duševnega trpljenja nje-l govega junaka je zahtevala tudi močanl odziv feisa. Ni atlet in tudi z veliko kondiči-l ¡o se ne more pohvaliti, a gledališki oder jej kraj, kjer so čudeži vsakdanja stvar. Zgodili se je tudi takrat, ko si je med predstavo!
onma in izven
Za zgodovinskega in že tolikokrat preig-ranega Othello, ki je njegovo čisto nasprotje. Tudi fizično, saj se je kot droben svetlo-'asec moral preleviti v črnega mačota. Rad >.Tia takšne transformacije, pomenijo mu napor v dobrem smislu besede. Sebe prodajati na odru je najlažje, vendar Lo ni njegov namen. Ustvariti psihofizični lik, ki ni
W0- Con», Berlok
izpa nil ramo in jo s poslednjimi atomčki moči že naslednji trenutek namestil na . raje mesto. To mu doma a!» na cesti brez, krik in brez tuje pomoči nikoli ne bi uspele Bo pa Rimbaudu večno hvaležen, saj je bil zanj poplačan z največjo nagrado, Bor. likovo, ki si jo mlaci igralec lahko le poželi. Zelo srečen in zadovoljen je bil v tistem trenutku In še danes je lahko, kajti
i m na poti v Freyevo Koreodramo zgrešil Genetov Bolkan? Saj sem se vendar povsem odkrilo zabaval, povsem sproščeno smejal! Okej, igra se dogaja v kup-leraju, v svojih užitkih pa ni hinavec nihče, Niti publika, ki so jo sestavljali škofje, sodniki, generali in šefi policije, niti igralci, ki so postali dolgolase in dolgonoge kurbe vredne svoje... No ja, vredne naše vstopnine. Uroš Smolej je tokrat Carmen, kgrba v klasičnem smislu besede. Njegova/njena lepota ¡e »slepljujoča, lepota s presežkom Ko je Brane Crubar, šefica bordela Irma, zapela "Pirnsa cn mi' (Misli nama ko boš pel,.,), je pretopita publiki na dotik in rekla sveto resnico: Zdaj morate domov, kjer bo vse, bndile prepričani, še bolj lažno kot tukaj. Res, bolj lažno in se bolj žalostno, saj doma lepše od Uroša bilo ni nobene. GUSTJ LEBEN
»a
i


I «

! foto

à m
Ne, tudi "pesimistični mladi boemi", ki so v San Franciscu ustanovili gibanje "Renesansa" - in se pozneje označili za bitniško generacijo - niso večni, jack Keruac (1922 - 1969), je že leta iskal svoj mir "Na cesti", Ginsberg (1926) je odšel v nebesa letošnjega petega aprila, edino William Burroughs (1914) bo očitno še dolgo užival svoj "Goli obed"..
Kot preostala dva je bil tudi Ginsberg homoseksualec, a to sploh ni pomembno, če navedem, da je bil nedvomno največji pesnik svoje generacije. Bil pa je tudi vsakovrstni ekscentrik, ki ni dovolil, da bi mu življenje polzelo skozi prste, glavo in srce. Bil je štopar, kjer so ga čakale skale homoseksualnosti, alpsko zašiljeni kurci in kraško vrtačaste ritnie lukenje. Bil je bitnik, ki je zavračal racionalno življenje, in v lovu za flower power iskal vrnitev k naravi, Bil je poet, ki je svojo poezijo najraje bral nag. Bil je guru, ki je odšel na drugi svet zato, da bi tam nadomestil že nekoliko (z)dol-gočas(e)nega boga. je eden redkih, ki je v svojem življenju izkusil vse: od ozkih kolovozov do širokih avtocest, od mehke rnari-huane do trdega heroina, od piva do špirita. In čeprav ni bil lep kot Lord Byron, se mu v postelji ni mogel upreti noben fant. in ne samo petdeseta in šestdeseta, njegova leta so vsa. Ginsberg pa seveda še zdaleč ni bil samo bitnik, budist, homoseksualec ali neteistični Žid, kot se je sam označil, ampak tudi izrazito protestniška in politično profili rana osebnost, ki je imela zaradi izražanja preveč liberalnih in radikalnih stališč neprestane probleme z vladajočimi strukturami. Prav tako pa tudi z založniki, saj so med drugim z njegovo pesniško zbirko "Howl" sprožili pravi škandal zaradi domnevnega pohujšanja in homoseksualnega podtona. Znamenita zbirka "Kaddish^ahd Other Poems" je naletela že na dovolj zmeren oziroma sprejemljiv odziv. Končno so tudi purîtânski Američani spoznali, s kakšnim umetnikom imajo čast opraviti in tako so mu leta 1972 podelili najvišjo ameriško nagrado za literaturo, National Book Award. No. zdaj ga v zvezde kujejo vsi, nemara samo zato, ker se je med zvezde resnično in dokončno preselil sam. GUSTI GORAN L.
P.S. Kako zanimivo, le kak teden pred njegovo smrtjo smo končno tudi Slovenci dobili Ginsberga v prvi samostojni knjigi izbrane poezije, ki jo je izdajatelj KUD France Prešeren dovolj pomenljivo poimenoval "Blebetanje neskončnosti". Prevode je "zakrivil" Primož Kuštrin, obsežno in zanimivo spremno besedo pa je oskrbel Uroš Mozetič. Prepričljivo priporočljivo!
Allen Ginsberg: Dečko sladki, daj mi svojo rit (pesem je i/šla v antologiji Drobci stekla v ustih, Aleph 89, prevedel pa jo je Zdravko Duša)
Dečko sladki, daj mi svojo rit
naj te cmoknem na obraz, ti vrat poSižem
se tvojih ustnic dotaknem, ti jezik podražim vršiček jezika
z nosom ob nos, tiho tipam
si že kdaj z moškim spal?
prst počasi drsi po presredku
dol do mokrote iz danke na svetlih dlakah med hlebcema iz oči v oči, zameglitev, solza muke ob tem pogledu -
Le daj, dečko, s prsti skoz moje lase
Pocukaj mi brado, me poljubi na lice, z jezikom mi pojdi v uho,
ustnice mi pritisni na čelo
- na ulici sem te spoznal nosil si mi prtljago -
Z roko mi pojdi dol med noge
in potipaj, ali ga imam, klinca tička finega
vročega v stisku tvoje dlani,z nežnim prstom na glavici -
Daj no le daj našobi se in me poljubi, z mokrim jezikom, odprtih
oči -
zver v živalskem vrtu, ki zre iz lobanjske kletke -Nasmeh, tu sem in tukaj si ti, z dlanjo ti drsim ob boku od bradavice vzdolž prsnega koša mehkokoznega mimo trebušnih žil, po mišici v tvojo svilnosijočo koračo prek dolgega kurca dol do desnega stegna po voljni poti mišične stene nazaj gor do hradavičke -Daj zdaj skloni se dol noter do grla pogoltni mi klino do korena jezika kurca čvrstega.kurca -
bom jaz tebe ravno tako po nežni kurčevi kožici, rit ti poližein -Daj no Daj, razpri se, noge vsaksebi na tale vzglavnik pod rit
Na vzemi tu je vazelln in erekcija tu je tvoja rituška ljubko privzdignjena - tu je
vroč kurac pred nežnimi usteci tvoje danke - sprosti se naj ti gre not -
ja ja samo sprosti se Carlos ej daj mi ga not, ljubim te, ja pa kako si se sploh znašel tu razen tega poljuba tega objema teh ust tega para oči, ki zreta gor vame, teh čvrstih počasnih sunkov te mehkobe tega slastnega vzdiha olajšanja?
ginsberg 35
	
	teater
	
NOC S SASHO

-30.1.97
Gospa Desa Muck je že leta 1992 ugotovila: "Pravega gentlemana odlikuje nenasilnost, obzirnost in širina. V filmih sem videla v< ko takšnih moških, v živo pa nobenega. Če pa je vendarle kje najti kakšnega, se pokaže, da je homoseksualec..." (Mlad a št.5, 1997). Vsi geji tega sveta bi morali strniti svoje vrste n se j zahvaliti za tako nezaslišan kompliment. Žal pa je neresničen tako zelo, kot je neresničen tudi tak gejevski gentleman. |e nam-r< tudi in samo človek. Vem, ve ženske si boste se naprej vse življenje prizadevale pečati gcntlcmane, pa čeprav boste pri tem kar naprej trkale ob moške z napako. 7 napako, ki se imenuje homoseksualnost. Res, udarile ste mimo, morda še bolj kot se zavedate, kajti dvomim, da sle pomislile na nas geje, ki iz dneva v dan živimo s temi "homoseksualnimi gentlemani", ki jih ve, ženske, niti na filmu ne morete dosanjati. Kakšno noč v Krotendorfu bi vam prav rad predstavil naše "rožnato" življenje. In čeprav bi ležala skupaj, bi se lahko počutili
povsem mirno, skratka, kot da počivate v "no-man's-bed". Ne bi se vas niti dotaknil, lahko pa bi naredila intervju za Revolver, kar je že dolgo časa moja skrita želja. In če boste takšno noč res pripravljeni deliti z mano, je najmanj, kar vam lahko obljubim - in verjemite, to sploh ni tako malo, kot zveni na prvi pogled - povsem varna bo! Saj res, o varnosti sem hotel govoriti oziroma o nevarnosti, če preživiš noč s Sasho. Pa od mene vendar ne morete pričakovati pridigarsko moralističnih in še manj zdravstveno preventivnih napotkov. Za to je na tiskovki poskrbela dr. Evita Les-kovšek z "zaščitno akcijo" v obliki brošure "Pogovarjamo se... AIDS", na premieri pa so cg!o radodarno delili rdeče jienLlje. Vse skupaj je v meni zbudilo komaj zadržano besnilo. Eno je ozaveščanje v vrtcih, šolah, cerkvah in družinah (?), drugo pa teater, ki mora skrbeti samo za svoje umetniško poslanstvo (!). In če tega izpolnjuje dovolj kvalitetno, je to povsem dovolj, četudi gre za gejevsko dramo, ki se je nobeno resno gledališče ne more oziroma ne sme izogniti. Samo za primer, pa naj ne zveni ironično, naj vprašam, kaj bi se zgodilo, če bi ob
premieri Partljičeve komedije "Politika, ljubezen moja," vse mogoče in nemogoče stranke delile svoje politične pamfiete.
— intermezzo —
Le dva dni pred premiero v MCI e RS1 (28.1.97) predvajal radijsko igro "Tako kot zdaj živimo", ki jo je napisala znana ameriška esejistka Susan Sontag. Delo je prejelo najvišje priznanje, prix futura '91, na istoimenskem festivalu v Berlinu, zgodba pa govori o človekovi popolni nemoči v boju proti aidsu. Avtorica nam tenkočutno n krije razmišljanja in doživetja skupine oseb, povezanih s prijateljsko druščino, kr se mora nenadfintei sončiti in živeti z umirajc im prijateljem, obolelim za aidsom. Njegova bolezen in zdravljenje spremljajo po eni strani z moralnimi predsodki ter očitki v stilu mestnih govoric, po drugi strani pa kot bolnikovi iskreni prijatelji svoj lastni nen.ir, strah in obup. Preostane jim le, da kot neme priče vztrajajo pri postelji umirajočega prijatelja, ki iz življenja odhaja brez besed, ...in Max in fllen in Greg in Tanya ill Orson

in Steven in Frank in Jenny in Quentin in Kate in Betsy in Victor in Wesley in Tony in Ira in Paula in Donny..,
-	Ampak, kaj ti ne misliš, da bi bil zdaj res že zadnji čas, da gre k zdravniku? Zakaj vedno Domisliš na najslabše. Ljudje še zmeraj obolevajo za navadnimi boleznimi, groznimi boleznimi, veš. Zakaj misliš, da ima prav tisto? - Hočem samo, da bi razumel, kakšne možnosti ima. Večina jih tega ne razume in zato ne grejo k zdravniku in ne opravijo testov. Prepričani so, da tu ni mogoče ničesar storiti, Ampak, aH je zares mogoče kaj storiti?
-	Odkar je v bolnici, se mi zdi, da se počuti bolje... Ko je zvedel najhujše, je to prišlo skoraj,.. - Kot olajšanje, udarec?... G lavno je, da noče biti sam. - Prvi teden je bilo veliko ljudi. Ljudje se ne bojijo več. - Včasih so jih celo ocevali v bolnici in na vratih je bilo opozorilo za nalezljive bolezni.
V nobenem primeru mu ni Ireba več nositi rož. Zadušil se bo od njih. Niti ene same ni več mogoče spraviti v tisto sobo,
-	Saj veš, Quentin je bil pred kratkim v njegovem stanovanju in veš kaj je rekel. E antinska ikona nad njegovo posteljo je zginila In dve ruski šatulji iz lakiranega lesa tudi. - To je že vedel. Prepričan je, da jih je vzel fant, ki se ga je pred kratkim znebil. Videti je bilo, kot da se sploh ne sekira. -Zmeraj je bil tako radodaren. - Čeprav ima rad lepe stvari, ni navezan na nobeno. - Kar > za zbiralca precej nenavadno. Kate, kaj pa
je? Sem kaj narobe rekel? - Ne, ne, samo začeli smo o njem govoriti na tak način. V retrospektivi. Kot da ga ni več, kot da je že zgodovina.
-	Včasih pomislim, da je ta navada, da se vsak dan ali vsaj vsak drugi dan oglasimo v bolnici, samo način, kako se poskušamo trdneje definirati. Nismo bolni, z nami je vse okej, ne bomo zboleli.
-	Dejansko pa je kar najbolj verjetno, da bo kateri od nas slejko-prej pristal tam kot on.
-	Rekel sem mu, da je glavno, da ostane v formi. Ti si vendar borec, sem mu rekel. In ti ne bi bil ti, če ne bi bil, kajne? In je rekel: To pa to! Se dobro, da ga ni staknil predlanskim. Zdaj je že toliko znanstvenikov, toliko timov, ki se ukvarjajo s tem. Vsi se pehajo za Nobelovo nagrado. Rekel sem mu to, pa je samo suho pribil: ¡a, moj tajnik je bil pa kar v redu...
-	Ampak strinjal se je že, da se bo obrnil na Victorjevega vizualiza-cijskega terapevta. - Sploh ne razumem. Kako bi lahko? - Bistvo vizualizacijske terapije je... - ...da gledaš na bolezen kot na entiteto... - ...ki ima obliko, obris, nekaj, kar lahko začasno vzameš pod streho. - In se potem tega tudi znebiš. Ampak to, kar ima on, je tako totalno... - Oziroma bo v nekem trenutku prav gotovo
postalo.
-	Louis je rekel, da govori samo s tistimi, ki pogosto prihajajo na obisk. - Ampak, saj to se samo po sebi razume. - Mislim, da celo šteje. - Cisto odkrito ti rečem, da mi gre na živce vse to rivalstvo, vse to prerivanje za položaje okrog postelje človeka, ki je vendar resno bolan. Edina beseda za to je vulgarnost. - Ampak, saj vendar smo rivali, ali ne? Vsak je v tekmi z vsakim. Za najmanjši namig z njegove strani, češ, tvoj obisk mi je bil v posebno zadovoljstvo. Vsakdo bi se rad počutil resnično zaželjenega. Resnično najbližji in najdražji. - Ob nekom, ki nima otrok, niti ni poročen niti nima uradnega ljubimca, je to neizogibno. Mi smo njegova družina. In vsi ji pripadamo: njegovi bivši ljubimci, prijatelji, znanci.
-	Skupna usoda, nekaj povsem naravnega kot... - Kot smrt. Če samo pomislim na vse tiste zares pomembne in dragocene ljudi... -...ki ne bodo dosegli svojih osemdesetih. -Kaj to pomeni za kulturo kot celoto? • Ampak, saj to ne more večno trajati. Ne more! Enkrat bodo morali priti na dan z...
-	Pa si se kdaj zamislil o položaju ljudi, ki ne umirajo. Tistih, ki se jim jih je posrečilo obdržati pri življenju Ostanejo prenašalci za vse življenje. To se pravi, če ima sploh kaj vesti, ne bo šel nikdar z nobenim spat. Mislim, zares spat. Z užitkom, tako kot bi rad. Ampak to je še vedno bolje kot smrt.
-	Govorila sva o tem na neki zabavi. Uila sva že precej okajena in počutila sem se rahlo
trapasto. Mislim, ni ravno lahko zahtevati od starega razvratnika, naj odneha. Ni mi bilo ravno veliko do tega, da bi mu igrala starejšo sestro. - Res je, zmeraj je ženske potiskal v takšno vlogo. - No, ja, kakor že, rekla sem mu, upam, da boš malo bolj pazil. Pa je rekel: Ne, ne bom, na kraj pameti mi ne pade. Ne morem, seks je zame preveč pomemben, Zmeraj je bil in če jo skupim, jo pač skupim. - Zdaj ne bi več tako govoril. - Kaj ne misliš, da bi bilo z njim še slabše, če bi nehal že pred tremi leti, pa bi ga zdaj ravno tako imel.
Kaj misliš, koliko časa bo še? - ¡a, precej premišljujem o tem. In kdo ve, vem, kaj boš rekel, koliko med nami jih bo še... ...in Donny in Paula in Ira in Tony in Wesley in Victor in Betsy in Kate in Quentin in jenny in Frank in Steven in Orson in Tanya in Greg in Ellen in Max...
Delo, v katerem Roberta, umirajočega (in umrlega) zaradi aidsa, nismo slišali, je za radio priredila Valerija Stigele, režrrala pa Elza Rituper. Glasove njegovih ljubimcev, prijateljev in prijateljic pa so prispevali Zvone Hribar, Sandi Pavlin, Slavko Cerjak, Marko Simčič, Olga Kacjan, Marinka Štern, Berta Bojetu, Milena Janežič in Ivan Rupnik. Igra je bila posneta v studiu RS, novembra 1992. S presunljivim glasom Freddieja Mercuryja pa se je pomenljivo pričela in končala, s skladbo "The Show Must Co On:'
, J NOČSSASHO (nadaljevanje)
Režiser predstave Dušan Mlakar je na tiskovni konferenci pred premiera med drugim povedal: "¡a, vsi režiserji smo pred vsako premiero pod stresom, kajti vso energijo vložimo v predstavo. Veliko razlagati vnaprej se mi ne zdi ne smotrno niti pametno, sem pa zelo vesel, da mi je MGL ponudilo ta tekst v režijo. Prav tako pa sem vesel tudi, da sem imel možnost in čast delati z izvrstnimi igralci, ki so z vso svojo profesionalno energijo zagrizli v problem predstave. Problematika seveda ni vesela, to je današnja žalost. Gre namreč za to, da pokažemo izsek iz delčka življenja nekih žalostnih usod, ki so naključno povezane s tragično osebo, ki pa v predstavi ne nastopi. Igra ima svoj humor, svojo poezijo in resnično v užitek mi jo je bilo delati, kajti fantje so delo resnično resno zagrabili. Imel sem še dva odlična sodelavca, scenografa Klavdija Palčiča in kostumografko Marijo Vidau, posebej pa mora j omeniti še Aljo Predan, ki je okrog tega projekta zbrala ves referenčni material. " Afja Predan pa je bila tudi dramaturginja predstave, zato je prav, da prepustim nekaj tehtnih besed tudi njej: "Torej igra, ki jo prikazujemo, spregovarja 5 pozicije homoseksualne populacije. Govori o problemih te populacije. To je segment družbet ki je relativna številčen. V zahodnih družbah mogoče ša manj marginaliziran kot pri nas, čepruv je tudi pri nas relativno dosti aktiven, vendar na neki način kljub vsemu odrinjen in tretiran kot nekaj ekscesnega, bi človek rekel. Usode teh šestih ljudi, ki so vsi geji, so seveda usode ljudi sploh, s tem, da so seveda njihova živ-Ije ja zaznamovana s kugo 20. stoletja, to je z aidsom, in da se je v njih naselil panični
teater
A
strah: Kako zdaj preživeti to življenje in kako se obnašati v zvezi 5 to boleznijo. Sicer pa so to ljudje, ki tenomenalno čustvujejo, ki imajo zelo zelo velik spekter intenzivnih čustev, mogoče intenzivnejših kot heteroseksualni ljudje. Tu pa je seveda veliko posesivnost do partnerja na eni strani, na drugi pa še veliko nagnjenje do promiskuitete. Kar je seveda večno povezano s tveganjem okužbe ali pa kakršnekoli možnosti, ki pripelje do razkritja izdajstva. Skratka, to je igra o ljubezni in strahu. In bolezni, ki povzroča ta strah."
ERIC: Pa ti? (Pavza.)
CUY: Nekoga sem spoznal... oh, skoraj petnajst let je že tega - na univerzi. Od takrat sva se videla samo nekajkrat in ga tudi ne poznam več dobro. Ampak skorajda ne mine dan, da ne bi pomislil nanj. On pa... saj ne, da me ne mara. Dobra prijatelja sva, ampak prijateljev imam tako ali tako kar nekaj. Včasih si želim, da bi bili vsi ti prijatelji več kot prijatelji. ERIC: Ne vem, če bi se to obneslo. GUY: Vsaj priložnost, da to sam ugotovim, bi rad.
ERIC: je ta prijatelj |ohn? CUY: ja.
ERIC: Se mí je zdelo. Do njega si čisto drugačen.
CUV. Je tako očitno, kaj? ERIC: Ne. Samo tak občutek sem imel. GUY: Prvič sem ga videl v vrsti univerzitetne samopostrežne restavracije. Oblečen je bil v majico za rugby in kavbojke, na nogah pa je imel umazane telovadne copate. Naročil je hrenovke, grah in dvojno porcijo ocvrtega krompirja, čcžano iz kosmulj, sladoled in liter mieka. Bil je z dvema prijateljema in bili so precej glasni. Ampak vseeno je bilo na njem nekaj čisto posebnega - način, kako je vzel pribor, kako se je nasmehnil biagajničarki... tako sem bil zmešan, da sem na pito dal gorčico. To je bilo vse. Čez nekaj časa pa sva z Danielom postala prijatelja in Daniel mi je rekel, da ga je videl v gejevskem baru. Od veselja sem bil ves histeričen. John je bil povsem neverjeten, razumeš? Videti je bilo, kot da mu je čisto vseeno. Pet minut prej je igral rugby, pet minut kasneje pa v stranišču podiral bruce. Bil je s podeželja in povrhu še gej, kar ga je večkrat spravilo v težave, ampak vedno se je znal obraniti. Do vsega je imel distanco, nekaj, zaradi česar mu nisi mogel do živega. (Pavza.) On je edini. Si predstavljaš? r)aniel misli, da sem malo trčen in včasih se sprašujem, če sem res zaljubljen, ali si samo domišljam. Ampak po vseh teh letih še vedno čutim isto, kot sem takrat in to je najboljši dokaz, da sem res zaljubljen. Trapasto sc sliši, ne? Misliš, da je trapasto? EKIC: Si mu kdaj povedal? GUY: Ne.
ERIC: Pa mu moraš! Kaj če le jutri zbije avtobus?
GUY: To pa ni preveč verjetno, ne? Razen
če bi ga vozil Benny.
ERIC: Tukaj počakaj. (Odide na vrt.)
GUY: Eric, kaj se pa greš? Eric! (napravi
požirek.) O moj bog! (Napravi še en požirek.
john vstopi.)
JOHN: Eric je rekel, da bi se rad nekaj
teater	A
pogovoril z mano.
CUY: ja? je s tabo vse v redu?
|OHN: ja, je. (Siprižge cigareto.) Lušten je.
GUY: ja. ja, res je.
jOHN: Kaj si hotel?
GUY: Nič. Kar tako.
|OHN: Sem do vratu v dreku, a?
CUY: Če si boš kdaj zaželel malo družbe,
če bi hotel ostati nekaj časa pri meni, si
vedno dobrodošel.
JOHN: Hvala. Nikoli mi ni bilo jasno, kako da te se nihče ni pograbil. GUY: Res?
JOHN: Ja. Mislim, dober si, prijazen... Nobene pravice ni na tem svetu, kaj? No, enkrat boš gotovo srečal pravega.
Angleški dramatik Kevin Elyot je za to delo (mimogrede, pred kratkim ga je na filmski trak prenesel režiser Roger Michell) prejel kar štiri nagrade za najboljšo komedijo. Pri nas seveda ne more biti izvedena kot komedija v pravem smislu, pa ne zgolj zaradi "moraliziranja" vsebine, ampak zato,
o o
■e
ker je tovrstni izvirnik (prevod je oskrbel jakob Jaka Kenda) v naš prostor zelo težko prenesti na ustrezen način, saj je ta segment gejevske populacije in sploh mikrosveta znotraj samih sebe jezikovno še dokaj nerazvit, še manj pa uveljavljen. Sleng razpuščenih gejevskih žurk za zaprtimi vrati pa lahko tudi zaradi vulgarizmov v tem primeru povsem prezremo. Seveda pa dejstvo, da se domači avtorji s predstavo resnično niso mogli soočiti kot s čistokrvno komedijo, ostaja (zamujeni) problem. Zahodnjaki se že dolgo zavedajo (Rent... na Broadwayu, jt>ffrey... v Hollywo-odu), da jt* f^rsji in da sp solze lahko prikličejo samo še skazi smeli.
— intermezzo —
Teden dni po premieri v MCL pa je RS3 (7.2.97) premierno predvajal igro "Na sončni strani", ki si jo j« avtor Vinko
bova pa še malo rinila skazi ta najin skupni pekel.
Igra, ki se dogaja zelo danes, je na anonimnem natečaju, ki ga je razpisal Radio Slovenija, prejela prvo nagrado, kot najboljša igra v konkurenci radijskih iger za odrasle v letu 1996. V studiu RS jo je režiral Grega Tozon, glavni vlogi pa sta odigrala Ivo Ban in (erca Mrzel.
NOČ S S AS HO . (in konec)
Ne, zaradi čisto osebnih zadržkov recenzije predstave od mene ne morete pričakovati. Kaj torej? Nemara ravno listo, kar sem od predstave dobil sam. Nič! Torej ravno dovolj za razmišljanje. Začne se že v Listam hipu, ko se po koncu zagrne zavesa. Takrat sem se zavedel; če bi imela predstava eno samo dejanje še, ne bi bilo nikogar več, ki bi se lahko poklonil pred gledalci. Kot se je pred (davnimi) leti v Kmeclovi predstavi "Marjetica ali Smrt dolgo po umiranju" na odru taistega teatra že zgodilo. Zavesa se je odgrnila v prazen odnki prostor; ploskali
.....p ■■
smo smrti. (Kako ironično, za razliko od te predstave, v kateri so nastopali samo moški, pa rdon, geji, so v omenjeni nastopale same ženske.) Čeprav je bil tukaj dramatikov rez življenja narejen prej, pa smo vendar tudi tokrat ploskali smrti. Na srečo p tudi fantastičnim igralcem, vsem po vrsti zavidljivo prepričljivim: Jožef Ropoša je bil od sramežljivosti zavrti in nesrečno zaljubljeni John, Boris Ostan prekipevajoči frivolnež na začetku in popojnoma sesuti obupanec na koncu, Milan Štefe vzvišen in zato vedno spolno nezadovoljen! lepotec, sitno pedanlni Bernie in njegov „iničn teksaški partner Benny pa sta bila Ivan jezernik in Buriš Kerč 7n konec p<j naj bo omenjen še moj omiljeni (kaj bi se pretvarjal?) Gašper Tie, mladi naivnež Eric, ki pa se je kmalu in z lahkoto znašel med vso to ''gosposko" druščino. Jasno, venomer med pogrebi in sedminami. Sicer pa sem prepričan, da predstava ni opravila lekcije iz fasrinantnosti umiranja. Škoda, zakaj tudi radost je v qruzi Lejl GUSTI LEBFN
Moderndorfer zamislil kot en sam in dolg obračun med dvema človekoma, ki teče nezadržno, surovo, napeto, živčno... Misli in konflikti se menjavajo hitro, skoraj brez prehoda Čustvena stanja prav tako. Nobene krinke ni. Nobene mehkobe. Edine "zareze", premori... so inserti radijske
Mislimo nase in samo nase. Vedno bolj smo sami s sabo in prepadi med nami so vedno globlji...
BERNARDA: (vzrohni) Zakaj mi zdaj vse to pripoveduješ! Čisto nič se nisi spremenil! Samo leporečiš in fiiozofiraš! Kaj pa jaz? jaz nisem kriva, če si počel svinjarije in imaš zdaj slabo vest! Zadeva je zelo preprosta in enostavna! Prav nobene prispodobe ni. Si ali nisi! Samo to je! Ce si, potem bova umrla, če n^.,
glasbe in radijskih novic, ki vsake toliko časa zarežejo v dialog. Prav ti radijski "inserti" pa še bolj stopnjujejo neizprosen obračun med možem in ženo, hkrati ""a ga tudi (kot element zunanjega sveta) komentirajo in včasih tudi ironizirajo. Psihološka drama govori o človeški (ne)zvestobi in posledicah, ki jih povzroči "rizično" življen
je-
ROK: Zelo malo verjetno je, aa bi bil tisti tvoj mladi učitelj smučanja" zares okužen... Toda, kljub vsemu... Verina skrivnostna smrt me je nenadoma razsvetlila s smrtnim strahom,, Nenadoma mi je postalo jasno: Okuženi smo! Vsi smo okuženi! Brezobzirni! Hladni! Preračunljivi! Vse, kar nam pride naprotii, pohodimo, prestopimo... Koliko let ? nisem prebral nobene knjige! Ko smo šli na počitnice, nisem bil z vami... Sedel sem na terasi hotela, pa vendar nisem bil tam. V glavi sem sešteval in odšteval... Tako se je vse nenadoma čudno napletlo... Možnost smrti mi je odprla oči... Zahrbtna in neznana bolezen je nenadoma postala prispodoba. Nenadoma sem razumel. Ležimo na sončni strani in loteva se nas zahrbtna bolezen.
m uiti medijsko obogatil z video posnetki za aidsom obolelih in bolnih, nastali pa so na številnih plesnih "delavnicah preživetja". Hvalnifco lepoti življenja lahko zapojejo samb ljudje z -oba smrti. Občudova 1a in spoštovana Arlene Croce, baletna kritičarka časopisa New Yorker, Lega n mogla razumet Telefoni in faxä so kot ori zabrneli po ameriških kulturniških kondor-


Hfcii-
•I'

lW-* .......
■ m
fSSBI*
> Umeščen med nastope
Lloyda Nevvsona in Nigela Čharnocka
nekdanja ljubimca in soustanovitelja skupine DV8, je Ljubljano osvojil se en enfant terri e sodobnega plesa, Bili T. Jones. Na njegovo srečo ni bii tisto, kar smo pričakovali, saj nas je presenetil z mla-dostnostjo, svežino in dinamičnostjo Spregovoril je brez sprenevedanja in cinizma, s svo|o zrelo ekspresivnostjo pa v nlesu ponudil gle Jalcem iskrena čustva. Črna barva, homoseki .alnost in aids so njegova dela zaznamovali v pre1 ekiosti. Danes je preprosto Jrugačen. Č; se je mogoče nekoč skrival za abstrakcijo, danes ponuja svoje ležne emocije na odprti dlani pred vami. Toliko koreografij je že za njim kot let, ki jih je preživel. Več kot štirideset. 7a sa priznanja, tudi mednarodna, ki jih je v„ ter.i času prejel, bi bila sban premalo. Vendar njegovo izrazito atletsko telo na
prvi pogled ni bilo ustvarjeno za bal*5'. D ikler ni usmeril pogleda v misterij Marthe Graham. In ko je na njega vrgel oko še Arrtie Zane, prav tako velikan i jdobnega plesa, je bila njegova uso a zapečatena. Leta 1973 sta ustanovila American Dance Asylum, devet let kasneje pa formirala skupino Bili T. ¡ones j Amte Zane Dance Company, ki to ime nosi še danes, čeprav je Zane leta 1988 umrl za aidsom. Po sedemnajstih letih vsiljeno tragično slovo ni omajalo jonesove vere i poslanstvo prave umetnosti, tam nekje na meji med religijo in magijo. Njegovi projekti so naleteli na različne, dostikrat prav škandalozne odmeve. V predstavi Lost Supper at Tom's Cabin / The Promised Land se je spopadel s družbenimi, političnimi in duhovnimi nroblemi, ki jih pogojuje črna barva kože. Na najbolj ostra kritiška peresa pa je naletel s predstavo Still / Here, ki jo je s
jih. Pričela se je še ena intelektualna vojn. za in proti, podobna tisti obsceni debati o obscenosti fotografij, ki jih je posnel Robert Maplethorpe
Zanimalo me je, kako se te nesporno, a ne namerno provokativne predstave BiH ; spominja danes: "Nekateri so se na predstavo Still / Here zelo burno odzvali. Neka ženska j< v New Yorkerju napisala članek, v katerem je odklanjala, da bi to dele ;ploh videla. Ni hotela na predstavo> ker je čutila, da se bo tam razkrilo resnično življenje, ki po, njenem mnenju ne more biti del umetnosti, 5 ij naj bi avtor želel, da občinstvo obču i sočutje in sožalje z njim. Že vnaprej je zod-klonila, da bi Si predsta\ sploh ogledala'£ Problem seveda ni v tem, d i predstave ni videla, ampak v tem, da ni bilo res, kar ' je o bolnih ljudeh mislila. Veliko kritikov pa jp delo ocenjevalo z estetskimi komponentami in ideje predstave ni bojkotiralo, Razen že omenjene, ki je nekatere vspod 'idila ia » predstave niso ogledali. Bila je hamrcx zek slavn krit : origin o pred a vi,: k ¡e ni videla, /e napisalo kur dvanajst stran. lat i ker je v Ameriki klima, ki postaja vse bolj konservativna, se je zaradi tega dogodka dvignilo veliko prahu: Drugi kritiki, ki so predstavo ocenjevali na odlogi estetskih stališč, so imeli o njej zelo dobra in naklonjeno mnenja. Tudi no televiziji so jo predstavili kot zelo uspešno delo, ¡e pa vspodbudila zelo veliko diskusijo med kritiko in občinstvom. V Ameriki je namreč "elikc
Bill T. Jones bo radosti in tragediji ponudil roko in ju popeljal skupaj po isti poli. Praznik bo spremenil v pogreb in pogreb v praznik. Do takrat pa bo odgovarjal še za umetniško podobo operne hiše v Lyonu, kjer je letos postal hišni koreograf. Z njegovo novo koreografijo bo obogaten tudi venezuelski plesalec Jose Navas, ki je lansko leto gostoval na našem Exodosu. Proste večere bo preživljal v dvoje in medtem, ko bo Bjorn pripravljal večerjo, bo brskal po knjigah Roberta Calassa in poslušal Mozarta. Ko bosta prižgala sveče, pa bodo toplino njunega doma napolnili glasovi Dinah Washington ali Sarah Vaughan. Od nekdanjega minimalistično zastavljenega plesa, ki je pod vplivom tragičnih doživetij in življenjskih izkušenj postajal vse bolj mili-tanten, saj je izraženo senzualnost vse pogosteje spreminjal v divji bes, se je zdaj znova znašel na umirjenem začetku, hkrati pa tudi na vrhu ustvarjalnih moči. Se je res umiril? fi$amo v umetniškem smislu, " se zasmeje Bill T. Jones. GUSTI LEBEN
obvezne zavzeti svoje stališče o tem. Kot pnmer je uporabila evropske romantične skladatelje. Predvsem Schuberta, o katerem je rekla, da je bil preveč zaposlen s pisanjem glasbe, da bi se lahko pritoževal se nad umi-ran jem. Obdobje, v katerem živimo, je šibko, z zanjo napačnimi vrednotami, zato pa jih v svojih kritikah kar vse po vr>ti zavrača." Arlene Croce je ugotovila, da Jonesovi nastopajoči nimajo nobenih možnosti. Samo bolni so lahko. Z njimi naj bi prekoračil mejo med realnostjo in teatrom ter ustoličil "victirn art". fones ji ugovarja in pravi, da so se gledalci dobro zavedali, da gledajo pfes in ne mogoče dokumentarec: Predstava Stili / Here me je izčrpala. Uspelo ¡e v vseh pogledih. Bilo je res fepo delo. Ljudi je napeljalo k razmišljanju hi občutenju. Ko po je bila končana, sem se spraševal, kaj bom počel sedaj. Ali bom naredil Stili / Here 2? Ne; v Stili / Here sem namučil nekaj sur-vajverjev, da pa bi lahko sam preživel z gotovostjo in strahom, sem se moral nasloniti na realizem in biti pripravljen na spremembe, Živeti moraš v tem trenutku in cenili majhne stvari. Ko je bilo delo končano, sem si rekel, Bili še vedno si živ, nisi mrtev, kaj torej lahko narediš zdaj. Naredi tista, kor želiš. Ljubim ples, ljubim gib, ljubim glasbo. To je tisto, kar pačnem z vsem srcem. Vse drugo bi bilo laz. Vesel sem, da sem živ in se vsakemu gibu iahko predam s polno intenziteto. Ta je tudi del plesnih enot, predstavljenih v Ljubljant."

različnih skupin, ki hočejo priti na piano s 5voiimi dejavnostmi, pa naj bodo to nadle-go\one ali posiljene ženske, črnci, homoseksualci, emigranti... Mnogi pravijo, da to ni umetnost, ampak socialno delo. Ta znamenita kritičarka je torej naredila mejo, to je tisto, kar jaz mislim, da je umetnost, je rekla, vse ostalo po je socialno dela. Tako je postala pomočnica tistim, ki so se čutili
Billov sedanji ljubimec Bjorn Amelan, sicer vodja projektov v skupini, ni bil navdušen nad pogrevanjem nečesa, kar je bilo. Omenil je le, da se mu zdijo vse stvari, ki jih je Bil! poudaril, pomembne za tiste, ki se soočajo z boleznijo, in dodal: 'Pomembne pa so tudi za vse tiste, katerih bolezen ni del življenja. Soočanje s smrtjo tistih, ki so trenutno bolni, ni nič drugega, kot soočanje vseh nas, ki bomo tudi enkrat umrli. To je naša skupna usoda." Bjorn bi raje govoril o plesu, ki smo ga tisti večer šele pričakovali, a si presenečenja nisem hotel vzeti. Billa sem povprašal o Evriprdovih Bakhantkah, ki jih ima v mislih kot nov projekt. Ves se je razživel: "jo, res je, gledališko glasbeno verzijo Bakhantk pripravljam, naslovil pa sem /o Odpravili smo se zgodaj in vidljivost je bila slaba. Pripoveduje a potovanju maje generacije, o potovanju do konca 20. stoletja, ki se mu z vso duhovno utrujenostjo približujemo. Kdor pozna zgodbo Bakhantk, ta ve, da je njihov bog zelo atraktiven, mlad lepotec. Kaznuje ljudi, ki vanj ne verjamejo in si tako ne zaslužijo, kar jim je dal. Mogoče je preveč krut. Z vodo in ognjem pobija nedolžne ljudi. Mogoče je to bog, ki je v HIV virusu, ker ubija ljudi, ki si želijo živeti. Evripidov bog je absolutno lep in zapeljiv in je nad našimi moralnimi sodbami. To je bog zemlje in vode, vina in krvi, mleka in sperme Krut je in lep hkrati. To je resnica življenja. To je tisto, zaradi česar mislim, do moro biti umetnost hkrati lepo in strašna."
DV8:
> Ko je D V8 - Physical Theatre
letos februarja drugič gostoval pri nas, nam je Lloyd Newson s svojim novim Baund To Please projektom zameglil oči. Ne samo s plesom, tudi z jezikom je oznanjal, da sodobnemu plesu obrača hrbet. Ker je ob koncu tisočletja že vse pokazal, se [spraznil in postal čisti nesmisel. Gledalce je ves čas svarit naj ne nasedajo zabavi, kajti za ples, ki skuša ugajati, je namen že vnaprej izgubljen» Ne, ni se zabrisala meja med plesom in gledalcem, saj je bila vedno le en sam prepad, ki mu ni konca. In da se ne boste še kdaj naslajali ob lepoti plešočih teles,; ker so to le zelo varljive podobe, saj konkretna telesa pri naša Ice v teh slik v resnici sploh niso tako lepa, mlada, v glavnem homoseksualna... kot jih imamo možnost občudovati pred seboj, ampak so te plod naše fantazije/V resnici so to stara in grda, n^e pozornosti nevredna telesa, njihov gib pa se izgublja nekje na poti med kore-ografovimi željami in gledalčevimi pričakovanji. V takšno razmišljanje ga je očitno privedla slepa ulica lastne ustvarjalnost», Če bo le nasöi izhod \z nje, bi bilo mnogo bolje» ko bi še naprej govoril le s plesom, katerega besede so gibi, razlage pa prepustil kritičnim teoretikom, se bolje, gledalčevim občutkom. V svoji pretirani zagledanosti vase je najbrž že pozabil, komu predstave sploh namenja. Ko si bo publika zaželela, da bi pred njimi v vsej svoji lepoti ponovno oživel Vaclav
hio^ingmgs Cray.".
Nižinski, bo zanj že prepozno^ Kajti ni ples, «da bi mu ko.pal jamo, iahko pa pie.v postane gröbar.
#£¡3*1

a


nismo smeli poročati, se tudi zaljubljati nismo mogli in ker se nismo mogli zaljubljati, tudi ljubljeni nismo bili, Greh prebivalcev Sodome je bil v njihovem pomanjkljivem gostoljubju - odrekli so ga božjim angelom in zato bili kaznovani. Mit o seksualni razbrz-danosti je pravzaprav - mit. Pomanjkljivo gostoljubje, ki ga doživljamo v tej družbi, povzroča resnično Sodomo človeštva. Heterosek-sualni svet, ki sam na ruševinah romantične ljubezni pleše svoj monogamni ples, se čudi, ko se konfrontira z našim pluralizmom. Mi smo Angeli, ki plešemo na šivankini konici. Knjiga, ki jo pišem, gotovo ne bo na policah nobene šolske knjižnice. Mladim bodo dejali le, da ni "normalna". Starejša generacija kot steber družbe, raje gleda, kako mladi umirajo, kot pa da bi jim privoščila srečo. Sicer pa kako lahko mladi odprto in brez zadržkov govorijo o svoji seksualnosti, ko pa se polnoletnost] prične šele z 2" mi ali 18-imi leti? Številni zelo mladi in prestrašeni fantje, okuženi z aid-som, so mi zaupali svoje težave, ker niso imeli nikogar, s komer bi se lahko pogovorili. Ne družba ne družina jih nista razumeli. Vsi oni in jaz smo se morali pod grozečo temino oblakov in cenzure bojevati za golo življenje. Nihče ni bil pripravljen deliti z nami naše nesreče, nam izkazati razumevanje. Razumevanja ni na receptu za zdravila, vendar je za nas prav tako pomembno kot infuzija v bolnici. Dojernite vendar, da je SEKSUALNOST takoj neskončna kot morje. Dojernite že, da vaša MORALA ni zakon. Dojernite, da smo mi in vi IDENTIČNI. Dojernite že, da šteje samo naša ODLOČITEV, ker se odločamo za varen, varnejši ali nevaren seks, in da vi nimate nobene pravice do NAŠEGA seksualnega življenja. Seksualna razmerja, pa naj bodo takšna ali drugačna, so v Buckinghamski palači čisto v redu in luštna, vendar v parku nasproti so že svinjarija. Na kliniki za kožne bolezni mi je nekoč neki bolničar pofafal kurca in dejal: "Zdaj si bom dal injekcijo, toda splačalo se je." V Guardianu je bila objavljena moja fotografija, na kateri poljubljam moškega, pod njo pa je pisalo: "Poljub mrtveca?" Če me že tako ugleden časopis vidi takega, kaj lahko šele pričakujem od rumenega tiska? Recimo: Jaz ga poljubim. On reče: "Naj ti ga pofafam -tvoj kurac je kurac mrtveca." "Jaz bi te raje pofukal." "Prav." FUK MRTVECA - kakšna senzacija za rumeni tisk. Leta 1836 je bila ukinjena smrtna kazen za med-moški analni odnos, sledila ji je dosmrtna ječa. Leta 1885 je bila z znanim amandmajem La Bouchere krimina-lizirana vsa homoseksualna dejavnost, tako javna kot zasebna, kar je pripeljalo do številnih sodnih procesov. Eden najbolj znanih in razvpitih iz tistega časa je bil proces proti Oscarju Wildu. ele leta 1967 so ta zakon ukinili. Verbalna gonja in fizično nasilje nad liomosekiudici sLr v Angliji institucionalizirana v vseh porah življenja.
Preteklost se v zgodovinio vedno povezuje z nekim mitom. 7.a mojo generacijo je ta mit bila vojna Starejša generacija nam je pripovedovala, kako je bilo za časa vojne, kdko je bilo s tedanjimi seksualnimi izkušnjami. Bil je čas pomanjkanja. Vojaki in mornarji so bili pripravljeni za nekaj desetakov preživeti noč s komerkoli. Nešteto je zgodb o mornarjih in oficirjih. Slednji so imeli svoje pube, v katere si prišel le, če si bil premožen in srednjih let. Mnogo let pozneje sem v Rimu spoznal moža, ki je z bližnjo kasarno sklenil nekakšen aranžman in vsake toliko časa je od tam naročil 4 5 rekrutov. Katerega si boš izbral, Derek? Ostal sem odprtih ust. Italija je pač
■ - ■ m.............mmst:.:
k.
preprosto takšne» Na Ischii se mi je skupina rekrutov prepustila z žrebom. Mlad deček, ki sem ga dobil na "loteriji", mi je pozneje pripovedoval, da bo kmalu Šel domov, kjer ga čaka nevesta. Celo v osemdesetih letih so znani številni škandali iz oficirskih krogov. Zgodb o dečkih, imenovanih bum boys, ki so bili kot call boyi posredovani privsligiranim slojem družbe, torej homoseksualcem, ki niso bili nikjer vidni, je nir koliko. Znana žrtev škandala iz teqa časa je Harold Macmillan. Med vojsko in callboyi je bila vselej povezava. Churchill je dejal: "V mornarici imajo rum, upori in homoseksualnost tradicijo." Vojska je bila vedno 'topla', vsaj najvišji v njej. Aleksander Veliki, julij Cezar, Richard Levjesrčni, Friderik Veliki, Gordon, Kitchener, Tunizijski Earl, Lord Alexander itd. Nekega poletja sem pri 23-ih preživljal dopust na Rhodosu v Grčiji. Sedel sem na pomolu in opazoval okolico. Mlad oficir v bleščeči belini in v spremstvu mornarja se je ustavil ob meni, me vprašal od kod sem in če bi želel poslušati pravo grško glasbo. Povabila sta me v stanovanje in spustila ploščo z glasbo buzuki. Medtem ko naju je mornar stregel, je odplesal tudi striptiz, potem pa diskretno postavil špansko steno. Pofukal sem oficirja, ki je hotel vedeti, ali imajo vsi angleški frajerji takšne kurce. Nato smo skupaj odšli v bar, kjer so mornarji objeti plesali med seboj ter pogledovali po meni. Vso noč bi najraje preživel z njimi, toda moral sem se vrniti v YMCA. Med evropskimi deželami je Anglija najbolj nazadnjaška glede homoseksualnosti. Ironija je v tem, ker je Isaac Newton, ustanovitelj moderne fizike, bil homoseksualec in kot tak svoje jabolko delil s kakšnim dečkom. Anglijo je povozil čas, preostali svet pa jo je že zdavnaj prehitel Byron je, potem ko je 14 let preživel v tej deželi, zgubil zaupanje v njeno demokracijo in jo zapustil. Ko smo se leta 1946 z družino preselili v Italijo, se je moj dom čez noč spremenil. Davide, fant iz soseščine, je veliko časa posvečal prav meni. Vozil rne je s svojim motorjem, s čolnom po jezeru, me nosil štuporamo v hribe... Davide je bil moja prva velika ljubezen, hkrati pa moja velika skrivnost. Oh, ko bi taka idila lahko trajala v neskončnost. Prve seksualne izkušnje so že same po sebi nekaj naključnega. Freddy mi je pripovedoval, kako je hodil v šolo mimo moškega stranišča skozi neki park. Nekega dne ga ustavi policist: "Kaj pa ti počneš tu, fant?" Postal je rdeč v obraz in se mrmrajoče opravičeval. Policaj mu je vzel šolsko torbo in mu dejal, naj ga naslednji dan po šoli počaka na postajališču, nakar mu bo torbo vrnil. Naslednji dan je Freddy ves trepetajoč prišel, policaj pa ga je v civilu čakal v avtu. "Vstopi." Odpeljal ga jc domov, ga pofukal in mu vrnil torbo. Mnogo let pozneje, ko mi je Freddy pripovedoval to zgodbo, je dejal, da je bil ta dogodek nekaj najbolj razburljivega v življenju.
Življenje v internatu v petdesetih letih: "Sem gojenec, 23 cm, jutri ob štirih se dobiva tukaj." Življenje učencev v svetu za ohzidjem, ki ga je zgradila hetero družba, v "zaporu". Na ta način bi nas radi "omehčali". Ni drog, ni kraje, ni fuka, zapor je sanjski svet hetero družbe, puščava njenih lastnih zablod. "Hete-roseksualnost ni normalna, je le zelo razširjena." Grafiti so kracasti poskusi lastnega seksualnega samoosvobajanja. Na zidovju stranišča so žalostni ostanki izgubljene, nekoč velike ljubezni. Orožje v tem sistemu so zvonovi. Vseh vrst jih je, za šolske ure, inšpekcije, za čevlje, hlače, ovratnike, lase... za telovadbo,
fi#f®i
za tek, za hojo na mesLu, za šolanje karakter-l ja, za službovanje starejšim gojencem.. Lahkol takšno vzgojo imenujemo "normalno"? Za vsej to so morali naši starši celo plačevati. Pri svo-l jih devetih letih sem se popolnoma zavedali svoje seksualne usmerjenosti. To kaže na nes-l misel polnoletnosti pri 21-ih ali 1 8-ih letih, [ hkrati pa na zablod govorenja o zapeljevanju! ali pervertiranju mladoletnikov. Povsem na-| ravno se mi je zdelo, da sem poskusi! pofukatii svojega posteljnega soseda, nakar se je nad j mano utrgalo nebo; zasačila naju je direktorjeva žena in naju razdvojila kot dva psa. Odi tega trenutka dalje sem vse otroštvo in mla-| dost hrepenel po moškem, ki bi prišel pomcl in me rešil pred "dušebrižnim nasiljem" druž-l be. Mojemu šolskemu prijatelju Robinu se jel zgodilo nekaj podobnega, na sv~: 15. rojstni dan je doživel divjo afero. Jan mi je pripovedoval, da je rekel svoji mami, da je homo, I ko mu je bilo 5 let. jimmy pa je povedal Mic-haelu, kako se je kot dvanajstleten potikal pol avtobusni postaji v upanju, da mu ga bo kak| tip "zašibal". Ne spominjam se, da bi kadarkoli v angleš-l kem časopisu izšel članek, ki me ne bi prikazal j v seksualno negativni luči. Samo nekaj primerov časopisnega pisanja iz petdesetih let: Til perverzneži so grožnja naši mladini, To jel greh proti bogu in človeštvu. Edino zdravilol proti njim so stroge kazni, kombinirane zl zdravljenjem, V nebo vpijoče je, koliko mladih! ima zaradi teh perverznih hudičev trajne pos-l ledice, Ti pervertiti so pošastne biološke zgu-be... Takšno permanentno žigosanje homo-l seksualcev je privedlo do številnih travm inl tragičnih dogodkov. Zgolj en primer. Lesley Smith, 22-letni gasilec, in njegov štiri leta starejši ljubljeni prijatelj Robert. Robert je priskrbel orožje, ustrelil sebe in prijatelja. V prvih letih petdesetih je bila sprožena prava gonja proti homoseksualcem, podprta zlasti z McCarthyjem. Prišlo je do številnih sodnih procesov. Eden bolj tragičnih je bil Alan Turing, matematik, ki je odkril skrivno kodo nacistov ter tako dal velik prispevek k zmagi v drugi svetovni vojni. Prisilili so ga v "zdravljenje", ki bi ga naredilo impotentnega, lobil je prsi ter pri 41-ih naredil samomor. Štirideset let pozneje se še vedno bojujemo za isto stvar. Že petdeset let živim v tej deželi kot neenakopraven član družbe, obkrožen s sovraštvom. Po ljubezenskih poteh se lahko sprehajajo le heteroseksualci. Hetiči sekajo drevesa in okrasno grmičevje, da bi razbili r i kruzirtg. Po parkih in ulicah lovijo naše prijatelje in jih zapirajo. Pred davnimi leti, ko sem se po premieri svojega filma Sebaittune vračal domov, sem padel v naročje bar» ki je bila na lovu na pedre. Spletu srečnih okoliščin gre zahvala, da sem sc resi). Če hete-roseksualcem ne bo uspelo, da bi iztrebil "nas", bodo to gotovo storili z naravo Gre za to, da si povrnemo našo seksualnost, ki nar^ jo oni stalno dezinficirajo in jo Doskuiapo Uai v svojo malomeščansko moralo ^da booc ti "skrbniki" dojeli, da smo s polno oogewor-nostjo zmožni sprejemati odloč lv* seksualnostji. Vsak sprejema svot . . sam i nihče drug v n|egovcm mer*, odgovoren le pred svojo s «tjo	c -
neka ODLOČITEV, ki e b la	rg
zaradi njega samega, siebša c-a čitve, ko te vpok ep v	jm rs;
ideologijo? "Lov na čarovnice' r» : ranje" sta le d\a od stevi nh pnmerov re-nehne gonje proti homoseksualcem as bi radi izključili kot centralno kurjavo. Za vsakim grmom prežijo le na to, kako se bodo
r^^^ i jjLj^Py^BW^ las mi je leta 1982 svetoval, naj pišem. Do	^H,.	^B^^QHflKB
■k te9a trenutka homoseksualnih avtobiografij	|HP ' a^KSB^^H
" i* y,	skorajda ni bilo, razen kakih zapiskov v ča-	I 'lAV^^fl
J^BF^Sr* 4,	sopisju. To praznino bi bilo potrebno zapolni-	!"-p^jf^Jp^B
J^^r§ * ' Sem S' c'eia'" sem oc"<r'ti se^e, najti	BE	o flHEiY ,
■F ' vV • &	svoj jaz, v knjigi, ki jo bom napisal in nato	BP i " ÄFjfc&WIH
J \ ' .t	prebiral. Svoj jAZ sem v svoje filme prinesel s	Iv ijg-v..
LjäJ^ ' f I- ^ |v\'*;	teksti. Naša cenzura je pošastna. Saj smo v	r^LJŠ^^Sm^SH*? *
večnem pošastnem strahu, da bi sebe razkrili.	| ^^HJ^rSjj^^P^
<i* V ¿¿.«¡Lr^Ji '"J^"31	Tega ne želimo. To stoletje se izteka z besedo	.j j^P ^^ J
• : J"gay". Nikoli je nisem maral. Vedno sem imel	J
* ' •	občutek, da zavaja z nekim lažnim optimiz-	*^
^	rnom. Vsi ti izrazi, gay, queer, homoseksua-	r^^^B
/t	lec, so omejeni. Najraje bi, da bi kar izginili.	I^^^^H ™ I
• i - '—Morali bi se odločiti za pojem, pa tudi kje in	■ i
fi..:»	kako ga bomo uporabljali. Kako bi brio reci-	K ¿9 KH
-¿v1-. v„, ,-TH.if./jvhm^.a"»'.V	mo s "same sex relationship"? Vsi moški so v
vrgli na gola moška telesa, jih odvlekli v svoja	bistvu homoseksualci, vendar nekateri pozne-	t. /"'.'"SP^^ä^M
posvečena zaklonišča ter nad njimi v imenu	je postanejo heteroseksualni, kar je v bistvu	1 ""^L^mK^^m
zakona in reda izvajali svoje perverznosti.	tragikomično, ker moški s tem zapade v sek-	1 ->)a .....*■>.....«mil*
V petdesetih letih ni bilo nobene seksualne	sualno defenzivo, kar pa je enako idealu rasne
izobrazbe, pa še danes je tako. Občasno se je	čistosti. Po Kinseyu je imelo vsaj 50% moških	« _
v šoli prikazal kak ostareli zdravnik in s svojim	v življenju kako homoseksualno izkušnjo in to	f
projektorjem spominjal na Čarovnika iz Oza.	predvsem v mladosti. To nikakor ne drži več,	H ' , " 4 ü\
Pri 13-tih letih so bile moje seksualne fantazije	kajti vse več moških spoznava "pravo resnico"
na desetmetrski dolžini špricanja sperme. Še	o sebi šele v letih, ko že imajo otroke in so	1 ( .
tisto malo, kar je prišlo v šolo, je bilo hetero	poročeni. Da bi kompenzirali ta življenjski
usmerjeno, kdor ima pa probleme, naj se obr-	manjko, se združujejo v izključno moška zdru-	If I
ne na dr. Mathewsa. Nekega fanta so vrgli iz	ženja. Je to tista prava moškost? So to mišice?	s
šole, ker je svojemu šolskemu prijatelju na-	V Dancing Ledgu velja pravilo, da dokler nisi	H
pisal ljubezensko pismo. Prav tako se doma ni	pofukan in pri tem ne uživaš, ne moreš go-	_ ,
nikoli govorilo o seksu. Starši so mi nekoč	voriti o moškosti. Spolnost je lahko tudi neke
podtaknili nekakšen seksualni priročnik z	vrste ujetništvo. Pri številnih heteroseksualcih,	da ni bilo nikjer organiziranega homoseksual-ogabnimi fotkami. Takoj sem ga /a/gal. Kako	ki jih srečujem, spoznavam, da so ljubezen	nega življenja, torej nobene opore, se je po starši seksualno vzgajajo svoje otroke, se je	doživeli le na pol. Čeprav sem sam že zelo	mojih žilah pretakal strah, strah, da bi po-pokazalo v intervjujih ob aids infekcijah. "Ah,	zgodaj vedel, "kam sodim", sem bil tedaj izoli-	gledal kogarkoli in se mu približal. Težko se je veste, moja hčerka ima šele 13 let," Toda pri	ran, nikogar nisem imel, ki bi me podprl,	bilo znajti v takem represivnem svetu, kakor 1 3-tih letih je že večina spolno aktivnih. Sta-	Eden mojih šolskih prijateljev je imel srečo, da	da bi v megli iskali pravo pot. Čeprav je živ-rostna meja bi se morala spustiti na 14 let, ali	se je zapletel v večletno zvezo z nekim učitel-	Ijenje postalo bolj sproščeno, so bile naše pa bi jo morali sploh ukiniti, probleme pa re-	jem. Danes je poročen in oče štirih otrok,	aktivnosti še naprej ilegalne. Tako je bilo vse sevati čisto individualno. Mnogo fantov laže o	Hetero svet ml je nasilno ukradel najlepša	do konca desetletja. Še danes se spominjam, svojih letih, saj bi bilo Sicer prenevarno spati z	leta. Zapiral me je v internate in to, da se tam	kakšna so bila tedaj moja srečanja z moškimi, moškim. To potrjuje pismo šestnajstletnika, ki	dogajajo "vesele stvari", je le mit, resnica je	To so bila navadno srečanja v enosobnih sta-pravi: "Pojem otroštva je problematičen. Sek-	precej drugačna. Če se zavedaš sebe, je veliko	novanjih, nabita s frustracijami. Šele ob koncu sualno živim že od 12. leta, toda kot otrok	težje, strah te je, teije se odločiš za poseg v	šestdesetih, ko so Američani s svojim "Hi, let's sem brezpraven. S 13 leti sem na veliko zape-	svoje seksualno jedro; pri drugih fantih je laž-	fuck!" prišli konkretno k stvari, so se razmere Ijeval fante v svoji šoli."	je, to počnejo bolj sproščeno, brez občuLka	izboljšale. Ko sem leta 1964 pričel študrati Zakaj toliko govorim o seksu? 7ato, ker o	slabe vesti ali krivde. Ves čas sem bil brezup-	umetnost, je bilo moje življenje en sam kaos. njem noče nihče govoriti. Vsi se spreneveda-	no zaljubljen. Zatekel sem se k slikarstvu in v	Pri 21-tih sem moral obračunati s preteklim jo. Toda govoriti o seksu je POTREBNO, kajti	njem iskal tolažbo. Postal sem uspešen slikar	obdobjem, če sem hotel še kaj potegniti 1/ le tako se človek lahko definira v okolju in živ-	in prejel številne nagrade. Drugi so mi bili	svojega življenja. Tako kot večina sem se Ijenju, ki ga živi. Prav zato sem tudi posnel	nevoščljivi. Psihološki pritiski in nasilno usmer-	moral razbremeniti enaindvajsetletne psi-Sebastiana. Mladim fantom sem želel spo-	janje v heteroseksualnost so me naredili take-	hofizične torture heteroseksualnega sveta, ročiti, da obstaja še ena opcija življenja, tiste-	ga kot sem. Takšne in podobne peklenske te-	Svet se je začel počasi prebujati iz dolgega ga življenja, pred katerim si družba in starši	žave, ki smo jih tedaj imeli, se zdijo danes	spanja in bili smo prva generacija, na katero zatiskalo oči. Z mnogimi mladimi tanti sem se	smešne in nerazumljive. To je bila vsekakor	je posijal žarek upanja. Z nekdanjimi in novi-pogovarjal o njihovih seksualnih izkušnjah,	tiranija, ki v drugačni obliki traja še danes. O	mi prijatelji sem se počasi razbremenjeval psi-Eno je gotovo. Vsi tisti, ki so imeli pri 14-ih ali	teh rečeh govoriti s starši je bila utopija, oče	hološkega balasta, ki mi ga je dolga leta nala-15-lh letih to srečo, da so doživeli izkušnjo s	pa je sploh bil strah in trepet družine. Tolažbe	gala heteroseksualna družba. Pripravili so me starejšim moškim, so imeli pozneje neproble-	v veri nisem mogel iskati, ker so bili starši	do tega, da sem si na glas priznal to, česar matično seksualno življenje. Če se ozremo k	ateisti. Pozneje, ko sem študiral, sem predelal	sem se zavedal že od devetega leta. Ob neki starogrški tradiciji, so tako moški kot ženske	tudi zgodovino cerkve. Hotel sem dognati,	priložnosti, na neki zabavi, kjer sem moral svoj spol uvajali v spolno življenje in jim tako	zakaj se cerkev izmika življenju. Iz istega razlo-	prenočiti, je nenadoma smuknil k meni v pomagali odkrivati pot v odraslost. Povsem	ga je Pasolini posnel Prvi evangelij že generaci-	posteljo neki Kanadčan mojih let. Zgodilo it prepričan sem, da taki odnosi ne morejo spre-	jo pred mano. On se je soočal s še večjo re-	je vse lako hitro, da so vse moje /avore pomeniti "naravnega nagnjenja", ki nam ga	prosijo, Prav iz tega boja izhaiajo njeqov;.i	pustile. Vse dotlej sem homoseksualnost pp-podari narava. Edino, kar lahko koga uniči, je	dela.	vtvoval zgolj s starejšimi moškimi, nikoli pa 1 neprestana grožnja v imenu morale, ki spod-	Leta 1984 je bilo v neki anketi med homosek-	mladeniči mojih let. Ko sem se Zjutraj prekopava temelje človekove svobode. Ko sem	sualnimi mladoletniki v Londonu ugotovljeno:	budil, ga ni bilo več, pa tudi naslednje dni ne. bil še mlad, je bilo težko živeti kar v en dan,	38% se jih počuti osamljene, 32% je izpos-	To me je privedlo do tega, da sem izgubil razbiti brez preteklosti, zato sem pričel z avto-	tavljenih verbalnim napadom, 19% pa jih je	sodnost in moji prijatelji so bili primorani, da hiografskimi zapisi. Intervjuji v Gay Sunshinu,	bilo fizično napadeni!). Kot otrok sem sodit v	mi ga privedejo nazaj, kjer so moški pripovedovali o svojem seksual-	vse tri kategorije. Ali je potem sploh čudno,	Kako je bilo s homoseksualnostjo v zgodo-nem življenju, so bili v sedemdesetih neznan-	da 30% vseh samomorov odpade na to sku-	vini? Z medvrstičnim branjem ra/nih avtorjev sko pomembni. Imelo me je, da bi vse, kar	pino? Kot 18-lelnik sem dočakal šestdeseta	sem poskušal razbrati prostor zase, za svojo sem zabeležil o sebi, poslal tja. Prijatelj Nicho-	leta. King's College v Londonu, Poleg tega,	eksistenco. Je zahodna civilizacija topla?
44 jarmar
Renesansa je to zagotovo. Medici, Michelangelo, Botticelli, Caravaggio, Shakespeare, Marlowe, Bacon... s odmislimo Čajkovskega"" in njegovo afero z mladim plemičem, za
I katero je našel rešitev v samomoru, je bilo v glasbenem svetu manj "topline", razen v Angliji, ki je bila vselej "topla". Pisatelji kot Whit! man, Wilde, Gide, Proust, james... Po pičeni É j letu študija sem zbral še nekaj duš, ki so mi pomagale pri razsvetljevanju. V šestdesetih je I ' bilo kar nekaj pomembnih umetnikov, ki so prispevali v zakladnico homoseksualne kulture. Kaj je to pomenilo za nas, ki smo se H počasi osvobajali spon? Priključili smo se undergrounds To je bilo nekaj prepove' t danega. Pozneje v osemdesetih se je informa-Hk** tivna podlaga drastično povečala, Tako sta recimo jimmy Sommerville in Andy Bell vspodbudila kakega mlader :a, ki se se ni ozavestil, pojavili so se številni romani gejevskih zalozb... Seveda pri tem tudi stare moralne dogme budno ostajajo na preži, kar ^f se s pojavom aidsa še podkrepi.
Leta 1964 me je pot zanesla v Ameriko. Manhattan je bi1 tedaj še pravo pristanišče. To je bil resnični Querelle. Ladje, mornarji, tovornjaki. Vse jc bilo tako pretresljivo in razburljivo. Zdaj se je vse spremenilo. Kje lahko človek še doživi tako ozračje? Nekega dne, ko sem se peljal s taksijem, je z menoj sedel neki duhovnik, katerega naslov mi je dal prijatelj. Med vo; jo mi je segel v hlače. To se mi je I zgodilo prvič in iztirilo me je. V njegovem ^_jnisijonu, kjer sem tisti večer prespal, so me poskušali hkrati pofukati kar trije duhovniki, Hvendar se nisem pustil, ker nisem imel tovrst-
■	nih izkušenj. Njihova sperma je špricala po Bmeni z vseh strani. Tako sem spoznal New
■	York, ez nekaj časa sem se preselil v San Mprancisco. Ko sem stopal proti jugu, me je Hpobral neki motorist in me odpeljal v 6Monterey na rock koncert, kjer je pela Joanll
■	Baez. Med publiko je bil tudi Bob Dylan To Hso bila zame velika doživetja. Vrnil sem se v BNew York, kjer sem se znašel na neki gejevski Bzabavi, na kateri sem z nekim črncem prvič v Iživljenju doživel pravi in popolni seks. V TAnglijo sem se vrnil kot pravi homoseksualec.
Sledila so leta "učenja". Razstave, zabave, ■ noči, spanja v Številnih postfc.jjh... Nočno in ldružabno življenje je potekalo v številnih® pubih in klubih. G/go/oje bil priljubljen klub s« plesiščem, vendar se med plesom ni bilo dovoljeno dotikati. Možakar na vratih je skrb-|no pazil na moralo in če je kaj zaslutil, je takoj zavpil: "Hej, fantje, saj poznate pravila!" V ozadju pa je bil prostor, kjer so imeli fantje odpete hlače in tam je lastnik zalisnil oko. Toda racije so bile pogoste in moral si biti previden. Če nisi imel kam, si se odpravil v Biograph, kino, kjer so predvajali filme na ^Hslabem glasu. V kinu si lahko počel še kaj več, roko si lahko položil svojemu sosedu med noge, vendar si moral biti pazljiv, saj so v kino hodili tudi hetiči, pa tudi redarji o hiteli okoli svojimi žepnimi svetilkami. O kaki pravi subI kulturi ne moremo govoriti, ker je sc ni bilo. Bilo je nekaj "tetk", ki so si upale barvati lase in se oblačiti po svoj , vendar 50 mene zanimali tipi. Bona eek, dear - lepo te je videti! Vada the riahs poglej si te lase! Poleg takega skrivnostnega sporazumevanja so bili naši zunanji razpoznavni znaki stil oblačenja, robček v zadnjem hlačnem žepu, prstan na mezincu in podobno. Nič ni moglo biti razburljivejše od zasledovanja koga, ki si mu sledil do doma, z nemimi pogledi in razburljivimi mislimi, kako mu boš slekel jeans, ga strastno poljubljal, mu vzel kurca v usta, odkril teto
;. - -
važo, njegovo strast, divji smeh, stopnjevano vzburjenje pred orgazmom... Tudi King's Road se je tedaj radikalno spremenil, Nekoč ulica umetnikov to tedaj ni bila več. Je pa zaživel Cigolo in vsa najbolj znana imena z londonske homo scene so vsaj enkrat v življenju stopita vanj. In kaj je človek lahko še počel, če že ni zahajal v klube in bare? Privatne zabave, ki so jih prirejali režiserji in igralci, so bile dobrodošla sprememba, Najbolj nore zabave je prirejal Tony Richardson. Nekoč me je povabil k sebi v hišo v južni Franciji. Vsi mladi slikarji so bili tam. David Hockney je fotografiral gole dečke ob bazenu. Evening Chronicle ¡e leta 1 965 poročal; V zatemnjeni sobi na stolu sedi homoseksualec, pred platnom, na katerem je slika lepega golega fanta in gledalca v tem Lrenutku doleti elektrošok. Ko ta mine, se slika fanta zamenja s sliko ženske, ki jo spremlja prijeten občutek. To je bil le eden od načinov "zdravljenja" homoseksualcev. Nekoč sem prišel do spoznanja, da je heteroseksualnost nekakšno abnormalno psihopatsko stanje, v katerem moški in ženske trpijo, za svoja čustva in občutke p, ne najdejo pravega ventila, zato se združijo v neko prekleto zvezo, v kateri pa manjka topline in človeškega sočustvovanja. Bil sem mlao in nesamozavesten. Miti nisem izgledal slabo, vendar se nisem maral. Prišel sem iz internata, kjer sem bil izpostavljen tor-turi in sem bil zato zelo introvertiran. Pred svetom sem prikrival resnico, zgradil sem obzidje za obrambo pred svetom. Tega se v življenju nisem nikoli znel . Ko sem ieta 1 960 prišel v London, sem bil popolni analfabet v seksu. Nisem se zavedal svoje mladosti. Mladi se sicer ne zavedajo svojega največjega bogastva - mladostne naravne privlačnos. kajti skoraj ni mladeg človeka, l< p v teh
letih ne bil privlačen. Žal se tega zavedajo _____
M "T! iMHtaH
sem stopil iz avtobusa, sem opazil tipa, ki je > gledal izložbo. Bil je lep in poželjiv. Opazil je, j da ga gledam. "Kaj pa imaš tu za videl, prekleti otrok," mi je zavpil. Bil sem šokiran, urno sem se obrnil in strahoma odšel proti domu, Začutil sem, da me spremlja po nasprotni! strani ulice. Zažvižgal mi |e. Nisem se upali obrniti. Ko mi je zažvižgal drugič, je bila želja I močnejša od strahu. Obrnil sem se in tip mi je zakiical, naj pridem k njemu. Ko sem se mul približal, sem obstal v spoštljivi razdalji, zal vsak primer. "Imaš problem, si peder, ali kaj?1'! Pritrdil sem mu. "Rad bi se s teboj pogovar-l jal.1 je dejal. Bal sem se ga, rekel sem mu, naj| si poišče drugega. "Ne, ne, rad bi govoril teboj." Privolil sem, nakar sva hodila skupajl okrog gledališča. Razmišljal sem, ali naj gaj povabim k sebi, Karla ni bilo doma. Mu lahko! zaupam? Nenadoma me je vprašal, ali imarnl doma kaj revij? Pritrdil sem, čeprav so bilej Karlove. On je bil nor na rugbyjaše in nogo-j metase. Povabil sem ga v stanovanje, mu dali nekaj revij in odšel kuhat kavo. Še preden sva i uspela popiti prvi požirek, je že imel slečenel hlače. Pofukal sem ga čez celo sobo. Potem j mi je dejal: "Česa takega nisem še nikoli! počel." Rekel je, da ravnokar piše neke| zgodbe. Bil je zares lep tip, toda ko sem mu dal naslov, rekoč, da bi rad prebral njegovi zgodbe, sem vedel, da ga ne bom nikoli več videl.
4. julija 1967 je Daily Mirror zapisal: Po celo-nočnih osebnih konfrontacijah in razpravah \ parlamentu so goreči nasprotniki reforms homoseksualne kazenske zakonodaje moral popustiti. Ob 5.50 zjutraj se ¡e v državi začele družbena revolucija.
Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se spustil \ trajnejšo vezo, niti mi ni prišlo na pamet, da si to želi kdo drug. Takšne veze so me spominjale na odnose, ki so jih gojili prijatelji moji!

redki, vsi ostali pa so značilno nesamozavest-ni. Kar si želim, je generacija, ki bi se kmalu
zavedela same seb( n ji ne b -j treba skozi pekel, kakršnega smo dali skozi mi. Imel sem srečo, da sem spoznal skupino ljudi, ki si je prizadevala, da bi se nekaj spremenilo. Eno najbolj razburljivih noči sem doživel, ko sem se nekoč pozno ponoči vračal domov. Nisem še imel svojega stanovanja, živel sem pri Karlu, nasproti Shattesburv Theatra. Ko

staršev. So imeli ti odnosi sploh kakšen smisel Takšne odnose sem hranil za pozneje. N rečem, da se nisem zaljubljal, toda iskal ser avanture. Vsi smo se poznali med seboj, v smo tudi spali med seboj, živeli smo kot peni trac.jd ne kot družina. Prijatelj mi je neko povedal zelo nenavadno zgodbo Neki mla fant mu je predstavil svoje brate in očeta. Oč se je ljubil s sinovi, sinovi so se ljubili me seboj in seveda, povabili so tudi njega in n
"•BIP1- - ' "	^o sem leía 1970 snemal prvi kratki film na
ft .,.'"' -	super 8, sem spoznal, da so angleški filmski
Emm »	študiji ledeno heteroseksualni in da se v svet,
^flfc,	ki sem ga skušal pozabiti, ne mislim vračati.
6	Moje življenje je postajalo kozmopolitsko,
mojf moški pa niso bili več Angleži. Povsem
^teilU l^B^^^F^ in WT Jfc	nekozmopolitsko pa je bilo obnašanje proda-
^/■Éé «Hl ÉjÉüP^K	jilke na ženskem oddelku Derry & Toms na
Mg ^ S ^Bplr	čepico. Vpila je name, da takšni kot sem jaz,
M^/mKKL MJI	nimajo kaj iskali tu, in da čepica ni za proda-
JkMHAk IHM ife	jo, čeprav je bila na njej cena. Šele s posre-
Jfi^^H^lk IM mm r Ž	dovanjem direktorja sem dosegel, kar sem
H «F	hotel, čeprav sem stvar potreboval za nov
m Mr f?	film Kena Russeia, v katerem sem sodeloval.
JMF #	Tudi sicer nisem imel nič proti ženskim oblačilom, celo rad sem se oblačil vanje. Dve leti
'ZNMB » -	pozneje sem celo zmagal na izvolitvi alterna-
^Jj^B	tivne miss sveta. Drugače pa je družba "lepo
fB^ál	skrbela za spolno vzgojo in izobrazbo" in v
ÄpP^p»	enem takih priročnikov, ki je povsem hetero
---obarvan, vas "lepo poučijo o homoseksualnih
—,-j*--praktikah". Cay Abandon je o moškem seksu
¿m "	poročal malce drugače, Kar zadeva droge, je
^^ to *	bilo teh povsod dovolj, celo moja mama je
^fflBstw/' g	imela doma steklenico Mandraxa in mi ga je
V	ponujala, češ da bom bolje spal. Lahko
"Mr j -p	zatrdim, da mi ni škodoval, pa tudi "osvobo-
mHr f	dil" me ni. Nekoč, ko sva s prijateljem prišla
^	na letališče, se je pri njem sprožil alarm. Bila je
.	prava panika. Našli so nekaj acida in porna
jáKL	revije. Moral se je sleči in vzrok za alarm je bil
Jj^^KtoL '	metalni obroček na njegovem penisu. Priča-
^mi^B	kovala sva najhujše, vendar so nama naslednji
m^^m	dan vrnili stvari in nama zaželeli srečno pot.
Najdaljši čas, ki sem ga preživel v Ameriki, so
mL jm^^K	bili štirje meseci poleti 1974. Bilo je kot v san-
^Minj^^^^mñ^^^^^^	jah o osvobojenem seksu. V pristaniščih,, ko-
B^j	pafiščih, barih, savnah, na Fire Islandu, kjer
sem spal pod milim nebom, sem spoznaval
^^^	ljudi. Vse skupaj je bilo močnejše od
JMHkk. ^^^^Hjfl	vsake droge. Vse je bilo tako preprosto in
težko primerljivo s čimerkoli v "civiliziranem
' m,	svetu". Imel sem prijatelja, ki je stanoval na
Ä^fc ^B	Christopher Street, v prvem nadstropju, nas-
^	proti neke javne telefonske govorilnice. Za-baval se je s tem, da je opazoval kruzing na
,, ^	ulici in če mu je bil kak tip všeč, je telefoniral
^^Jjjjj^^	v govorilnico in skoraj vsak je dvignil slušalko,
ik	Pričel je s telefonskim seksom in pripravil tipa
--do tega, da si ga je zdrkal pred njim, ne da bi
se, da je naše življenje en sam pluralizem,	oni vedel, kdo ga je pripravil do tega.
vsak orgazem sam po sebi pa je osvoboditev	Continental Baths je bil najrazburljivejši klub v
za sebe Koliko se je v kratkem času zgodilo,	New Yorku. Tukaj si lahko videl vse tiste, ki so
koliko spremenilo. Konec šestdesetih sem ple-	imeli ime in položaj. Videl si orgije, ki so se
sal na zabavi, ki sem jo sam priredil z motom:	dogajate neprekinjeno na raznih mestih te
Živeti pomen« plesati, plesati pomeni živeti,	hiše. Življenje v njej ni nikoli zamrlo, čeprav je
Ali je bil to moto za naslednje desetletje?	bilo vse skupaj lahko tudi zelo utrudljivo.
Sedemdeseta smo začeli z CLF - Gay Liberation	Nihče ne more bili hkrati znan in homosek-
Front je bila ustanovljena leta 1970. Prepričan	sualen. Michelangelo, Leonardo, Shakespea-
sem, da ne potrebujemo kake posebne poli-	re, vsi so bili zatajeni. Hollywood si je v The
tične akcije, da bi spremenili sveL. To lahko	Agony and the Ecstasy izmislil hetero afere za
najbolje stori vsak posameznik v svoji sobi.	Michelangela in potreboval dobrih 40 let za
Celo GIF se je včasih predstavljala tako grozno	"toplega" Cezarja v Spartacusu. Po premieri
kot Leonardova Zadnja večerja. Mnogokrat, ko	mojega filma Sebastian leta 1976 je Cay News
sem prisostvoval debatam, sem se počutil, kot	zapisal: To je velik m nenavaden film, pravi
da sedim na šivankini konici. Protesti so bili vse	temeljni kamen v zgodovini homoseksualne
glasnejši in vse se je vedno vračalo na eno in	produkcije. To je bil prvi filmi v katerem ho
isto - coining oiit in gay pride. Vedel sem, da	moseksualnost ni predstavljena kot problem
naša situacija ni najboljša, toda nisem vedel	§ele po 10-ih letih so ga prikazali rta TV, t
zakaj, še manj pa, kaj bi bilo potrebno storiti,	opozorilom, erekcijo so izrezali, mother fucker
Še vedno sem prepričan, da je vsaka seksualna	pa zamenjali z mother's boy. V svojih filmih
osvoboditev motna te, če je osebna. Najprej je	sem želel govoriti o življenju tukaj in zdaj. To
treba nekaj storiti, sele potem pridigati O F jp	je bila minimalna žrlja Seveda sem si želel
leta 1971 razglasil znani manifest, ki zadeva	prikazati resnični fuk, to bi me zadovoljilo,
homoseksualce v zvezi z družino, šolo, cerkvi-	toda do tedaj tudi o romantičnem poljubu
jo, mediji in jezikom, ki je bil se posebno stru-	dveh moških na platnu ni bilo sledu. Filmi kot
pen, saj se je ¿ njim poskušalo dotolči homo -	sta Sebastian in Edvard II., so tudi del boja in
seksualno samo?avrst	bodo kot taki še dolgo prikazovani, Zato.jc
govega prijatelja. Vikend so vsi skupaj preživeli na ogromni skupni postelji in bili presrečni. Fleterosi vedno mislijo, da si ga le šibamo v usta ali kam drugam in nič drugega. To je res, vendar, ko si ga Šibamo, si izmenjujemo tudi misli, spoznavamo nove prijatelje, nove ideje. Če se ozrem nazaj, vidim, da so bila ta prijateljstva zelo življenjska. Če bi še enkrat živel, bi do potankosti še enkrat živel enako. Če so bila petdeseta leta pritiskov, preganjanj in lažnosli, so bila šestdeseta osvobajajoča, uspešno smo se uprli starim moralnim dogmam, celo bolniki nismo bili več, kar je leta 1972 potrdila ameriška psihiatrija. Celotna rnlada generacija je na hetero represije odgovorita z veliko orgijo. Homoseksualnost ni bila nikoli spoštovana, čeprav so se pod plaščem pritiskov mnogi sprijaznili z življenjem, predvsem etablirani sloji. Stonewall je bil upor v letu 1969, ki se je zgodil v New Vorku. V nasvi zavesti je zbudil pravo revolucijo. Ali naj danes tiste, ki so se borili za nas na Christopher Streetu, izdamo samo zato, ker so naši etablirani predstavniki v parlamentu zatajili? Ali še zastopajo naše interese? V najslabši obliki nas hočejo integrirati v angleško hetero družbo. Ne prenesejo nobene kritike, mit o homoseksualni enotnosti pa udejanjajo preko svojih Cay Community. Ne zavedajo 46 ¡arman

! ' • '"'''"""I.......f^'r irrHT™
zame pomemben tudi Salo, kjer Pasolini prikazuje svojo nesrečo. Filme bi lahko snemal v hollywoodski maniri, toda potem to ne bi bil jaz, raje ostajam na obrobju, vedoč, da sem prispeval k stvari, ki je tega vredna. 2. novembra 1975 je Pasolini umri nasilne smrti. To se je zgodilo v zavetju plašča italijanskega pravosodja. Hetera svet nam je umoril pesnika, pisatelja, zgodovinarja, filmskega ustvarjalca, toda bil je le ena od številnih žrtev; Wilde, Marlowe, Caravagglo, Čaikovski, vsi umorjeni. To verigo smrti je potrebno pretrgati. Cay News je 31 maja 1 979 poročal: Več kot 4000 homoseksualcev je zavzelo mestno hišo -razbijali so vse naokoli. Istega dne je bil oproščen Dan White, policaj in dvakratni morilec. Njegovi žrtvi, politična nasprotnika Harvey Milk, mestni poslanec, in George Moscone, mestni župan, sicer pa oba homoseksualca, sta pod njegovimi streli padla novembra. Cay News gre zahvala, da nasilje nad homoseksualci ni ostajalo več prikrito. Toda preklinjanje tistih, ki so si upali "ljubezen imenovati s pravim imenom", je bilo v polnem zamahu. Človek se vpraša: Ali so bila sedemdeseta prava leta za ljubezen? Snemal sem filme zunaj establishmenta, gradil življenje zunaj hetero sveta, boril sem se prou omejitvam... Postrigel sem se na krtačko, snel uhane, oblekel usnjeno jakno in oborožen s popersom odkorakal v noč. SedemdeseLa so biia naša leta, kljub vsem udarcem. Bil sem srečen.
Začetek osemdesetih je bil optimističen. Seks med dvema tipoma ni bil več zločin. Vse se je spremenilo s prihodom HlV-a. Nobenemu ne privoščim, da bi to ponovno doživel. Mnogi ;o pogledovali proč in niso želeli videti, kaj se dogaja. Toda res je, da je v tem desetletju umrlo več mladih fantov kot v celi vietnamski vojni. Po sifilisu ni bila nobena bolezen tako obsojana in sLigmatizirana kot aids, ki naj bi se širil samo med homoseksualci. Ko sem se 22. decembra 1 986 sam soočil z dejstvom, da sem HIV pozitiven, je postalo življenje en sam problem. Mir in tolažbo sem iskal na samotnih mestih, v temnih nočeh, opazoval sem luno, letala... Za ves cirkus okoli aidsa je bilo značilno le eno ■ v podzavest množic so ga vcepili kot zgolj homoseksualno stvar. Prvo poročilo o tej skrivnostni bolezni je prišlo 28. maja 1982. Kaj se je potem dogajalo, vemo skoraj vsi, saj smo bili del tega časa. Morda bi omenil zanimivosL v zvezi s Lestiran-jem mladih fantov nekje v Angliji, kjer je zdravnik tistim, za katere je vedel, da so geji, napisal lažen pozitiven rezultat. Medtem ko so liberalni heteroseksualci bogateli in obenem prespali čas "železne lady", smo bili geji prisiljeni ostati na barikadah. Samo v Angliji je bilo mogoče, da je kak provincialen policaj d al moralne pridige in bil obenem predlagan za red viteza. Koliko jih je naredilo samomor? Koliko jih je bilo do smrti pretepenih? Koliko je bilo o, 'aniziranih napadov? Koliko jih je izgubilo družine, delovna mesta? Predstavljaj si, da tc nc pustijo k tvojemu umirajočemu najdražjemu prijatelju, in to družina, ki ga je dolga leta zatajevala, končno pa izgubiš še stanovanje, ker jc bilo napisano na njegovo ime.
"Kaj si počel v vojni, Daddy?" "Svojo moškost sem dokazoval tako, da sem 'razbijal' homoseksualce." Taki in podobni naslovi so bili na naslovnicah tiska, The Sun, News of the World, People, Daily Mail, Daily Mirror, Star, DailyI Express... K sreči smo lahko drugo stran poslušali oziroma prebirali v gejevskem tisku. Virus je 'osvojil" svet. Kot avanturist, ki pre-
maguje vse ovire. Mene je dosegel. Tudi mnoge mojih prijateljev. Nekateri so izginili kar čez noč, ne da bi človek prav vedel, kaj se je zgodilo. Sam se smrti ne bojim, bojim se umiranja. Za bolečine so zdravila, za družbeno ignoranco jih ni. Sama bolezen ni Listo najhujše, pač pa institucionalizacija zdravljenja. Organiziranih struktur sem se vedno izogibal, celo pubov nisem maral, tja sem hodil zgolj zaradi moških. Ko sem snemal Sebastiana, mi je neki Italijan dejal: "Derek, umrl boš nasilne smrti." Vedno sem bil prepričan, da od hetero sveta nimamo kaj pričakovati. Oni so nas umorili, aktivno, pa tudi z ravnodušnostjo. Sam se ne bojim, da bi mi kdo lahko kaj vzel, določene stvari bi mogoče pogrešal. Delal bi naprej, to je moje življenje. Če ne bi snemal filmov, bi pisal, če ne bi p sal, bi slikal... sicer pa bi si poiskal kaj novega, Če bi jutri umrl, ne bi nič ostalo za oporoko, saj so filmi minljiva stvar. Upam, da se bodo moški še naprej zaljubljali v moške, ženske v ženske in da ostalim pri tem ne bo uspelo nič spremeniti. Imel bi državni pogreb in udeleženci bi bili goli, lepi, mladi in zagoreli fantje, vsa ta procesija pa bi se pomikala skozi cel London. Spodnji dom parlamenta bi spremenil v dark room s fanti pod 21 let. Toda zgodilo se je vse kaj drugega. Leta 1 990 sem zbolel in moja tortura se je začela v St. Mary's Hospital. Nobenih skrivnosti nisem nikoli mogel obdržati zase. Moje življenje je bilo igra z odprtimi kartami. V angleškem tisku sem postal največkrat omenjani umetnik, Lada za to, da je situacija še naprej Lako zafrustrirana, je krivo dejstvo, da sem še vedno živ, Izjava o moji bolezni je bila politično dejanje. Vsa moja dejavnost in integriteta sta hMi postavljeni pod vprašaj. Prepričan sem, da sem v tem trenutku storil vse, kar jc v mor' posamezn I a. Film The Carden so proglasil, za elegijo. Sam sem se tako tudi počutil. Spraševal sem se, če t m se doživel naslednje leto in se tega veselil. Že pred dvemi leti sem uredil vse potrebno, vse svoje delo pa prepustil filmskemu arhivu. Ko sem pol leta preživel v bolnici, sem spoznal vse parameLre zdravljenja. Nisem sc ubadal z alternativno medicino. To lahko človek počne, ko je še zdrav, ko pa dobiš TBC ali vročino do 40 stopinj, se tedne dolgo potiš, izgubiš 20 kilogramov, ti kaki lističi potočnice ne bodo dosti
mmm
* ■

M. Ha--:*.: W


«■——BE
III ULJI imi jjimi fin« ■
tSÉ
■
pomagali. Nikoli nisem pomislil, kakšne posledice me bodo doletele zaradi objave moje bolezni. Kot mnogi med nami v osemdesetih sem tudi sam tiščal glavo v pesek. Ko sem leta 1982 pisal Dancing Ledge, sem govoril c nekih teorijah, med drugim tudi, da je previdnost boljša kot abstinenca. Bilo mi je nepojmljivo, da naslednje generacije ne bi živele polnega življenja, seks je bil zame osvobo ditev, pred cenzuro in pred petletnim laganjem samemu sebi. Čeprav sem imel z nešteto problemov, je bil največji ta, da me je obdajalo ob2idje. Moje ustnice so bile razprte, toda moje Lelo je bilo v ječi. Ko sem se zopet prikazal na Hamstead Heathu, sem bil zopet tisti stari "bad boy". Dokler sem na svojih plečih nosil breme cele generacije, so me sprejemali. "Saj ni tako slab človek, čeprav ima aids." Toda nekaj še vedno ni bilo v redu. Ljudje homoseksualcu še vedno niso mogli iskreno pogledati v obraz. Na Heath sem redno zahajal. To je kraj, ki je skoz in skoz topel, živi pa od seksa. "Love me tender, fuck me too." Strah me je zgolj pred samim seboj. Vsak je odgovoren le pred sabo. Ne bi smeli pozabiti, da se je moja generacija okužila, ker ni ničesar vedela, naslednja pa se bo, ker ji ne bomo povedali. Med ducatom fantov, ki so postopali okrog, mi je padel v oči izredno privlačen mladenič. Bil je neverjetno seksi. Približal sem se mu in ga ogovoril. Objela sva se, dal sem mu kondom in pofukai me je veličastno "To je bilo nekaj najlepšega, kar sem doživel po dolgem času," sem dejal. "Vem," je odgovoril, Pravzaprav ni mala stvar, če si proglašen za svetnika in Lo še za časa svojega življenja. ZaLo sem stvar sprejel dokaj resno in dostojanstveno, saj sem končno prvi "Lopli" svetnik Kenta po Thomasu Canterbury^1, I ga je leta 1170 umoril njegov ljubimec. Utrujen sem. Vidim le se nf isno, mo¡e telo kloni pnd težo dneva, vendar če vas bom zdaj zapustil, naj to ne bo brez petja. Kot priča tega žalostnega časa in prostora, v katerem živim, sem moral o njem pisati, vendar ne zato, da bi vaš nasmeh prekrila senca - berite o trpljenju Lega sveta, vendar ko bosLe odložili knjigo, se ljubite. Prizadt. ijte si za takšno prihodnost, v kateri se boste brezskrbno ljubili, kajti zvezde bodo vedno premagale še tako
temo.	FRENK FIDLER
- ■ .......
Ü
branje i | ■ ■ i -	J f r
... ..it.; •	f EjSij-'»---- -ii ~ P— -i
vitan mat
NEDELJE NEKEGA
(odlomek iz mladinske pripovedi. Prešernova družba. 1996)
Med drugim televizijskim dnevnikom se je Rok izgovoril na svojo zaspanost. Toliko da ga ni pobralo od zdehanja. Voščil je staršem lahko noč. Namesto da bi jo mahnil v sobo, se je splazil v vežo, kjer je skoraj neslišno odklenil Evgenu vrata. Nalašč sta izvedla akcijo na skrivaj. Rokova mama najbrž ne bi nasprotovala Evgenovemu prenočevanju, hotela pa bi vedeti, zakaj in čemu. Potem bi Roka opozorila, naj ne bo preveč zaupljiv do Evgena, saj fant ne pozna prave vzgoje in bi ga lahko napeljal na kakšne neumnosti... Skratka, z vednostjo staršev bi vso stvar samo otežila... V sobi je Rok zlezel v pižam? Bratovo posteljo sta pustila pri miru.
'Nočem, da bi se moj pametni brat usajal!" Evgen |e zbrcal z nog kopalke in pripomnil, da je dorria vajen spati gol. "Če te moti, povej," je bil vljuden.
Roku je bilo vseeno. Ni se sramoval svoje golote, čemu bi se potem prijateljeve!
Pod rjuho se je Evgenu razvezal jezik. Nič več se ni vračal k izbruhu svojega morebitnega novega očima. Ta se je najbrž zdaj prepiral z njegovo materjo, kako je kriv sinovega pobega... Bolj od domačih problemov ga je skrbelo, če jim bo uspelo nabrati dovolj denarja za izpolnitev načrtov. Mogoče bi morali v vse skupaj vprcči tudi odrasle? Seveda tiste, ki imajo zanje vsa) malo posluha.
"Mogoče bi se nas usmilil Vidakovičev Mile?" "Mile?" je Rok prvič zaslišal za to ime.
"To je tisti, o katerem sem ti pravil lansko leto," ga je skušal spomniti Evgen, Neuspešno.
"Si pa res pozabljiv... Hodil je z mojo mamo. Z menoj je bil ves čas prijazen, da ne rečem sladak. Ko sva bila enkrat sama, me je povabil za mizo. Hotel je, da mu sedem v naročje..." Zdaj se je Rok spomnil fantove pripovedi. Na soline je prišel precej razburjen. Rekel je, da ga je neki dedec otipaval. Najprej ga je hvalil, kako je lepo ogorel od sonca, potem pa mu je segel za kopalke. Obljubil mu je tristo tolarjev, če se mu pusti božati, "ja, zdaj se spomnim," je rekel Rok. "Ušel si mu..." Evgen seje skrivnostno nasmehnil in odkimal. "Bil sem radoveden, kaj hoče od mene. Tako lepo je znal božati. Segel mi je pod kopalke, takrat pa je začel sopsti kot lokomotiva. S tako silo me je zagrabil, da me je zabolelo po vsem telesu. Šele potem sem ušel. Zvečer sem našel pod blazino tri stotake, njega pa ni bilo več. Mama, ki ni vedela, za kaj gre, je pretakala soize..." "Takrat si rekel, da si mu takoj pobegnil," se je Rok spominjal prijateljeve pripovedi.
"Že mogoče... Bal sem se, da bi me imel za toplega bratca." "Pa ti je bilo res lepb? Mislim na začetku?" je vprašal svetlolasec Evgen ni odgovoril. Zato pa se je začela tresti postelja. Rok je pomislil na potres. Pred očmi so se mu zvrstili prizori rušenja zidov in strešnih tramov. Kazali so jih na televiziji... Že je videl, kako reševalci vlačijo izpod ruševin njegovo in Evgenovo truplo... Srce mu je začelo hitreje utripatr Ampak potres ne traja tako dolgo! Tudi stene ne škripljejo in svetili« na stropu miruje;! Očka in mama v sosednjem prostoru nista dvignila panike - torej se trese samo postelja. Z levico se je dokopal do toplega prijateljevega telesa. Zadel je ob njegovo otrdelo stebelce in takoj vedel, za kaj gre. "Bova skupaj?" je vprašal Evgen.
Mislil je na ponovitev tistega, kar sta počela v kabini mestnega kopališča.
Roku tokrat ni bilo do igračkanja. Psihično se je pripravil na spanec...
"Se mi ne ljubi," je odgovoril. "Kakor želiš," se je vdal Evgen.
(5 knjižnega trga)
Nedelje nekega poletja, kot je naslov mladinske pripovedi Vitana Mala, v resnici niso le nedelje, ampak vsi dnevi v počitniških tednih dvan^;stletni-
ilustradja: Rudi Šk&čir
ka Roka S prijatelji lahko iz dneva v dan počne najljubše stvari: otroci sklenejo, da bodo ustanovili muzej morskih skrivnosti; zanj potrebujejo potapljaško obleko, zato zbirajo denar zanjo, in na pol podrto hiško na solinah končno si jo pridobijo po nekaj neprijetnih soočenjih s srednješolsko klapo. Najbolj nepričakovano pa se zaplete prav med vrstniki -Evgen, ki ga pisatelj označi kot problematičnega otroka iz neurejenega družinskega okolja, prvi najdeni eksponat bodočega muzeja ukrade in proda pravemu muzeju, zato da tudi on lahko prispeva svoj delež v skupno blagajno. Po naključju ga Rok kmalu odkrije. Ko ga spodbuja, naj od krito prizna svoje dejanje, Evgen zvali krivdo nanj in izda njuno prijateljstvo.
Zunanje dogajanje pripovedi, ki jo ¡e mladinski pisatelj in soscenarist priljubljenih 5reče na vrvici in Poletja v školjki razdelil na pet poglavij in jih poimenoval po dnevih, je dopolnjeno še z eno plastjo. Tretjeosebna pripoved v pretekliku z vmesnimi dialogi, kot jo doživlja glavni protagonist Rok, je tudi zgodnje soočenje s spolnostjo: od radovednega opazovanja deklet in žensk na plaži, pospremljenega s komentarji, polnim dovtipov, do spolnih fantazij, izkušenj s homoseksualnostjo in samozadovoljevanjem in ob koncu spoznanja o tem, kaj je več od "preskromnega zaupanja" oziroma "preplitkega prijateljstva", ki ju Rok čuti do ljubke deklice. Nič drugega kot ljubezen! In kaj vse ljubezen ni, kot mu pojasni deklica iz družbe. Petek in vsi drugi dnevi pa postanejo nedelje tudi zarad vzajemnega čustva.
Vttan Mal si je za dogajanje svoje zadnje pripovedi, ki jo je z ilustracijam dopolnil akademski slikar Rudi Skočir, torej izbral Slovensko primorje, za aklerje pa šestošolce na pragu pubertete. Prepad med realno percepcijo dvana^tletnika in vsem tistim, kar jim pisatelj nalaga v zvezi s spolnostjo, pa je več kot očiten, mestoma nemotiviran, če ne celo neumesten. Roku na primer po eni strani vdahne povsem otroški znača: sočutnega, občutljivega, hitro cmeravega, telesno še precej nerazvitega fantiča, po drugi strani pa ga z lahkoto vtakne v kopališko kabino, k;;r ob misli na deklico s prijateljem masturbira. Tudi njihov jezik je tu in tam okoren in nerealen. Družinsko okolje otrok pisatelj v zgodbi skorajda povsem zane mari, kot da so vsi tako kot problematični Evgen od jutra do večera prepuščeni sami sebi. Starejšega Rokovega brata imamo nemara priložnost sp07nati zgolj zato, ker do skrajrioili tipizirano dopolnjuje omenjeni svet spolnosti, in tudi če zanemarimo starostno prehitevanje spolnega samozavedanja, nas preobrat v zgodbi - Rokovo spoznanju ljubezni - še ne more prepričati, da bi se nad kn|igo navdušili, saj r uravnotežen s preostalim dogajanjem, ki prevladuje in zasenči tisto, kar t v resnici moralo izzveneti v končno sporočilo. Prav tu pa se zbud bojazen: bo knjiga Nedelje nekega poletja za mlade bralce res leposlovna literatura o tem, kaj ljubezen je, ali pa bo "popularna pornografska" literatura za višjo stopnjo o inovnosolrev? Z večjim čutom za poglobljeno p^iholo gizacijo likov in obravnavo tako občutljivega področja bi bil Malov poskus lahko dragocen in hvalevreden izziv, tako pa ostaja nedodelana literatura s prevelikimi ambicijami.	MARJANA LAVRIČ
J
niielii
3
pa sije to na skrivaj xelo . Mstal hi mu enak. Tako si . on bi se sušfl. Kot on bi M . sam tega ne delam, fki Se
polnjeno. Njegciv odrip-casom ie postoia! tak vec
NEVEDANJE
Kako lahko prideš do esence ljubezni? Le tako, da jo fizično izničiš ali pa jo negiraš. C 5 storiš slednje, prideš do eteričnega larpurlartizma, ki je umrl zaradi ¡etike in sifilisa s poslednjimi neoroman ki in je z zagledanostjo v sanjske podobe zafrustriral s spolno slo nabite generacije mladostnikov ter v njih zadušil zdravo animaličnost, ki je postala greh in hkrati mik, Brane Mozetič je izbral pivo pot. Dosledno in skrajno. Šele ko ¡e nabesedil vse, kar se zaradi ljubezni telesnega da, ali pa igre le-te početi, je ostala nenapisana, a do skrajnih meja op;sana jbezen v absolutnem pomenu. Kot nekaj, kar je v svoji vsakdanji ba-alnosti nedosegljivo in prav zato absolutno, ter penetracijo, ki je zgolj sla. In sla biva le zato, da se poteši in mine. Ljubezen pa ostane, tudi če se fizično izniči. Fizična smrt je celo nuja, da se pokaže esenca ljubezni v vsej svoji luči, vsemu, čemur se reče življenje navh jub. V vsej svoji nežnosti in krutosti, posedovanju in razdajan . Ko telo n zgolj objekt, temveč orodje in p( Na zadnji strani knjige se nujno vprašaš, če si do zdaj že sploh ljubil. Če v sebi nosiš dovolj poguma za to nerazsodno čustvo, iz katerega se rojeva in umira ta svet. In svet je vse, kar se zgodi. Ne bi bil tak, če se ne bi zgodili Mozetičevi Angel. Menim, da umetnost to ni, če ni katarzična. In toliko bc j je umetniška, kolikor bolj je katarza nemogoča. In Angeli so nam pokazali, da katarze v ljubezni ni. Je le čas in transformacija v nekaj, kar se, kljub želji, ni nikoli končalo. Preprosto zato, ker je zmanjkalo strani v knjigi in ker rešitve ni. In čeprav avtor v odlomku, ki sem vam ga izbral, osebno zanika katarzo zaradi spolne usmerjenosti in le-to prekletstvo nalaga partnerju, ker naj bi ga avtor intelektualno prerastel, imam občutek, da qre tudi za bivanjsko katarzo, ki je zaradi staršev, kot pravi, prav tako za vedno neočiščena in je prekletstvo, ki ga emocionalno n nogoče nikoli preseči. Morda pa le jaz, kot ljubitelj nasprotnega spola, vidim tako in to za homoseksualce ne obstaja ali pa je greh. Ker menim, da pišem za pravo populacijo, mi same zgodbe verjetno ni potrebno predstavljati. Je pa spretno in odlično napisana zgodba, ki se lahko prilega širnemu spektru bralstva. Bere se lahko kot kriminalna zgodba ali erotični roman. Predvsem, pa sem jo osebno doživel kot čudovito ljubezensko zgodbo, saj nisem bil obremenjen z erotiko, ki bi v meni, drugače stimuliranem, budila slo. In ta te zna zadržati, da ne stopiš skozi naslednja vrata, v dimenzije romana, ki sem jih opisal na začetku.
Zgradba romana je izredno spretno zastavljena in zaokrožena celota. Občutek imam le, da se Mozetič ni poglobil v del zgodbe, ki ga predstavlja 'izpraševalka', ki postaja skozi roman vse bolj sogovor.iica. Kajti namenil ji je arhelipsko izrabljen primer odnosa med moškim in žensko v zakonu, ki se prav tako konča z ubojem Vendar ne v nenu in zaradi I bežni, temveč svobode. Morda pa je bilo to namerno in za šalo, ter malo zares, sprejemam to kot diskr iai o 'raziičnospolno' usmerjenih.
Knjiga je avtobiografija, ker drugače ne bi bila taka, kot je, in r,, ker kot akšna ne bi mogla nastati. Konec koncev pa za neopravljiv; to sploh ni pomembno. To je popolna ljubezenska zgodba, I jo morate prebrat.. Vesel sem, ker verjamem v absolutnost in hkrati subjektivnost ljubezni. Tako lahko upam, da bom še kdaj dočakal roman, ki bo segel tako globoko in odšel tako daleč, da nas bo do obisti prestrašil 5 spoznanje n: če ljubiš, ni rešitve in ne vrnitve.	TOMAŽ LETNAR
liKfllll
CL^W	lit 'I ^ * J i, II i
C":;"::::' "of -»•# 1 '2: i:: 2'
r v š- i:7 i|f S
Na Konferenci ILC a Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, ki je potekal, .-ta ir?6 > Ljubljani, je I Igijska pravnica Ria Conver i podobno govorila, da je treba .ačeti ; zakonsko ?vezc skratka, zahtevati enak pravice bre odstopanj. Seveda, Sir.i.' je videti, dr. ;i toiiko drugačen, da ne moreš zahtevati istega kol tisti, ki so "enaki", tem trimerü ;gré M drugačno obrav-..av .je neke družbene ¿.pijiS- Pravzaprav je jredlog zakona z«.: i o kratek. Misli r da gre za soremem ' -amo I 'h členov, ki se jih de lo e .jantrio in hitro sprejeti. 7ar nivi - in .. ?da indikativni-so; i tovori proti ;dar obravnavi h sprememb. Edén od ugo-3rov je maksimafističen: zakonodajo t iakc. sk ?'■ družinskih ne/jih je treba tako in tako/spre neniti, |atqrej počakajmo do « vizije celotnega zakona. Se^ ic- vemo, kdaj t< :godilo in mhče r ne zagotavli se bo :> ti predlogi -i viziji tudi upoštevali. Rc pa je, da je J. zakonodaja projslematična tudi v marsikateri drugi točki in I di o'oblcm, o katerem govoriva, je istega i/vora. Skratka, pri nas se zakonska zveza še zmeraj povezuje s pro-c Cilj ak iske zvézfeíje i ustvarjanje družine in1 že zato je tospoln. ••ve/,i ¡/ključ . Zafonipadejo j? zakor tudi regulacije drugačnih oblik družinskih skupnosti. Ostaja odprta vprašanje, kaj so družine, ki nisD skup.iost staršev in njihovih bioloških otrok Podatki pa kažejo, da je vse več drugačnih družin - c - enostaifševskc družine do tega; da je eden -'d staršev samo biološki itarš, do posvojenih otrok, itn Ob- tojccV z-ikon t t stevlnih drugačnih oblik ne upošteva. Seveda je treba spremeniti ¿zakonodajo, ve i iai ;ba stvari spremeniti že izhodišču, to po eni, da se zakonska zveza ne obravnav, /e krt zveza, katere cilj je- jstvarjanje dražija1 in biološka orokreacijn, unpak se obravnava kot urejanje razmerja med člani skupnosti. ,ned osebama, Éilkflfiela i^konskr a/é v n orugimi I v tej skupnosti žtvijc otroci.	- .: ~ :
Ali so bila to stališča t >? Si s ti s to probleniátiiko srečala v st "ki; a drug< ' Kako . ■ olor- cosíala dejavna na tem n Ddročju?	• ' .' ,£¡s(- S'íjfif f
'svod 7- i •■nje intenzi* ejše razmišljanje o tem ¡e jila (resolucija v 'ogranu 1 Por.nroški ngres leta I '-'89. V programskih žahtevah ;s bila tudi zahte- po dora.'i diskriminacije zaradi spolne usmerjenost Mene pa je že ves caz íajbolj zanima, vprašanje človekovih pravic, jasno mi jé bfo, da se moraš vnašanja spolne usmerjenosti lotiti 'idika ipostovanja človekovih pravic " tem :$cm načela sode-
io /ati tudr pri "ripravah predloc j za spremembo zakona ;n zakonski
■
n isjii p*	. * 2 ■ i i
■ . . :: ..... 11 ¿ *> : J «16 ,i, í i,i i 3
: Vlr^KA Mcnci Ceplak - ,mxoč it hm ¿SMS in ffi,-m v stranki' LDS PIIeS |t ,kia Fakulteti si dSužbene vetje - osjv# a neomajna borka za PfgvgKpvt BKA^iEE, žfi fFtAVICE- MAN,(||N, ZA PRAVICE IfTOS/OLNO USMER' 'JENjuS Čhw jaMa t	nc ■ i sNIO" Skučovih SRCI|, JF Ž AS' M
NjlH-M Šl '^fSe;yy%}>MEN|UplN*,V, ¡A' JOSJi. P.RAVICE LLiffi|K4N GE|EV RAZUME f Vidika SPOŠlpVANiA ČKDVEK pfevic,' HOV ŠEliSUALNusT PA ILOI KOT l'.a >if(tEPRIČAN|E,
Ali egajo ž tki tvoji dejavnost obdobje pobude za akonsl.o spre nbo oler.e isl ¡polnih skupnosti?
Pijivžaprav fe je kačdoiflta T 991, ko se je sprejerrTala nov? sloven • s k a lastava. Takrat ie-je v skupše ii prvič gsvorilo o istospoini usmerjenosti in o istošpoinih ar lerskih skupnostih o/irom.j o ■enakosti pra\ ie; gledp ria spolno Usmerjenost To je bil sti ištavr liri, ki ^ovorioeftakdsti v f dVicah, in takrat s one iteri sktS i doseči, :da bi v čieni sk iliciti i zapisali t Ji enaf -st »f ivi aii, r glede nja .spolna, .isnurjfnost. Razprava > tem je bila pravzaprav simptomatična. Problem je bil ta, da pra^t azprave ,ploh ril bilo. Diskusija se js Re.djjcinal na primernost izraza spolna usmerjenost - to je ze' dobric i:sterr'j, 1 je sproži .tikar na ženski konferenci v Pekingu. V skupščini pa so spraševali, kš naj bi pomenila spJna usmerjenosi ali viljučuje tudi pedofilijo ipd, Se> _ i je pojem kljub pojasnjevanju .af problematičen, V ustavni komisiji so v n£kr fazi v obrazložitvi »ziroma v odgovor na tc :jht3vo zapisali, da sitilayui,i druge nsebiv okoliščine ukijučuje : icii spolno usmerjenost ^la ose s.'eJa mo.no .klicev-ati, že zato, ker nikjer no pisc, da šintagrria druge osebne okoliščine ne 'kl<učiijit tudi s, šine ustnerjenost'.;fc je bi1 prvi tak poskus ustavne spremembe, I i pa jeibil neuspešen, jaz sem takrat dejstvo, da se je diskusija omejila na vprašanje primernosti izraza spolna Bsmerjenošt, baf ino interpretira, kot dober ." k, češ, i i gre v Sloveniji za tak. civilizacijsko raven, da si I. ii m pajo y|č glasno opcr 'kati enakosti, v pravicah n glede n; ¡polno usmerjen- ist. "■oznejr n. |e postalo žal,, da se ljudi ni |i iociralo, da bi izrekli tc ji blflii' skrito za jgovjri. jasno je, da je šle 'a c sn eda1 't Če Ij i ne prisiliš v to, da izrečejo • ravf razloga pote:- enostavno nimaš;več možnosti z^ c.daljevarije diskusije ......»'■--= ....... i
, . .. -" :: : :: J it	=	t .- „ : „■■ ■ ■ ■	; . ..
;1 f I
* ■..........j : v s. u a .......i -.....i ■ > ■ ■ 111 r?!
mtmm
Če se prav spomnim, so v Uradu za žensko politiko vzporedno tekle priprave novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tako naj bi dosegli tudi možnost zakonske zveze med osebama istega spola.
Ali se je takrat govorilo prav o zakonski zvezi istospolnih partnerk/ partnerjev?
Da, zato ker je pri nas tudi zunajzakonska partnerska skupnost na neki način izpeljana iz zakonske. To pomeni, da mora biti za obe vrsti skupnosti izpolnjen isti pogoj. Ker pa za zakonsko skupnost piše, da je to skupnost moŠKega in ženske, velja enako tudi za zunajzakonsko skupnost.
Mislim, da se je hkrati spreminjal tudi kazenski zakonik. Zelo velik dosežek je, da se je eksplicitne zapisalo da je prepovedana diskriminacija glede na spolno usmerjenost. To je bil edini materialen rezultat; kar se tiče zakonodaje, imamo zdaj v rokah dober argument. Očitno pa je zelo negotova usoda novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Prej si me vprašala, ali smo šLartali prav z zakonsko zvezo. Vseskozi smo poskušali doseči to, da se z istim zakonom obravnava tako istosopolne kot raznospolne partnerske skupnosti, že zato, da ne pride do segregacije niti na tej simbolni ravni, ampak je obravnava enake redna. Zato smo luc itispi"'uv-ili ' mu, da i sprejemali nov iafeor c egtsTi ni partnerstvih, To bi Je pome i|o,;da ne gre za (Slo stvar, da nekaj obravnavam drugače;
skupnost družinskih r . i<=rjtl Tak,ut sms Veliko razmišljali le ti, kateri e tista pot, ki t najhitreje 1 J'la -promrmbi za1 ~na. UqC.ovii sm j tudi, da.takih zahtev? ni ^eii i veza eno stranko - že zar"*' strankarskih bojev in prestižnih političnih iqei -, zate sr i| poskuii zadeve uveljavljati prek nekega drygeç 1 organa. Urad- za žensko po!it:ko je takoj pokazal žanimanje. iod lovaL pa sta udi člana skupine Yoldashimm in neka ri člani m :l?nice géjevske s^upnpstiv
Kot vemo, to tenr itiko cdaj povezuješ tudi ? jim izi k* valnim in študijskim: d"ͧrii, V listih ¡mar njig i Predah za Študentsko mlap" , ki vključuje tu- " ..je s'>ol' e usmerjenosti, al rr.; je, kér-.je lega :'el mió, Na tèt îlj manjšega t : vprašan; o špt>ltti usmerjenosti težko delati analizo. se m: \ da so rezultati naše raziskavi r ihi/ali i tančno t( d" stvs postpnejc problematične, če se c ijih Ici c roma se o nji t,jvori na'iisto specifičen način. Mené jte to t Ji osebno za ma!o, ix sem p . del' i študentkanr in študenti opazila nekaj, a pravzaprav zveni optimistična (4¡ vajah, ki jih imam, s« n dala Študentkam in študentom tudi možnost obrav tvr teme enakosti v ivicah ne glede na spolno •ismerjcriost. Pripravila sem tudi nekaj literature, tudi lezbični zbornik L, ki je izšel v zbirki Lambda pri Založbi Škuc. V spominu mi je ostala študentka, ki mi je rekla, da s spolno drugačnostjo sicer ni nič narobe, vendar pa nasprotuje temu, da bi lezbijke in geji skrbeli za otroke. Po ustnem nastopu, na katerega se je pripravila z literaturo, ki sem ¡o priporočila, pa je rekla: "Ko sem prebrala ta besedila, se mi je odprl čisto drug svet. Zdaj ne bi več rekla tega, kar sem izjavila predtem. Zdaj bi znala oporekati vsakemu, ki nasprotuje enakosti v pravicah ne glede na spolno usmerjenost, ker imam argumente zoper diskriminacijo." Tako vidiš, da se v resnici da nekaj storiti, čeprav moraš iste argumente nenehno ponavljati in čeprav se ti zdi, da ne poveš nič novega. V resnici pa učinek obstaja in je vredno to početi.
To je res. Kar naprej navezujemo stike z. drugimi ljudmi in ne moremo pojasniti vsega enkrat ze. . .¿raj. - Ali lahko poveš, kaj pravzaprav p_:ne: na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani?
Vaje, ki sem jih omenjala, imam pri sc :ia!ni psihologiji. Dosti se ukvarjamo z marginaliziranimi družbenimi skupinami oziroma z družbenimi skupinami, ki se jim odreka enake pravice ali, bolje, enake možnosti, ne glede na to, ali je tega kriva zakonodaja ali praksa vsakdanjega življenja.
Ti si se javno ukvarjala s pravicami istospolno usmerjei h. Ali si kdaj doživela, da so ljudje mislili, da si tudi sama lezbfjka?
Jaz tega ne vem.
Mogoče se ti nisi ubadala s tem. Nekatere lezbijke in geji pa so bili zelo presenečeni, zakaj to počne in se spravljaš ob dober glas-, če sama nisi tezbijka. Tega nisem čutila. Čutila pa sem nekaj drugega - v tistih bitkah za pravico do abortusa so nekateri govorili, d¿ ne maram otrok. Nisem pa slišala, da bi bila tudi sama lezbijka, in moram reči, da s % s tem tudi nikoli nisem obremep'^vala. Zame to ni pomembno - če me imajo za lezbi1' o, pa naj me imajo. Vš< pa mi je izjava Tomaža Mastnaka, ki je nekoč rekel, da je po političnem prepričanju homoseksualec.
Enkrat pa sem res pričakovala neposredno vprašanje in sicer v televizijskem pogovoru na Kanalu A. Bila sem v oddaji Saše Cerdej z naslovom Un pa to. Gost je bil tudi Tomaž Domicelj, ki je ime! zelo fašistoidna stališča. Pričakovala sem, da me bo vprašal, ; n sem lezbijka. Imela sem pripravljen odgovor in mi je zelo žal, da me tega ni vprašal.
Z <aj ¡m¿>s priloži »st, da puveš ta odgovor, kr ga ni slišal.
jugov fij t mu, bi si o-i mislil svoje, ne gfode na to,; kaj jaz rečem. Zato se mi zdi nerelevatno in nesmiselno odgovarjati na ta vprašanje v razmerah, ko govorimo o pravicah v enakosti. Nikoli pa ' me ni bilo strah javno govoriti o tem:	I í	I L
T:i: I '
T	. .. -	;	;
Praviš, da te nikoli ni bilo strah. Tvoja izkušnja govori o tem, da čiove lahko marsikaj počne, če nima strahu. Žal pa ga inoi, i homoseksualcev ima. Nenehno razmišljajo o tem, kaj vse bi se jim lahko zgodilo, bi se razkrili. V taki-.ti primeru st zelo pozoi i take stvari i jih! nekako sam sprožaš.' ■ ' j | Res sama nisem imsit noi ni h problemov, ker nisem imela razióte da bi kark(tfí;opáÍala.;d2Ír©i na tskaia negativne odzive.: lil iem ocenjevala reakcij drugih, ker se mi je ves čas zdeio-.želo samoti j j mevno, da se ukvarjam s temi pravicami: v enakosti, Tako- kot sem | agovarjala pravico priselil m -priseljence" ali pravice begunk in : beguncev, sem zagovarjala tudi pravice lezuijk in gejey. Če pa ti že sam sebe stigmatiziras in pričakuješ negativne odzive ... to je blitvo stigme» Stigme ni, dokler je sam ne sprejmes. ;
Ali lahko ob njigi Predal ta študentsko mladino prlr nas stališča študeri foin sredhješd kë populacije? C primerjani ti raziskavi vre< ib-É^^njslsíh in študentske mladine, lahko na hitro rečem, <ia je študentska mladi- * na pokazala več tolerantnosti, jorabila sem izraz toleranca, čeprav se mi zdi problematičen. Raje bom rekla, da so študenti in študentke pokazali manj odpora do i/seh • kupin, ki so . naši ciružbi marginú lizirane. Več kot dve tretjini dijaške populacije [.. odgovorilo, di ioče imeti nikakršnih stikov z istospolno usmerjenimi ljudmi; ta podatek je ros gro/ljiv. Vendar, pa tudi-več kot: četrtina anketirane študentske populacije odgdsjagia eiáko. VI am i • oči, da razlike T,ed retira* n. . ženskami n moškimi ni- enoznačne Vendar bi; h ti lelju zbranih odgovorov težko rekla, da so ženske strpnejše od moških......
: ' : ) * í ! ; ■ ; ; . JS pr st se p iyosto kaže n ui ravni, na r*vi sf Ine like - heteroseksualni moški bolj sprejemajo lezbijke, hete- | roseksualne ženske pa so strpnejše do gejev.
To gotovo drži. : Neprijetno tre je presenetil tudi podatek, da skoraj ; četrtina stud-—tskt : /pul|cije>ne bi branila pravic in ose ne inte-gritel isto: olno usirei.enih, tr- bi bili »rii • i fflifaM ten pravic - pa čeprav tako dejanje zanjé ne bi imelo negativnih posledic. Tukaj spet opažamo üctobne irge kakor socialni distanci: istóspbtna usmerjenost : =rino na vrhu istvice rist; S skupin ki jih anketirani -jdklanjajo. Lestvica je :bila taka, a so pili n vrhi ^omi, s l> .vi jim istospolno usmerjeni i osëbe z vil ioni HIV > 'i'c i i z :ai< Ta lestvica je bila podob i a/iskavah jaški štude skr- pop' lacije ti i sli ^ Iri tu< ; v javnori —"kil -jziskavah c po-neni imamo v Slovei .iji kriterije tujosti jasno delane!*	' . :
* ti	: J i
Raziskava srednješolske mladine /e uilr» r pravi je na kmalu po vojni v Sloveniji, zato je sovraštvo lo Srbo1 manj presenečalo. Šckmt«— je pa podatek, d., so biK homoseksualci enako nezaželer.>
Zanimivi pa je, da jr irnela dijaška populacijo tudi zeič -oQa-tivistično stališče do Jude Ob lakih pddàikllïvïHis; d» je ainoit
du druqacnostï-nekaj, česar ne moreš pojasnjevat« r/kl|......i k in- ...
nalnimi argument. P^jasnj&Šdjl osebnih likustnj ziracionalnimi argumenti je zmeraj nevarno, saj ne gre ¿a to," v, rvinici st«arí pnvh.* ,u na simbolni ra 'ni * vsaki družb: obsiaiajo îuiGifwillk5 oblast potrebu|e lude Na ta pojav je trebr kap naprej opozarjat., ne v r-j; lem pa, da ga je mogoče izkoreniniti. Gotovo 'S sô na io'ocen'h ravn.en možne nekatere spremembe odnoso% in-diskuËgV v zve¿i s tem. epr.TJ tak' dol" n- niko¡i üok^ncar.a ja je vredne jpra i n » truditi. Sicer pa c jvaška diuzba tal., ¡ñ i nikoli n" Diavičr.
TRATNIK
¡¿-■> il': i
■
üfcá iB
S f	j: -i
IL
Hü
■
,5
i a s

i'.'

......!
ir ||i
ri
.rr
IBS .....

!'■ ii't'íl'-'f,
J ■■■■■ ' ' ,1
*j¡\ ■" ¡¿j :: su ;:::' i i.:: ::
H
L . . , ,
¡¡¡¡¡¡g
. .....
1' :;:...... ii§ . ;
PRVE STVARI NAJPREJ
I Nenehno poskušam poenotiti svoje življenje. I Nenehno poskušam povezati vse dele v celoto. ! Posledica tega je, da je moja identiteto postalal imoje telo, ki je Dostalo moj modni slog, ki je\ postal moj slog pisanja. Potem tisto, kar sem napisala, izvajam na odru in se tako trudim poenotiti svoje življenje, in to je, za modo, postala moja identiteta.
II <| ir
1 »ANSSEKSUALNI SLOG Nekaj modnih nasvetov
Ljudje so me začeli spraševati o modi. To mi je všeč! Mogoče mislijo, da mi je zdravnik med operativno spremembo genitalij prisil nekaj smisla za modo.
Modo razumem kot razglasitev ali manifestacijo identitete, torej, vse dokler bodo pomembne identitete, bo pomembna tudi moda. Zveza med modo in identiteto pos-taia res zanimiva, vsekakor za ljudi, ki ne ustrezajo jasnim, kulturno priznanim identi-larn - ljudje kot sem jaz. Moja identiteta transscksualne lezbijke, katere ljubimka se spreminja v moškega, se mar,.festira v moji modni drži; moja identiteta in modni slog temeljita na kolažu. Saj veste - nekaj od tu, nekaj od tam. Nekakšna zadeva odrežite-in-zalepite.
In tak je slog pričujoče knjige. MisI n, da je to transseksualni slog, Vidim ga lahko •i delu Susan Stryker Sandy Stone. Davida Harrisona seznam je vse datjši.
•Mfr u i - * S» " t : i 4 ""JL J t 1
Vi ». * »■§ 'i ' ? ¡ f .■ * i mM i i J
;§ im ■»' =i J ■■ ■
. j ggf
Ibornstem
Toda potreba po jasni identiteti in potreba po pripadnosti neki skupini ljudi s podobno identiteto - to sta vodilni sili v naši kulturi in to |e najbolj očitno na področj i spola in seksualnosti. Od tod jasna ločnica med moško in žensko modno držo, med queerovsko in heteroseksualno modo. Vendar v mojem primeru ni vse tako jasno. Ne identificiram se niti kot moški niti kot ženska in zdaj, ko je moja ljubimka v procesu spremembe spola, se je pokazalo, da nisem ne heteroseksualka ne lezbijka. Kot rezultat tega življenja na mejah sem ugotovila, da bolj ko moja identiteta postaja fluid-na in moja potreba po pripadnosti moškim, ženskim, gejevskim ali heteroseksuai-nim kampom manj izrazita, tem igrivejši in manj gospodovalen postaja tudi moj modni slog - kot tudi slog samo-izražanja.
Ali bo identifikacija s transseksualnim slogom pisanja omogočila tudi identifikacijo s transseksualno izkušnjo?
Vsakdo, ki se spozna na modo, vam bo povedal, da je operativna beseda pridati! Tako se oblačim zjutraj. Tako stopim iz enega življenjskega obdobja v drugo - najprej preskusim pritikline. In to je tudi del sloga pričujoče knjige- tu in tam sem dodala nekaj pritiklin, da bi ga malce začinila. Dobrodošli na moji stezi!
....................................»JU-,.:::: ^
■ I i Ji J i- . i i : 5: . ■ >" :: .......'V'.! J L i
PREBIRANJE SEMEN
Cisto prva nalogo, ki jo je morala Psiha opra-SBI viti v svojem iskanju ponovne združitve z liu-mSKk bimcem Erosom, je bilo prebiranje polne sobe jS»' semen po vrstah. Kot pravi mit, so semenaf fi prekrivala tla in napolnila sobo skoraj do stro pa. Prvih trideset let življenja sem preživela vE||ll prebiranju kulturnih semen spola in spolnosti. }P|
i ;' L
"2"	jaMIMa
TE2J[ DEL
Roman je mrtev, zato nima smisla pisati izmišljenih zgodb. Poglejte Francoze ki nočejo, in Američane, ki ne morejo Poglejte mene. ki ne bi smel, četud ¿df samo zato. ker živim povsem zunajg/ ■' izkušnje običajnega človeka .. zunaj, in ' J vendarle v celoti relevantno, kajti jaz šr ^ sem nova ženska, katere osupljivajgjpB zgodovina je draži /a spojina vulgarnihESb sanj in kot nož ostnh realnosti (ali bom ¿pl kdaj osvobojen tope. dolgotrajne™ bolečine, ki je moja posebna slava, velikim veseljem plačana cena za to, daj sem Myra Breekinridge. ki jo je moški] lahko imel samo pod njenimi ... mojimij pogoji!)
-Gore Vidal, Myra Breckinridge, 1974
Težji del je pomenil prebiranje vsega. Težji I del je pomenil dobro preučiti vse druge in I njihove poglede na svet, ki so bili zelo drugačni od tega, kako sem jaz gledala na svet!
Nekateri tr*nsseksualci se strinjajo zHH mojim pogledom na svet in kar nekaj jih je resnično jeznih, ker pišem te stvari. Vsak transseksualec, ki ga poznam, je šel skoz proces spremembe spola iz drugačnih vzrokov, zato obstaja toliko resničnih izkušenj spola kot je , ljudi, ki mislijo, da imajo spol.
Vem, da nisem moški - vsaj to mi je zelo |asno - in prišla sem do zaključka, da najbrž tudi ženska nisem, vsaj ne taka, \ ji ustrezala človekovim pravilom za to stvar. Težava je ta, da živimo v svetu, ki vztraja pri tem, da smo ali eno ali drugo - v svetu, ki se ne obremenjuje s tem, da bi nam natančno povedal, kaj je eno ali drugo.
Ko sem bila otrok, se mi je zdelo, da vsi drugi vedo. da so fantje ali dekleta ali moški ali ženske. To je nekaj, česar sama nisem nikoli vedela; ne tedaj, ne zdaj. Nikoli nisem rekla odras n: "Počakaj malo - kaj pa je na men lakega, da misliš, da sem fantek?" Kot otrok sem preprosto ugotovila, da sem jaz norec; da sem jaz tista, ki ima v resnici neko resno poškodbo.
Moja netradicionalna spolna identiteta je bila v vsem življenju moja največja skrivnost in najgloblja sramota. Ni šlo za tu, da ny bi hotela govoriti o tem; šlo je le za to, da v tej kulturi nisem nikoli videla ničesar, kar bi me opogumilo, da bi smela spregovoriti o svojih občutkih ob tem, da sem bila napačnega spola. Ko sem odraščala, so bili ljudje, ki so živeli kot drugi spol, potisnjeni v skrivanje, globoko, v najtemnejše luknje, ki so jih našli. Tisti, ki so se razkrili, so bili ali preučevani pod mikroskopom, zasmehovani v tabloidih,
¡T3HH
*, j *. * t i ■
.....•..... TJ I
5,3,1:
■ iftJ:.™'-I&L .Ji;':'
lili
strn ■¿jSäf^i'HäEjÄrri iif&i i
' ^¡rJ^liSil iflfili«!"!

ali spremenjeni v eksotiko porno čtiva, zato se je splačalo skrivati se. Splačalo se je lagati. To ie bil verjetno najbolj boleč del: laganje pripeljem in družini in ljubimcem ali ljubimkam, pretvarjanje, da si nekaj drugega. Proces spre membe spola ni najlažja stvar na svetu, a sem se odločila zanj, ker sem bila tako utrujena od vseh laži m skrivnosti.
Bila je nenavadna laž. Bila je laž v dejanju ■■ vedno sem igrala nekaj, kar so vsi mislili, da sem. Sprašujem se. kako bi tr'o, če bi mi kdo pristopil in me ;ri-azno vprašal: "Na, otrok, kaj misliš, da si; fan+ ali dekle?" Kako hi bilo če se ne bi bala klofute zaradi napačnega odom/o-ra? Veste, "spremembe spola" niso nikoli bile primerna tema pogovorov - ne za jedilno mizo. ne v garderobni omari, ne ob priložnostnem kosilu v polni restavraciji.
Danes poskušam olajšati stvari za ljudi, ki sprašujejo. Povem jim, da me ni nikoli prizadelo iskreno vprašanje in to je res: prizadene me kruto mnenje, ne vprašanje. Toda ljudje še vedno težko sprašujejo; mogoče je to povezano z lepim vedenjem ali ? oznakami. Zdi so, kakor da bi se ljudje nagonsko izogibali poizvedovanja in narave nekogaršnjega mojega - spola. Zdi se, kakor da bi potrebovali neko posebno ozračje. Tako kot so moja dnevna soba, ali oddaje na televiziji, ali predavalnica na univerzi. Če ne govoriš in ne sprašuješ, se "lepo vedeš", in to je žalostno. Toda otroci še vedno sprašujejo.
Dva dni potem, ko sva moja ljubimka in jaz nastopili v šovu The Donahue, me ,e uoisksl sosedov petletni otrok in me
vprašal: "No, ali si fant ali dekle?" tistimi ljudmi sva bili sosedi že vač kotj dve leti.
"Sem dekle, ki j' nekoč bilo fant." sem j odgovorila. Bila je navdušena nad odgovorom in mi rekla, da sem bilal videti zelo lepa na televiziji. Za hvalila I sem se ji, nasmehnili sva se in šlif vsaka svojemu dnevu naproti. Všeč mi jer da otroci tako neposredno spra-l šujejo.
¡Odrasli ne sprašujejo. Odrasli se bojijo| ¡vprašati: "Kaj si?", zato vprašamo; "Kaj| [počneš?" ... v upanju, da bomo dobili na-Imig o nekogaršnji identiteti - zdi se, kot dal i bi bila spolna identiteta neizrekljiva stvar v| [naši kulturi, podobno kakor so v nekih! [drugih kulturah neizrekljiva imena. Potem] ¡zaradi istih razlogov težko neposredno! ¡vprašamo: "Kakšen seks ti je všeč?" Če grel [za delo, lahko sprašujemo. Če gre za spol-Snost in spol, pa naj bi diskretno opazovali I Itn sami prišli do zaključkov. ¡Namesto neposrednega spraševanja odras-l jli iščejo posredne poti za odgovore na[ vprašanja o meni in mojih ljudeh. Tako početje je branje transseksualne in trans-vestitske pornografije, ki so jo, glede na večji de! njene vsebine, napisali ljudje, ki niso nikoli srečali nobenega od nas, so pa gotovo fantazirali o nas
Obstaja zajeten čudovit underground erotični žanr. Mogoče sto ' deli kakšne naslove, krasni so, kot so; On je njena sestra! (Ste dojeli?) ali Trans-vestitska poroka ali Transvestitska zanka.. Moja najljubša sta bila Ujet v zanko in Prisilili so ga k uživanju!
Prebiranje teh zgodb se je pokazafo za priročno, ko sem se preživliala z delom na seks telefonu, kajti mnogi moški, ki so klicali, so se hoteli preohlačiti v ženske ali pa so hoteli vedeti, kaj pomeni biti ženska, ki seksa z žensko - tipi se zanimajo z< lake stvari. Hočejo vedeti, "kaj počnejo lezbijke med sabo". To je res žalostno vprašanje: pokaže, kako malo v resnici razmišljajo o tem, kaj zadovolji žensko
Obstaja še druga velika skupina ljudi, ki jim je zelo všec dvoumnost spola, to jih vzburja. Spominjam se skupine mornarjev med občinstvom na sovu Gsraldo, Potem ko je bilo napovedano, kdo in kaj sem, so me nenehno gledali, nenhno so hoteli nekaj. Kar čutila sem. kako njihove oči potujejo gor in dol po mojem kirurško grajenem, hormonsko zaobljenem ženskem telesu. V čem je draž? Kaj je tisto, kar na seksualno nejasnem, drugospol-nem telesu tako razvnema ljudi? Vem, da bi jaz najraje pobegnila!
¡Zvečine ljudje previdno opazujejo in ne sprašujejo, in v današnjem svetu je veliko pri-lložnosti za opazovanje ljudi kot sem jaz. Gledanost televizijskih šovov se zelo pc 'ša, ko J v sušnih mesecih predvajajo transseksualce in I tiste, ki se preoblačijo v drugi spol. Potem [obstajajo še transvestitski šovi in spektakli ¡žensk, ki posnemajo moške - čeprav smo s Item začeli za lastno zabavo in veselje, se zdi, Ida njihova velika priljubljenost kar naprej ¡raste; najbrž je bil eden od teh šovov tudi v (vašem ali bližnjem mestu. Skeči, kot je "To je Pat" (skeč temelji na osebi, katere spol ni [jasen) na Sobotni noči v živo so zelo priljub-] Ijeni. O tem bom j lovedala več pozneje. Če se ozrem na pretekli geto trasnvestitskih [barov in stoječih zbirališč, tako tedanja pop [glasba kot filmi odsevajo moj transseksuainl obraz. Naj bežno pogledam, če hočete, ne-jkatera najbolj sijoča božanstva v naših kul-[turnih nebesih. Ko to pišem, nekatere moje [prijatelje zelo zanima, ali bo Michael Jackson (poleg vseh drugih stvari) v resnici postal Diana Ross. Slišala sem o stavah na spa! enega jod Madonninih ljubimcev v nekem videu. In [zakaj je igra solz bila taka filmska uspešnica? [Zanimive ,e, da lahko sprašujemo o transsek-lsualnih temah, če obstaja neka razdalja med nami in osebo, o kateri sprašujemo samo ne-I posredno ne moremo spraševati. ¡Zdaj se veliko piše o polu. Redno berem [časopisne članke, kolumne, strokovne knjige, jpredmoderne in postmoderne. Berem, gle-[dam in poslušam vse oglase in reklame. Iz Ireklamnih oglasov se lahko veliko naučiš o spolu. Gledala sem tudi televizijske sove, poslušala oddaje v živo in preletavala elektronske novice. Ko sem bila zelo mlada, ko sem odraščala v 50-ih, sem brala medicinska besedila, požirala tabloide in kopičila pornografijo - ker sem se zelo zanimala zase in moje ljudi. Vendar me je bilo strah, tresla sem se od strahu pred tem, kar bi lahko res našla.
Veste, bila sem osamljen in prestrašen majhen debel otrok, ki je čutil, da je z njim nekaj strašno narobe, zato kar se ni počutil kot daje tistega spola, ki mu je bil pripisan. Čulila sern. da je z mano nekaj narobe, nekaj bolnega in sprevrženega v sebi. nekaj zelo zelo slabega v sebi. in vse. kar sem prebrala, je to potrjevalo,
Možnost, ki jo je zgrešila večina besec do pred nekaj let nazaj, in to dobesedno vsi različni javni mediji, je bila ta, da kultura mogoče ne ustvarja preprosto vlog za ljudi naravnim spolom, ampak da lahko v resnici ustvarja ljudi s spolom. Z drugimi besedami, kultura lahko ustvarja spoi.
Prevedla SUZANA TRATNIK
Kate Bornstetn: Gender Outlaw, On Men, Women and the Rest of Us. VintagQ Books, New York 1995.
Pred izidom pri založbi ŠKUC-Lambda
Kate Bornstein (rojena Albert. Herman Bornstein), je pisateljica, eseiistka in igralka. Živi in ustvarja v Kaliforniji. Poleg Gender Outlaw je napisala še tri drame; Hidden: A Gender, The Opposite Sex Is Neilher in Virtually Yours.
Doslej smo se že ukvarjale s pravili zapeljevanja in avanturizrna. Natrosili smo vam veliko nasvetov in namigov o tem, kakšne vrste lezbijk hodijo po svetu, in kako jim pristopiti (In katerih se izogibati). Vendar - vsaj po vaših pismih sodeč - osvajanje in štrikanj^ nekako obvladate. Bolj pa vas muči, kako se obnašati v nekaterih situacijah, ki so še posebej nerodne, ja, dolgo sem premišljevala in naposled prišla do sklepa, da se ravno le/bijke najdemo v zelo čudnih družabnih situacijah. Tukaj nikakor ne mislim problemov, ki se p0|avi|0 v heteroseksualnem okolju - zvečine imamo vsaj tukaj dostojanstvo in trdo kožo. Torej se s coming-outom in podobnimi začetnimi travmami ne bomo ukvarjale.	, J	i, .
V pričujočem besedilu bomo govorile predvsem o neugodju, ki ga izkusimo zato, da bi lahko bile s tistimi, s katerimi se najbolje počutimo - / lezbijkami, seveda. Kakšne so neprijetne lezbične situacije in kako jih rešujemo? Če se še tako trudimo živeti umirjeno in se na kilometre izogibamo težavam ... ne pomaga prav dosti, kajti drama nas slej ko prej lopne po glavi. Bolje se je pripraviti prej!	, fa	r-r*«	3jX	fcjfl .
Preden sc lotimo konkretnih primerov, naj vam zaupam dve temeljni vodili, za reševanje neprijetnih situacij. Do tega spo/ nanjo sem prišla preko veliko življenjskih napak m poskusov. Prvič, poskušajte obdržati smisel za humor -vsaj ščepec. Drugič, v vsaki situaciji ohranite stil, bodite dame (alt gospodje) - se tako divje dejanje je mogoče izpeljati I stilom. Če vam bo lo uspelo, vam bo na koncu lažje, ostali bodo manj neprijetni s|>omini.
Zdaj pa sledijo razvpiti in najpogostejši primeri neprijetnih lezbičnih situacij. (Govorimo samo o lezbijkah, vendar sem prepričana, da se zelo podobne reči dogajajo tudi bratom gejem.) Za vsak neprijeten položaj sta navedeni dve rešitvi oziroma dva možna izida: prva reakcija je tista butasta, ki si je nikakor ne želimo dopustiti, druga pa je tista bolj elegantna, manj travmatična in "pravilnejša"	'.¡t :	. |EjB	. ij	j	£;
'/¡v A Rhodes
ftViffcA» m. M

fMfS . ¡SU
........í !: í i ; ........
«A* j ..
g 3
■11 ■
I®
Fin 1
O
nekenV klubu. Pojavi se vaša zadnja bivša, ki je še n te prebolele/preživele sa1- d Ima seveda ..ivo pnnro. Sta , butaste rešitve:
f teitS šekret ii • razj :ei mo 1 tudi t; tate g N o ob zid;
- na-Mjit^ se, zmerjate n ria/adnje vse ; uhate;
;iJH.ite se v to, da toliko .aišii c ¡datf: vašo biv > z i 3 punco, d' r v .j re zadane kap.
(Opombs nekatere naredijo, vse tri napaki hkrati ' .Vsrp .večeru!) „	;* '/* ? *	* M 7;, *t \f \
" Nova, boljšo rešitev:	'i . *• <, . ! 0§*jA,», 1
S Kajj hu ii a, sploh rinete tja,- kjer lahko ||eeate bivšo?! ; " ostanite doma, pojdite v kino aii pa na kakšen drug plač. ReS je Iffizjpfešil ' liičov premailo, pa tfdi ne feoJtt r-oglespo^iatit k$|neJ jge, če^se t .5 ;ap le ,p rtiji: ?ne^Nq ja, niste; aovšfejji {zrele-za -'iskanje naslednje veji^ Iji i. Avanture a si je včasih bolje privoščiti k>e dr. igj$ - n| lair kjer vas vsi j poznajo. Če vam bo to kaj pomagalo pri pozabljanju - če o | je c ima (a ;o samo se večja ...
»ku|, ve ste torej že v kiubu in /daš vas je trebr ne ik< "liti. Najbrž-. svoji neumnosti mislile, da sle s že ako-razvile, d. se -poprimete, z vasin f^ti.i (Mimogrede če e. spravljate ■ tvegano situacijo, if tem prav ■itč:''razvitegs'")
orej, vi.sf ' i šn ona je tam. Kaj zdaj? Se vedno-lat odideti- iHtce vas ne držift Aliipc; stopite na povsem .drug -cnec tluba i se obdate s prijatgijifcami). prijatelji oodo
I	razumeli, fa . stiski f /am joao. piiškoč|li; na poi oč. | Ver- ar 2daj r t ;n el< a razprave ii skladanje o tem,¡k«
:f ste,prteac% - tc ahko počr te. kadarkplij. šafrto [ne takrat in i ne ta , i k prosm. stem t nufl ji 'bolje vse zavreči! tt nič vas n briga, vse zanikajte, zri nite se s sabo. da se r 'Ošte p-®custile čustvom, dokler ne bo 2 na var :nr Ona za
II	vas oijstaja. ,r- imate Se posebno 1 ■ . in ?r: ašo biv t _ i a vsak iči r; .,a pogovarjala m si i n
1 . pristopila Ne , išedajl ■ a te fi te! sli un,j nase ■ ■ ■ daj nje ie bližine rile ne jotrebujete. iustite se losrkatt. U ko ji d irski poveste, c ¡¿¡fj pugo\i ne pride | v h ste in - ji js1 : sar 5 sporo ife tli ^okažale, kdaj In I kje se boste lotek .ogpvarati. r ;nite, ste p -j asedene, tam nekje io leta 200(.
Model, ki je vreden vsega prezira, pa je bedna "zmagovalka". I Torej vse tiste, ki ste vaši bivši zlomile srce in imate zdaj novo : j. punco in veseli 'Hjeijije > kak< za vas! Zda i d gniU rl vaše «reči 11 iti stokajte drug a n "ickai ¡^a; n naslajajte M !s in usti.te vaši sblvši'vsaj nekaj duševnega
»MMiiiMBMM
.........
* ■ >-■ s s ;:;. i.
:¥!lf|lt	' *
i m • S	v !
. I ; , ii'l; .	:: i -
- ■■■- IRE it! - ■	!.- - i ■■ ,
1- -m *	- ft^60
■■	11 m 11
" s. : ■	5 :
" 1
t:
m m. mi'' i li i 1 H 1 ■ (
41 j j ¡t-í ■>»:" 1! j¡--::l ......... í í r í ji
-
-': i.;!. -.----i ■: : ■
" . v ¡ ■ 4 'lisi
Ipii
£ i
■í i "l í lil i
ffl II
^"IvM'lV:^ ......T
'immi-
,, ,.,........................ - ,%t 4 iüi! ;i§, >W !• 'Si iS. 111111 jill' M- ™
*;;.;, .i .¡v,,; .J ;t	i ■ i ;.Q'i¡h'i RulF1 ¡
>W*M -■	- ■ II..
,.Jl4 , t	... y5!- *f ,
1 *
H
H
Sreéate^áiWkb,--ki vam zbuja slabo Vés.t.-Ne po íiornale-; *" 1SHH
M' W """¡¡ ■;;'" ..... i;ii fifS i " -j- 'á-:í ¿B ¡i: "¡¡i" ü'"- -"' ini , Tiüi	■i;J;á M ":ííí"í¡í "'í:: :í;;
r,| povedano, nekocste jo zajebale.
■li.
¡■i
i <■■ ■
" ■;. 1
- ' ! , r
I II
111 ,l- ; lili
MéSitev, stara kot mati iemfjá: ?!•«'»., t	.
I i Lahke |! izognete,|čim jo vidite. Zbežite:rta. rat na bos. S m Delate! ,-cfa je ne Vidite^ Stecelé hadrugo itra|l|A Mž|/p ■ |f tako, d» se — ^	k, „mik > *
¡g nenehno ozirate^čez ramb, piip ja, drag.3 'Oje, ro lahko traja leta in lela. »
11 I ¡I
ene- rja jü*
.......f ■
* 1 ¡
i . ■? i i

Preprosta rešitev:- <■ l . , - , - ". ; i 3 j ,«» .....
Opravičite se ji. Ja, prav ste prebrale; recite, da vam je žal, ker " fl ste so , lasale kot koze (aj še kaj hujšega). Storite to čimprej, ; |;i| :
bosta obe navadili fia to
■i ....... ........
Í i
■ f-::.. ! B
IS: 1 In
"f*." - sicer bd pfepozno. in se bosta
T|%|tuic|o. \ ororo bo sprejela opravičila,; mogo. '|M bo :: ' j ji | | /miTjala. Pa nir hudega. Prvič; navsezadpe ste si to zas!u|ie: ».« Drugič: po opravičilu vam bo odleglo. Tretjič: ne boste preživele življenja kot Salman Rushdie.	■ i"
1;
liri'

III
I
111
JHH!
ž !! S 'S is ' ¿ M I.: I- ti
||
t
.....11
m f p' m
* I ^ %
mm^i......
j:. U
1 s
—i
USb
I
HI
i-.i« 1,
H
¡.i > ¡ ::■
S if ■
» .......■;: ■:::■! .... -
É ..'-iS;":;n.-f-.........
■■ .JP ■ i -i Z-1 1 -. * ■■ '-':. -..., i f i: ■ > f
if J!
lili'
■^Mí-'^fi'iiiii: .....1.Í1-
m	. 'M	Vasa najboljša tipndica ht'di' v'pirtjCO, ,V»i	v,\nT ^di",.totalen jfeii'i
lo	if-'	idiot
10	lé	' , ..	: . *
č.	;|f	Nedopustna restíev:	-srni:-
- 1	Seveda vas srbi jezik. A tukaj ni pogajanj - prav nobene pravice *ll
^ifeift, fia bEfiale $M nos v-njene, ljubezni. Hlč ne t®tf| f
Jpglc, če ji bósíe ré: 'vale lepake njene drage * pa Cp so še |
ako grozne thi.Se itako;- fenjčne. Prijateljica vas ■pa&.rie' ho||
poslušala. Zelo ver^tne-ji da se bcf sé;;|dj navezala .stojo 5
... n fr-rfTim I? r.j S-ÍI i" .-.l.-.\<, tiri t»Ír|-|sdBKÍHKflWkUÍ • M
o I
g J|
*
t Í" LI
INU, ^.Ir y	uci L,y: ICJ	Li V-.,,,, . I ^I IV.I: Ijv	t
,	* rjjfeni ljubezni, smete kaj* reS, če le «iate biti taktne. A nikoli *'Vi
IS	- ne! Obsojajte, nžvbtte temcf, da vas kakšna pri njeni dragi ^ 5 'ipialce 5krbit>Ce.bD vaša frepdica sama izrazila kakšne dvorrie, ¿K
!l	: bodite p::vse.m dobra ¡poslušala in kvečjemu prikimajte, sk..er mi, *.-
Vb . '* iiJ___feituiaj	^ ,;.. .-.-:.-. ..,-r:,-.l .-1-, .iŠŠ,Al6it.£Sfici ctafri^' ife i
I'i
Vaša punca hoče,, da kar naprej preživljata.čas z njenimi prijatelji, ravno s tistimi, ki vam grejo strašno na živce,. 5i3r4 običajna. reskM {	[ '* ;
I Trcl^ite še-ustred '	učit* #in; ® iMjate dol|^ e z lutfr|i, ki
jh ne marate,'vse	dt t i usL gle ši dragi:'V|;č:časa.boJte zapravile ž
[ ^Bimi prtj4telji( k' ■ riKprenesete, več za1 i^^ jezeše ibffafe trat bosto prevec popi tljive, drugič a^ prlveč trmoglav J#rfaju;s!	c'1'-
• $ pa -lirko spulčati .v 1 eurhni cH ? in :Se očrnile v! ofei njeg.i -i. jev: . Tega pa res rie rabite. . Nova, bofjša rešitev:
Povejte partnerki, da spoštujete njeno zeljo po druženju, osebno pa vam je ljubše, če ste čim manj zraven. To seveda ne pomeni, da jih ne sme več videti ali da se jim ve nc. boste fiikojj pridružite. Zmenita se za manj skupinskih I aktivnosti, počitnice raje preživljata v dvoje, ali pa počnite :kaj drugega v " času, ko je ona s svojo družbo. Saj smo vendar odrasli ljudje, a ne? Sojini se, -da J a eSitev poenostavljena;. --Vaša plijStelika"* I i najbrž: o ela natančno vld< ■, bj'v|s n^ti pii.-nje:njh »rijatf Saitid materka oadla v to astf .. Nike	-azfaptl, da se l/Bm zeiiio neumni, primitivni li d.olgoča.-
ayi odgt^lritak: jKlil rta; • s tvojimi .ri;jatel|i: ali f mano. Imamo pae. drugačne interese in drugačne poglede. Veiiko mi je do tebe in nočem težav v najini zvezi."	:
Moaoče vam bo Qk .>-- ni^ |cH ¿na v|šfe';!pii^te|e. Mm« novejre, oa tliltiče nis;pqpoin-ir la torej ni nič riarc e/če ima ys^|f nfe ij	je« Šarilo^,
Vaša prijateljica ali ljubica iiTna pojma le/bišlvu. Čiste nič r.. ve. šta skupaj v lezbični ali gejevski d.u/bi, non-siop blebeta nejinnosti in neslanosti. Najraje bi ji za-irle usta, če bi le vedele, kako. Včasih im. kar para živce. No, če ve. izgubite živce, -ai >0 ¿.afa nič hiLrejev de^etdeieltih Mislim, m eorc to ni pametnegi ili , rj-vidneg,1 nacnia k^icO nekomu Do^edat di se mora izobraziti * jbgolejjt lahko ood-
*
B* ili
■B L
m,
i'
čudežev,
ta krt • L sbo ali Revolver iá ne Dričakujte
.....1 ' :.............. - ■ ........ .......... i;bi
J:'
a iii UM tHHiittLUli|(
'i .. ¡ **.....*■■■
____
ia
. ' : ■ ■ : ,
.. .L!
f
I
mi
m
kiimr"
: ■ ...... ■■ ::::
...
Glavri	'pecanja feispogledovanje.
,o hodi. pc i j i ic i, sefolji ča jnb *n e s|)og i edu-ješ < cemi mimoidočimi, ^zen. četf jI vse< G: i r vrne poy'c<);i -o ogledaš stra Če pa ti tip vrne pogled s vajina pogleda za trenut-r zakleneta",-so ise da je zainteresiran are, vvlike!
jpai, ga lahko enostavno i.iiavii ise za pogovarjati; C si . Ij zadržan ¡e m ustaviš .. /eriš, t,j| ponujajo v bližnji izložbi, ir	tudi on usta' pre ) izložbo, ga rr - ba^ g: '" C? majo tej trgovini v fno tal«? zanimiv jspo-dinjskc aparate!,; Upam, ;da. se v ta situacijah znajdeš in da si izviren. Nekateri :e po kratkem poc ftwiu ž| kai povabili k ;b / stanovanje na rite- sol«.
dofcčljf- o jfi . i, da greši i prej 'tam fif kave da vidita j kom ihrUt i opravka, 1 cft kavi ugotoviš, da ti tip v bistvu sploh ni všeč, l še vedno lahko poslovil.. "V -pralnem: stroju me t ak? perici; ki ga moran obesiti" ali: pa: "joj, kako pozno je že, morar iti.'' aksna ia. e diuibeno sprejemlji vain ih£e:ti bo zameri...
Kje pečati
Nekatere institucije so bile ustanovljene v ta namen. N primer gaje*. iki bari, savne, lisk^te Tipi b(f$© <)cca»i povsod, kjer se
rje zbirajo, - ijsibo to gejf sk,j pridi Mra-ia ali | ; lok; ri gejevski bar. Vsak irbani cei tj ima obmo a, k; oc iefinicijf niso gejevska, pa sceno dobra lov . Pogosto so \<i parki, ,.. lice, javna strm iča, avt uusne aH elezniške F staje, p< ivališca ob avtoce i, ip Večina teh prostorov postane prava za pe-canje ponoči, zato ker mrak omogoča sebnost, pa . .slišfrp k -ga, ki se približuje.
Tipa lahko spozna; ' bistvi i ^erkoii, mfi verje.tritisti azlične.
( Vpuasaftg ili jmentar nameri-; jen tujcu, z namenom začeti pogovor alf pa še kaj)
/a dob? začetek je najbofje biti spontan, ne pa imeti rta zalogi naučenih fraz in postopkov iz priročnikov.. Ampak naj te to skrbi preveč. Celo najbolj klisejski nagovor zažge, če je tip zainteresiran. Če pa tip ni zainteresiran, si lahko še tako pameten jn ti jezik teče kot namazan, pa rte nobenega uspeha,
Najbolje je, ca vprašaš kaj takega, da ti mora odgovoriti z malo datjsim stavkom/in. ne samiiiž eno besedico, "Ir aš uro?" i o
" I
,?. I 1111 ..
tali ¿Vprašati, ii i rudi d äe zacetf , ker J c tip bolj sr,i ležljivo nf rave no ic odgb-foril: in Šel .riapBcj, ker n bovedd, 31 te=to res zah ima ali pa si hote1'<aj §č. I .je je reči ka 30zitivrieg 11 pa saj .ie-v "atnfega: "V lern ku s pa res nič ne dogaja." lajsl )še or in j d -o tip rnel za i oničnega depresiven. Nasveti spodaj si ne zaslužijo no >eni rut s<pza vuj :virrtost, ampak.izvirnost
lahko s'coi p izlitje. Ti nasveti > mišljeni Samo kot pomoč j začetek. Prilagodi jih situaciji in sebi. |a.ru 'i u:
-	"Prihajaš po josto sem?" Z iejki so ponavadi klišejski i to je OK. Konkretn ■ ta je ta x lis« jski, da če ga že uporabiš, ga u| rabi v šali o7ir na tako, da tip ; bo inel občutka k, J domišljaš, da si originale
-	"Živjo. r me je Andrej.' Zak£ • bi
m

............
f ■	Iff
	■f S k, . : f
	
	h
	
	

i,i'i "V
M » m *, i
Bi' : ■ * ■ • T
"" j, J
bil direkten, "če Sta ; pred len sp&gle-I	i 5f misiji, da |e.tip zainteresiran
e. ;! f ! J 11; i	t * 11 |lf*11
•	'"i l.iliko povabim in pijačo:'"
i-j"Gledalsem;te iti Jišsem1 an /.; ,■ ■■ : - "Kako ti jr- všeč glasba (prostor)?"
•	"Gledal sem tr: kako pleseš. I obe ii." f
A si il ti zadnjič tukaj s Sebastjanom Jovaki i?'" Ni nomcmbn' . c si ga ;s: lel z njim |li n eel®, co: t oseba spi <h obstaja
fiH'"'*""TRXOi L V,/i. rj'»"	f j
Na fitnesu;
-	"Vli i.ihko pomagaš z utežnv?"
Ali .s. kako delujeitajnaprava za tre-1 »ušne h lisice?"
'Ran bi irri. bicep: kot ti. Vli lahko svetuješ, kaj: uj naredim?"	'
' li i, ' 'V L .'(& VCV fcJE
V trgovini:
-	"Ta zelenjava je videti zanimiva. Si jo ia poskusil:'"
-	".Oprosti, al: veš kje : prodajajo kreme za •
telo?"	' ■ ■ v i* § ! ; i
: .. . - i :: li
V'različnih situacijah: ^
-	"živjo, trihajam iz Črnomlja. .1i lahko svetuješ, kam ahko grem Ivcn. Rad b poz nal nove ljudi." :	; ... : ■
-	"Živjo, kaj se nisva midva srečata zadnjič 10 abavi pn Tini? Kako koiislna je la
T inn I " ■	:: :
Če le nagovori: Marsikdo oi prebral naših
nasvetov, tako da te bo ogovoril z vpra-janjan"' k: t>c-dhtevak odgovor da al
iv r- beti, da sr k pogovo :at ir naddjeval. Sevedč ce t e tip všeč. T | .. jvor. o z :erio >pspc1< Razši ir fw| aF O ;e po tem ie r<>'" c debata, to verjetno pomeni, da kemija med vama ni prava.
• r t
■ i p .1 j t m i,m
1 MtBka ■ jtl........
.	# r- :ši!
'
I iBBBBBF, '
hll I......... '	" > 1
v . j arih» Rimljanov s rt i ob koval l pa iča, " ^t večir p» r> :ara* litega da s&okopali. Ob koncu p jš-
kopališro, jc gcjcvsk' vadič (npr. parta-¡5 ¡p! pa ob istila v l.6.kl .in gejev ;ih. časopisih, 11J pa vK, asamo nekoga, ki
a iokaJn scer Kaj lat cakuješ kopališču? Na izbi o as kal io ali omari Kabini so malo dražje, ponujajo p ver /asrbn ti, .o si e v ka ...., se sieeesin čakaš n; pravega, ki ga lahko povabiš k sebi. Če pa hočeš v
ng, si )vij bi ačo oksSr pasu in se | začni sprehajati.
I^alifčih e pričakuj, da bc f. znal J k ga "" ijti lipi hod ji,' ser" . radi aponirrii ega, irezosebenega eksa. Če. ti iSaJvšIči mu pogtfr pri-i|žaj i lačni pogovor. Ki <£>li :>š ikej bo jetn prejeto ket namig "Iščeš, družbo?", "Ti jie.\dk8gcasi('','■•■■)■■ Kratko, •ampak Jisno, Kopališča imajo 'onavadi
:
■ni««
,. ; ,: ' : ¿.' i j
■
17
Veli na. VSI:
Ji i» ■ m*!* 3 * n
a . , I J ll]li lllll'ljiil,l..........
ž ima tudi gejevski predel, vendar je samo v turističnih gejevskih loviščih ta. plaža takoj opazna. Npr,; plaže na ibizi ali na Mikonosu. I oda na plažah, katerih obiskovalci so pretežno heteroseksualne narave, je gejevske
'tu al »bar, tako dfe si -o k JjresLa p gp.far-.	,	jat ali pa tam celo koga spoznaš. Ne seksaj predefe težko najti. Ponavadi je treba z
nJega tceti? je skjraj vsako e op- , Jp jafnit ih , kopališču, razen :če ? ilawne pfesehčijli akih pfflnajsL.rrijriiJt ali sko in ameriško . leste melo kako kopaiiš- oči ife j o	o6» i|tio. ' ž .¿a pa č.e(o urp. Npr., plaža V SiStiafii-pri TPrS
ofgije so E s v.čai običaj, dsafies pa so Smisel oddaljerfosti*gejevske.plaže' je zašeb redkost.
NvKateri tipi hočejo o sati nekaj pai
. i: v ¿nem večeru. Če tip, s Mterim si, noče končati s labo, si Lega ne ženi k srcu. Verjetni hoče tepta |i dovolj svež za seks i kom drogim, preden se odpravi d^mov. Večir c jališč ima ravlfa, k žaliteva vat on sc-ks. Čeprav Dpališča lovijo po tem, da v njih | "ina sef :vr janjem, so motnoaf /a varen š#ks eriakg keft oma.
de, v katerem so se zbirali geji. Cejevska kopališča so se začela širiti po drugi svete r' ' sij jzcvet pa so doživel«" v s-jdemdesetih letih. Anonimen seL brez obveznosti je: bil dober razlog :ža:,obbk ko paiišča. Čeprav je bila glavna funkcija gejevskih kopališč seks, so nekatera postala tudi prostor za druženje. Zaradi pojava idsa so. «op kopališčij zaprti. Kspaltšea. s ž^prle lokalne cblas zotradi str« u epideMijp ili a si ')i [ idta s i i I sebe, ker ni bilo obiska. Vendar so kljub vsemu nekatera preživeta. Najboljši.1 način,	• -;ti gejevsko
m "
II
: . ■i i .?. t ■ flHii
. t I«
f|. i m
: y Mi111"
:§nil(jfl|
lil, i i um 5
ii P , ^
n !«n
'Mmmm
iab]'
J jI
I "i 1 | f
:: I	11
.liiilL- lin ' iiii h
mMim -i i
.; *i J-1 J i f i J I.: .;;.:;: , j .
(lost, l<I cinogoca čjio :5^ro|čjefnost ;in pa se da dogav ¡c. To ni zar Ji tega. ku bi vsi seksfili fčar fia piaži, temveč zaradi tega, dci se rie bi pojavili piovukalor:!. ki tii spru- ffi ščerio.vzdušje, zmotili. ■ Geji1 a plažah so pohavadi1mlajši -in pogosti aiMske' posiav.e kot običajne. Ne kateri nridejo na pLi/o bidjiaaii),' da pok, ejb prel ¡trio felesje in fn.edndžp| [irerno/enje. Orugl uDordbljaio pla/o /a socializacijo. Nekateri iščejo seks, ki pa ponavadi poteka kar med drevjem ali v ' 'grmovju.	i^Sf
lliffllffll $i tif\
| | ■ I	■ | |	. .	. :j|||||||
ii ...... . i;; iii ¡i ';:' : v" • : " : ;■ ;:• " :■ ■ if ;T
I | . | | Ji j | j|-']i - f: t- ^ 7 -I f I"	::: .t i ' f
1 ® 'ffi^ ® 1 ilKE ® J I; T „ , Z .f Z. W 'In •	4 v n CI
............
S pojavom aicis, ;o se v večjih mestih t -■ ie institucije,, kater . pravi k ' Jb jack off ozror i klub za drkanje. Ob vstopu plačaš ■¡topnim ali. kupiš člansko iz tznico, se šlečeŠ, oustiš oblači v larlci i se pridružiš abt /\. 'ravila v Jubi so raz-ličn plošni pravilo e, da jo jpo-/edan penet.ante.i seks, li s kondomom.
Pričat vanj, udetežerce/ si ra IftSjljf od k.uba l! ) ki iba. î>rkas samega m e. ali pa ronudiš prosto "oko s|du. tinost v klubu n /rl Č te je srarr n pričakuješ t risačo nkol; pasti, |i Izbral napačen kraj za ^cerno zah^vr _ ina oblačila, ki j .1 lahke imaš, šo kak obroček ža pénis, in podobni iodatki.
Trend na zabavah jack-off je predvsem . • *' ! rabiva, re pa iUhanji:yiafz, kot ieJvŠelN- tj f **
,	: kokiar. v ||rl]h.:j; Na sabčive; lahko pridejo!...... - .'
MM različni profili ljudi. Na primer, starejši in K mlajši tipi, bolj debeli, suhi, privlačni, manj ¡UfH Hp. ;• privlačni itn. Veij.etno bodoiam tudi tipi, ki ■ 1 bodo 7vt> v- /godili, da so t, všer upi. katce""^! vi^arih ali diskotekah-" spre ■T ' gledal ali pa jih označil za "ni moj tip". mKmfl' 1 ' * Partije" m tlufej|ck off.je v|Efi§jtfž|s(| ijajtj ;
Nekotcn oglasu ejo v gc- č.^dpislb'. za It. • j IJ i I fckugilatikd sveš samo.odlsiaRčev: * S J '.». ! » •

NEKOGA DRUGEGA SANDE
Morala bi se veseliti z njo. Takrat, ko je odšla, in zdaj, ko je odhajala od nje. A ni mogla, kar zapeklo jo je, tam pri srcu. Kakor da bi se nož ostro podrsal po utripajoči mehkobi. Obstala je kot vkopana, le solze so ji pronicale iz oči, ko je videla, s kakšno neučakanostjo je Žila pograbila torbo. Zazdela se ji je tako daleč, da je ni hotela pogledati v obraz. Požrla je solze skozi oči in rahlo privzdignila roko, češ, pojdi, jaz ne morem več, ne premagam več te ljubezni. Žila je začela nerazumljivo momljati, a Olja je samo zaznala, kako je obrnila glavo, da so ji dolgi lasje neenakomerno popadali po ramenih. Vedela je, da Žili ni vseeno, da jI je vsaj malo žal, a bilo je predaleč in preboleče nazaj, da bi lahko nadaljevali tam, kjer sploh nista končali. Privzdignila je glavo v pozdrav in stopila na vlak. Olja je stisnila ozeble roke od strahu v pest in se odpravila proti mestu. Še vedno jo je skelelo pri srcu, še vedno je čutila, kako se nož vztrajno brusi ob njene rdeče razbijanje. Ni vse tako lepo, kot se zdi, si je zatrjevala. Utapljala se je v množici, kjer ni nikogar videla, samo Zilin obraz se ji je vedno znova bliskal pred očmi. Prej si je ni upala vprašati, zakaj je hotela videli njo, Oljo, zdaj pa se je bala poiskati odgovor sama pri sebi. Nenadoma je začutila v sebi še nekoga, kako se oživlja. Mogoče je to tista ženska, ki jo vsak dan znova zagledam v ogledalu in onemim, si je poskušala razložiti ta nenaden prihod. To je njena igra, ne moja, se je hotela potolažiti, zato je stopila do izložbe in se zazrla vanjo. Bil je bel, srepeč pogled, ki je kar grozil iz zaprašenega stekla... Pogledala je Žilo, ki je končno odprla oči po večurnem mi-žanju, se udobno namestila, se zavozljala med njene noge s svojimi in ji omenila sanje. Ona pa se je samo lahno sklonila nadnjo in jo vlažno poljubila na ustnice, kot da bi že vedela zanje. Kot da bi slišala rjuhe jokati od sreče, se ji je še bolj zameglilo od nenapovedane strasti. Prijela jo je z obema rokama za boke in jo začela nežno gladiti po stegnih. Tisto mehkobno vmes je kar samo vabilo in se vonjalo od odprtosti. Žila je položila roko na puhtečo, brbotajoro sredino in se ji še siloviteje prisesljala na jezik. Olja se je ulegla na hrbet in Žila se je zakopala med njene sočne vrelce. Srkala je s celim obrazom, kot da bi hlastala za zrakom na dnu morske gladine. Olja jo je božala po laseh in njun ples je postajal vedno bolj ritmičen, požrten, vase srkajoč. Olja se je premikala vedno hitreje, tako zaneseno, z občutkom veslanja na morski gladini in zraven hropela z glasom lačne živali. In bili sta lačni, resnično lačni ljubljenja, dotikanja, drgnjenja... Žila se je potapljala v to prgišče naslade in vonjala izcedke poslane njej. Olja je prišla do vrhunca in se stresala v krčih. Je bilo to njuno slovo ali samo Zilin zmagoviti odhod? Žila se je dokopala do njenega vratu in ga začela ljubkovati. Pod njenim popkom pa je kar klicalo, naraščalo v izbruh in klicalo po nežnih ustnicah. Oljo je, kot bi mignil, zajel val Ziline želje, zato je položila roko na vročično kipenje in ga začela dražiti s svojimi premiki. Vedno bližje se je približevala jezercu, zda| že vrelemu, nedotaknjenemu, hlastajočemu... S svojimi prsti je igrala kot po klavirskih tipkah, zanesljivo, ubrano, iščoč pravo melodijo. Žila je zaprla oči in se prepuščala njuni glasbi, nevidni, a slišni znotraj njiju. Našobila je ustnice v poljub in vsa željna čakala, pričakovala, spuščala komaj slišne krike ugodja, ovite v zadovoljno omamo. Sunkovito je trznila z boki in globoko izdihnila, ko jo je zajel val naslade, izliva, ki jo je oplazil po vsem telesu. Olja se je povabila na njene ustnice in jih poljubljala, se zagrebla vanje s svojimi, zraven pa ie vseskozi čutila vroče in mokro telo, prepojeno s tekočinami, Zdaj, zdaj bo konec, je v mislih tarnala sama pri sebi. Čutila je, da je bilo to njuno zadnje ljubljenje, kar jima bo ostalo skupnega. Zaprla je oči in si poskušala vklesati ta spomin vase, da ga bo lahko za vedno izrabljala v svojih mislih.
Darina
DIŠAL JE PO LJUBEZNI
: t ï I ...I wish I could go CGC* to *e we first day I iUkv you
Should've maoe rry «k ? t'. you looked in my eyes Ï ^ 'Couse by now I krton that you'd feei ; I the way thai I do
And I'd whisper these words as you'd lie here by my side...
CELINE DION (1 love you, CD Paling Into you)
Poletni dan se bliža koncu, ura je primerna za obisk post -ije, vendar pa le v prijetni dre ni ppiatelja. Za osamljeno poležavanje in spanec je še prezgodai Zunaj je temno, le snop 'arkov te mojega okna riše podobe na drevesih, ki stojijo bližje hiši, To mi daje občutek topline in neke domačnosti. Ko da b 3ÎI sam v svojem svetu, sam in osamljen. Edino družbo mi delajo spomini, ki so se vedno sveži, vendar pa bledijo ft dneva v dan. Vedno manj jih šc oslane v meni. Vedno več pa se jih umakn? tekočim dogodkom brez pomena, dogodkom brez čustev. Tako Os)a le v moji glavi samo delček v ega, samo še kakšna beseda, pogled na del teiesa, ali pa samo še vonj. Ijegov vor Nikoli ga ne bi n nozabil. Že ko sem ga samo povohal, so se mi naježile dlake [. celem telesu, ko pa sem začutil, njegovo sapo na mojem vratu, se mi je .'mešalo, tlil sem 'n sem še es njegov. Spoznala sva se nenačrtovano In brez kakšnih dramatičnih dogodkov. Bil je bolnik na enem ¡d oddelkov Kliničnega centra, jaz pa sem med drugim veliko časa preživel ob njegovi postelji kot c.ijak pri opravljanju svoje prakse. Opazil sem ga že takoj prvi dan med jutranjim obhodom sob. Prišel som do njegovp postelje in sp /as-trmcl v list, ki je bil obešen na njej. "Peler. Hm, lepo ime,'' sem i m in pogledal proti njemu. Spogiedal sem sc z njegovimi modrimi i mi, ki so strmele vame skozi pramen svet \ na čelo padajočih las. Bil je lep. Droben, šc čisto otroški. Lež^l je na postelji, pokril s prevleko, izpod katere je gledal del njegove noge. Od daleč sem slišal sestro, ki je pripovedovala v stvari, ki so bile povezane z njim. Njegova poškodba, opcracija in sport, pri katerem se je poškodoval.
Ko sem slišal slednje sem ga hudomušno pogledal in reki 1 "A, snowboard?!"
Medlo se ml je nasmehni! in nič drugega, tekom dneva sem velikokrat prišel k njemu v so o, samo da bi ga videl in nič drugega. Čez ča sva še pričela pogovarjati in začel sem dobivati od njega podatke^ ki sem si jih v trenutku zapomnil. Vse on m me ; zanimalo, pa čeprav bi bilo to za koga drugega nepomembna malenkost. Vedno več sva si zaupala in vedno več časa sva bila skupaj, ilo je prelepo, vendar pa so dnevi tekli dalje in fant je u.! iz dneva dan živahnejši in bolj zdrav. Nato pa je napoči! čas odpusta in i ga bilo več. \ :adnjem trenutku sem od njega dobil njegovo telefonsko številko in obenem povabilo v kino V meni je takoj nekaj vzplamtelo in ponovno začelo živeti dalje. Upanje in obenem ljubezen, ki je vzklila tako hitro i tako močno Zanjo je bilo potrebnih samo nekaj dni, lahko p» bi < lo rekel, da je bil usoden že samo tisti prvi pogle.
Ko ;m naslednji dan stopil k telefonu in /avrirl njegovo telefon-ko številko, me je stiskalo v prsih, še huje pa je bilo ponovno se z njim pogovarjati v čisto drugačnih okoliščinah, kot sva jih bila vajena prej Bilo je drugače, vendar pa vseeno lepo. jKupàj sva šla v kino t film Ko jagenjčki obmolknejo in se zabavala. Nič bistvenega se ni dogajalo, pa čeprav srni: j; =1 več, vsaj stisk roke, poljub .. Dobil pa sem le bežne dotike noge ter dolg pogled, ki je obljubljal ogromno. Vsekakor pa je najino druženje minilo prehitro, saj sem hotel biti z njim večno. Slovo od nj ?ga me je nami r ponovno pahnilo v samota mojega doma. V monoto ni" bednega življenja ter v hrepenenje po ljubezni. Videvala sva se enkrat na teden in sicer ob petkih popoldne in si ogledala vse filme, ki so bili na voljo. Vsak obisk kina naju je boli zbližal, jaz pa sen bil vedno bolj zaljubljen vanj. Sčasoma sva prišla tako daleč da sva obisk kina končala pri njem doma, kjer sva zabavala v njegovi sobi, se premetavala po postelji, se grabila za mednožje ter si pihala v usta, ako da sva ime!a ustnice i isto lizu skupaj. Ločila jih je le najina sapa ter vonj po njem. îlazno sen- ižival v dotikanju njegovega potnega teles? ki je tako lepo dišalo. Roke je imel vedno taki prijetno tople in vlažne ter /no/ne odpiranja n,u|e zadrge st bo1; pa svoje. In ni nama pre-
ostalo drugega, kot 0< sv, nekega une i^ala na tlel njegove dnevne sobe, s hlače ■ preko kolen Opazoval sem -ijeçoveg in si predstavljal, kako ga prijemam r svojimi rsti, ga drgnem b svoje telo 1er mu gledan Ijegove prelep oči. V n ti ar pa ta krat tega nisem naredil, pač pa sem sc sklonil nanj in z usti objel njegov uhelj in ga pričel nežno1 ljubkovati. Bilo mu ji iti je i, iko da sva naslednji petek šla še dlje in nato se dlje. Lepega dne sva tako ležala na postelji njegovi staršev in se ponovno neka} prerivala ter z dotiki vzburjaic ,ig drugega in druc j g emu s telesa trgala obleko. Ob tem sva sc grizljala, se božala i srkala vse tako pridobljene občutke vase. Sole sedaj mi je jasno, a sva se bala prehitrega konca in sva vse stvari shranjevala za spomine. Vendar pa je bil tbkrat drugače. V zagonu sem mu rekel, da ga bom enostavno 'dal dol" in rekel je, da naj ga kar. Z obrazom sem se približal njegovemu in pogledal proti njegovim ustnicam. Ponovno em čutil njegovo sapo na svojem obrazu ter oka lenel. Lnos-Lavno sem užival v tem trenutku, ki je bil prelep. Vedel sem namreč, da mi je to prelepo bitje na razpolago. Trenutek je trajal večno, vendar pa je bil zanj predolg, Prekinil ga je on, saj se je izvil iz mojega objema in me obtožujoče in razočarano pogledal. Razumel sem vsebino tega pogleda, s katerim je hotel povedi eno. Da ga nočem. Vendar pa sploh ni bilo tako. Hotel sem ga namreč imeti, vendar pa si ga nisem upal vzeti. Bil je preveč popoln.
Vso zadevo je potem dokončal sam, z lastnimi rokami in to pred mojimi očmi. jaz pa sem se oblekel in odšel proti glavni postaji. Ko sem tako sedel na vlaku proti Kamniku, sem skrivoma vohal svojo roko, na kateri je bila še vedno njegova prijetno dišeča slina. Bil sem še vedno ves njegov, vendar pa sem se zavedal, da sem ga ravno ta dan izgubil. In še res je bilo. Najini petki so bili vedno sdkejši, na koncu pa je ostalo samo še pri telefonskih pogovorih, ki pa so tudi bili samo še ena sama muka. Med nama e bilo namreč toliko stvari nerešenih, toliko besed neizgovorjenih ter toliko čustev in želja nelzživetih, da enostavno nisva več mogla vsega prenašati. Šla sva vsak svojo pot, pot življenja, ki naju je za trenutek p bližala drug drugemu ter naju hip zatem ponovno ločila. Pogôsto; vzamem slušalko v roko in zavrtim njegovo telefonsko števil i. Telefon na drugi strani pa le zvoni in zvoni Ko pa se kdo oglasi/ nimam besed, da bi kaj rekel. Vendar pa sem si enkrat le drznil in "e! še enega od mnogih pogovorov z njim, a to r več moj maji Peter,; pač pa čisto drug človek, ki ga več ne poznam. :as naju je uohodil^ j j/ pa še vedno lovim nt polnjene željf ter spomine, ki ml polzijo skozi prste. Še vedrih ga i m reč ljubim in verjetno ga vedno bombai j n h;l i g (.rvt fant, ki sjm ga resnično ljubil in ga ljubim se sedaj.,
,,.So today, tf'nail • th.. courage deep inside
just to walk righ in to yoi, dc But my body car i fe hen I finally get to it	.
just like a thousand time, before. CELINE DION (I uve yotif ; "
Brane K.
branje I
LE POGLED Ml NAKLONI
Počasi sem drsel po gladki površini, se z dlanmi sprehajal po	to nikoli ne spremeni. Vendar pa si čez nekaj časa vstal in odšel. V
ozkih vdolbinah stene in medtem požiral mlačno vodo, ki mi	trenutku sem bil sam, dušo si namreč odnesel s sabo. Ostalo je le
je drsela po telesu. Oči sem imel zaprte in mislil nate, ki si mi	moje telo, brez mene. Oči so pričele švigati po tujih obrazih, po
ukradel dušo in srce. Videl sem te že velikokrat, vendar pa nikoli	tujih objemih in po tuji sreči, vendar pa niso našle ničesar doma-
spoznal. Kljub temu pa si me že neštetokrat vzel. Vzel si moje telo	čega. Niso našle tebe.
z vsakim gibom, z vsakim pogledom, z vsako kretnjo,	S tresočimi koraki sem premeril prostor in te ponovno ugledal. Bil
Kaj bo šele, ko se me boš prvič dotaknil?	si sam z menoj v bližini, kamor sem postavil še svoje telo, ki si mu
Slike preteklega konca tedna so se mi tako podile po glavi, vendar	ponovno pobegnil. Vedno sem bil počaščen s tvojo bližino/vedno
pa je podoba zbledela. Bila je že vsa obrabljena, vendar pa je	zadovoljen z menoj, ko sem te videl ob tebi. Vendar pa je telo
čustvo ostalo nespremenjeno. Hrepenenje ne zamre.	hotelo tebe, hotelo je tisto, kar je moja duša že dobila. Kljub
Ko sem tako stal pod slapom dobrih kapljic, sem se spraševal,	vsemu trudu pa ti mojega telesa nisi hotel, ali pa si se samo igral z
kakšen je tvoj poljub, kakšen dotik, ki ga ukrade droben trenutek?	njim. Bil sem ti namreč odveč, saj si le bežal in bežal. Tako sem
Vendar pa odgovorov ni bilo in vedel sem, da jih niti ne potrebu-	proti jutru ostal sam, naslonjen na polico na hodniku, in gledal v
jem, saj me od tebe ločujejo le drobni trenutki. Ponovno sem se	strop in bil sam s telesom brez duše, ki si mi jo zapeljal. Telo je
namreč odpravljal tja, saj je napočil še en konec tedna. Še sedem	bilo prazno in pogled zamegljen in izgubljen nekje v temi. Se
dni je moralo umreti, da je moja ljubezen ponovno oživela.	vedno sem te ljubil, še vedno pogrešal tvojo bližino, ki sem jo
Voda je postajala vedno bolj hladna, tako da sem bil prisiljen sto-	sčasoma le pričel zaznavati. Nato sem na tleh zagledal tvojo
piti iž kabine na hladen zrak, kjer sem si z brisačo obrisal telo in v	senco, s kotičkom oči ujel tvoj pogled in mili obraz. Šel si mimo
ogledalu ujel svoj pogled.	mene v hladno noč in mi vrnil mojo zaljubljeno dušo, naj trpi še
Ali tako ti vidiš mene?	en teden brez tebe.
Ob lastnem vprašanju sem se zdrznil in odhitel proti kuhinji, kjer	Tekel sem za teboj ven na mraz, tekel za teboj na oster veter v
sem si natočil kozarec pijače, ki sem jo med urejevanjem počasi	temo. Vendar brez učinka. Kljub trudu sem ostal sam in zaljubljen,
srkal, Hotel sem biti popoln, brez pomanjkljivosti. Popoln zate. Na	***
koncu sem samo še postavil prazen kozarec v lijak in odhitel. Ključ	Duša se je ponovno vrnila v moje telo in pripovedovala zgodbo
v ključavnici se je obrnil, konji so zarohneli in se porazgubili v	ljubezni, tako da je moje telo še bolj gorelo po tvoji bližini. Bila je
zvoku glasbe. Odhitel sem proti tebi, ljubi, proti tvojemu pogledu,	vsa tvoja, vendar pa ti nisi hotel biti moj. Brez tebe sedaj sedim v
proti ukradenemu dotiku golih rok.	samotni noči in mislim nate. Spomin na tvojo zunanjost z vsakim
***	trenutkom bledi, vendar pa ga ne morem ovekovečiti. Pisalo drsi
Ne spomnim se več poti, ne spomnim se več redarjev in ne spom-	po grobem papirju in riše poteze človeka, ki naj bi bil ti, vendar to
nim se več ljudi na plesišču, ko sem te zagledal. Stal si in opazoval	nikoli ni. Papir namreč nikoli ne pričara tvoje prisotnosti, nikoli nc
ljudi okoli sebe ter srkal pijačo. Moj pogled je božal tvojo postavo,	zariše pravih pore?, ki naj bi bile ti.
drsel po nežnih potezah tvojega obraza in se končno srečal s tvo-	Dnevi švigajo dalje in umirajo v teku dnevnih dogodkov. Še en
jim pogledom. Telo je vzvalovilo po ritmu glasbe, ki so jo sprem-	teden se bliža zatonu, še ena nedelja večeru. Te bom ponovno
liale močne luči ¡rt moja duša je odšla k tebi, pogled pa je sledil	videl? Boš ponovno krut do mojega telesa, ali pa si ga boš
vsakemu najmanjšemu premiku tvojega oboževanega telesa. Bližal	ponovno le ogledal in ga vzel brez dotika? Hočem namreč samo
si se mi, mp od blizu pogledal in se usedel na klop blizu mene, jaz	eno besedo, le en globok pogled v moje oko in tvoj bom, te en
pa sem le plesal dalje. Nisem se upal pogledati proti tebi, nisem	trenutek mi nakloni in tvoj bom za večno...
se te tipal ogovoriti. Le živel sem v tvoji prisotnosti in molil, da se	Brane K,

UUBUAN \
ROZA DISCO, Kersr iko e i, Sur pm 4 am, gay and lesi ara see (every year closed <ri utya"c: August)
CLUB TIFFANY, Masarykova 28, squat in ex barraci every day ater 8 pm, first gay and lesbian cafe n town
Sauna ZLATI KLUB. Recreat onat center Tivoli, the biggest sauna n town, popular among gays, though not gay
CRUISING
Parking place in the Tivo i park, at nights, in the cars Beach by the river Sava, near Žagar's inn, bus lines 6 and 8
MARIBOR
THEATRICAL CAFE, Slomškov trg, by the theatre, pleasant but not strictly gay
Nudist beach on the "Maribor Island", city bus no.15 Sauna at public bath PRISTAN on the Lent
City park, in particular, the path past the Aquarium toward the Three Ponds, in the evening, cau on!


E*

'.. F

I.
¿L
Modra svetloba, antologija
Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti, skrb zase Ino Knab no: Gaiîmed in l ugi. roma' Ciril Bergles: Ifrikija. pesmi :
:i. I f: 1; I 1 % ^ . ,,.	S/Í f ' ^ ., f. f. S I' | ji ¿ f J. 1, Ï | il. I' * f | ¿ J, f | F
Nataša Velikonja: Abonma, pesmi
i t ... :	... : " J Î : ' ....... : r I ... L ; : : : " 1 '
Hervé Guibert: Prije siji ki mi ni ;il ž /Ije ija. c tis:
; - : ;
Rita Mac Browñ: Granatno jabolko roman L-zbornik o le-bič srh ibanji -1 Slovenskem
Ciril Bergies: Ra sežnost h rosojnost., pesmi
■i 4 » i >!Î * '■=
Johr Èoswell: Krščanstvo družbena toleranca in homoseksualnost
Z i|i I p i tO le ' gi" a i 1
; I I i ■■	1 f S;:& ":S: ¿ "• "Z. '"'J "
Leslie -uinberg: Stone Butch Blues, ronrón Michel Foucault: Zgodovina seksualnost], II. del Kate Bornstein: Spolna izobčenka
CEUE
Railway station, in the evening
City park by the river Savinja, after the dark, across the bridge to the right side of the park, to benches around playground
¡laijigagpip
J
IgHiM

11:1 a I ): C ¿ï i i...... I î î..
t M . ■- ri - ' ■
PIRAN
The nudist beach in Fiesa and in Strunjan
INFORMATION FOR GAY VISITORS:
G ALFO N - info line 1324-089 every day, 7pm - 10pm
>KUC MAGNUS . & RC ZA KLUß
Kersnikova 4 SLO-IOOO LJUBLJANA fax +386 61 329185
^¿¿lulii Ñ|T|¿'I':I f uiiLiiLir» i-nM»mul * f
Oiï^if-::	]
' . ■ ; i', v ■ ■ ■ : *
. t ■
Itv Milanu; visok l,B7m,
i i! G"- :■ "i i: I 3
Sliiiindvajsetletni Italijan, 11L grajen, i kratkim Blond lasni In zelenimi -očmi, želi; spoznati fante do 2| let. Pišete mu lahko tudi i angleščini in.priložite fotografijo, . : ;	V '■'
"abfizid, P.O., Box 43t/A,:P.žzaSart Eabita4/tfc Mila.no 20122, Italija .....* ■■ ■■ C ' "
M
,1 IIB«

I lo-n.noksualoo, ¿//185/90/1 ¿ ¡sel prijatelja in poročene pare. Piedvsfii ima rad vojake in policaje. :	-
i - Odgovoril M vieMS* ; ■ , š 111; Siti i ~ |1 J
i! I!:: iJx-- i ::	Í.; -, ": ; 1.1-1 ""
ti oba 11 Kostadinovič/PoŠt. Restant, 14000 Kragujevac, S
î HI Yli : : ! f ;T , - T : ; f i 1: ÎL11.Ï fïli i::. Ï i
......:
Ml "	i#;i ■
■
..■ . ■■ * ■:■ ,¡ i t ■ Ii -i ■ ■:: -j ï S;i J - ; '-pu lííi i

"í|: !
t i S 't -.



:: ■.......\:;nt

H..,|»ÍI!»* I»11 11111
,, ,1. lil1 m
.......
111,11! » 1 • f
liliji š # f
SSi i; ifl


......
lila
¡ !........
... ,, ,!,'!

.,,. ......¡¡¡j. m- :
;
[M!
; t. '...'......■
-.........
S i 1