List 21
Politiški oddelek.
Knezoškof dr. Jeglič.
Habemu8 papam! Ljubljana je novega knezoškofa sprejela z velikimi častmi in z redkim sijajem, a Lar je še veliko večje vrednosti, sprejela ga je z odprtimi rokami in z resničnim, iz srca prihajajočim veseljem, prav kakor da,sluti, da prinaša knezoškof dr. Jeglič slovenski dcmovini to, česar pred vsem potrebuje: miru in ljubezni mej brati.
Novi knezoškof je sin kranjske dežele, je domačin. Rodil se je dne 29. maja 1850. leta v prijaznih Begunjah na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je tudi 1. 1869. vstopil v semenišče. Za mašnika je bil posvečen 1. 1873. Še isto leto je vstopil v Avguštinej na Dunaji, a leta 1877. je bil promoviran doktorjem bogoslovja.
Vrnivši se v domovino, je sedanji knezoškof dr. Jeglič služboval nekaj časa v ženski kaznilnici v Begunjah. Takratni knezoškof Pcgačar je spoznal redko nadarjenost mladega mašnika in mu je omogočil, da je šel na Nemško, kjer je poslušal predavanja najslavnejših nemških teologov, a ko je prišel zopet na Kranjsko, ga je imenoval pod-vodjo semenišča.                                             {
Leta 1882. je dr. Jeglič navzlic svoje mladosti postal kanonik v Sarajevu, kjer si je pridobil toliko zaslug, da je bil lansko leto imenovan škofom in partibus, kmalu potem pa knezoškofom ljubljanskim.
Redke lastnosti dičijo novega knezoškofa. S svetovno omiko združuje fundamentalno teologiško znanje, z osebno ljubeznjivostjo in redko prijaznostjo najfinejši takt. Unet je za čast in slavo katoliške cerkve, a da tudi iskreno ljubi svoj slovenski narod, da se zaveda svoje narodnosti, da mu je blagor slovenstva resnično pri srcu, to so sve-dočile prve besede, katere smo culi pri njegovem sprejemu iz njegovih ust.
Pri sprejemnih slavnostih je knezoškof pri vaaki priliki na najslovesnejši način naglašal slovenstvo stolnega mesta Ljubljane in priznaval narodnostne naše težnje. S tem si je pridobil srca in zaupanje vseh, tudi tistih, kateri so se bali, da bo novi knezoškof samo toliko naroden, kakor je bil njegov prednik. Knezoškof dr. Jeglič je pa razkril, da bije v njegovih prsih slovensko srce, pokazal je, da bo v kranjski deželi ne samo katoliški škof, ampak tudi slovenski rodoljub in s tem si je pridobil popolno zaupanje tako da je vse prebivalstvo, ne glede na stranke, presrčno veselo, da je prav dr. Jeglič bii imenovan ljubljanskim knezoškofom.
Razmere v deželi so še vedno jako klaverne. Dosegla se je sicer sprava mej deželnozborskimi poslanci, ali resnična sprava mej prebivalstvom, sprava mej »liberalci" in mej »klerikalci", se še ni dosegla. To je popolnoma naravno. Boj je bil prestrasten, trajal je predolgo, da bi se mogla vsa nasprotstva nakrat premostiti. Toda premostiti se dajo četudi ne čez noč, samo srečne roke je treba katera bo znala iztrebiti ljuliko iz pšenice in razdovjene brate približati druzega drugemu Dal Bog, da bi se to posrečilo novemu knezoškofu. Bil je v dobri šoli, v šoli nadškofa Stadlerja in škofa Strossmayerja, dveh cerkvenih knezov, ki s spretno roko varujeta svoje vernike, da mej njimi ne zavladajo nepotrebno strankarski boji. Tudi mej Hrvati v Bosni in Banovini ni popolnega soglasja v cer-kvenopolitičnih vprašanjih, navzlic temu pa radi teh razlik še ni prišlo do nafeprotstev mej narodnimi elementi, ker se znata Stadler in Strossmayer izogibati vsem konfliktom kar gotovo ni na škodo katoliški cerkvi in katoliški ideji, ob jednem pa na korist hrvatskemu narodu.
Vse prebivalstvo kranjske dežele upa, da si je knezoškof postavil nalogo, posredovati mej razdraženimi brati na Kranjskem ter delovati na to, da se zjedinijo in v bratski ljubezni združijo na skupno delovanje. Vse prebivalstvo želi, da se to presvetlemu knezu in škofa z božjo pomočjo tudi posreči.
V znamenji tistih idej, katere zastopata nadškof Stadler in škof Strossmayer in katere priznava tudi kne-
202
zoškof dr. Jeglič, je popolna sprava mogoča in se doseže, ker so zanjo vsi rodoljubni krogi imeti. Gotove razlike v nazorih se sicer ne dajo preprečiti, a stvari to nič ne škoduje, glavno je, da se doseže jednotno delovanje v poglavitnih stvareh.
Pozdravljajoč z vso spoštljivostjo prevzvišenega knezošl ofa dr. Jegliča, želimo iz dna duše, da se mu posreči velika akcija, za katero izvršitev je predestiniran, da se mu posreči dognati resnično spravo mej brati in tako na Slovanskem jugu ustvariti tisto harmonijo, ki je vsem nujno potrebna, v korist naroda in cerkve. Slovenski narod mu bo hvaležen vse dni in v zgodovini jugoslovanskih narodov bode ime dr. Jegliča blestelo poleg imen velikih njegovih prijateljev Strossmayerja in Stadlerja.