METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2015 Climate in August 2015 Tanja Cegnar dolgoletnem povpreč ju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se obič ajno že pozna vpliv vse daljših noč i in šibkejšega sonč nega obsevanja. -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -2 0 2 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka avgusta 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, August 2015 Č eprav avgusta nismo dosegli rekordno visoke temperature, je bil mesec po zaslugi dveh vroč inskih valov opazno toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Odklon je bil med 2 do 4 °C, le na Gorič kem v Prekmurju je bil nekoliko več ji. Število toplih in vroč ih dni je opazno preseglo dolgoletno povpreč je. V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Izstopala je tudi izrazita ohladitev v zač etku druge polovice meseca. Dolgoletno povpreč je padavin je bilo preseženo le v manjšem delu države, in sicer v Beli krajini, na Goriškem, v Vipavski dolini in na Krasu. Drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali. Manj kot polovico dolgoletnega povpreč ja padavin so namerili na Koroškem, severnem Štajerskem, na severovzhodu Slovenije in na Letališč u Portorož. Sonč nega vremena je bilo več kot obič ajno, največ ji presežek je bil na severovzhodu države in na jugu Štajerske, kjer so dolgoletno povpreč je presegli za vsaj petino. Na jugu države, v Ljubljanski kotlini in na severozahodu Slovenije odklon ni presegel desetine dolgoletnega povpreč ja. Prvi ali drugi avgust sta bila nekoliko hladnejša kot obič ajno, več ina dni v prvi polovici meseca je bila opazno toplejša kot obič ajno, sredi meseca se je ohladilo in v več jem delu države se je povpreč na dnevna temperatura za nekaj dni spustila pod dolgoletno povpreč je, nato se je ponovno ogrelo in zadnjih sedem ali osem dni je bilo ponovno toplejših kot obič ajno, v notranjosti se je vroč ina stopnjevala zadnje štiri dni meseca. 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 0 5 10 15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povpreč na avgustovska temperatura 22,3 °C, kar je 3,2 °C nad dolgoletnim povpre- č jem in moč no presega dolgoletno povpreč je. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povpreč na avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povpreč ju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledili so mu avgusti 1992 (23,7 °C), 2012 (23,3 °C), 2001 (22,9 °C), 2011 (22,8 °C), 2013 (22,5 °C), 2009 (22,4 °C), letošnji avgust, 1994 in 2000 (obakrat po 22,1 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 16,7 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 28,5 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povpreč jem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Še posebej v zadnjih dveh letih se je neposredna okolica merilnega mesta moč no spremenila. Tako kot v več jem delu države je bil avgust 2015 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 8,9 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povpreč jem in peta najvišja vrednost od zač etka meritev. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povpreč no temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4,0 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povpreč na temperatura avgusta 2003, z 9,2 °C sledi avgust 2011, 9,0 °C je bilo meseč no povpreč je avgusta 2012, na petem mestu je letošnji avgust, sledi z 8,8 °C avgust 2009, v avgustih 1994 in 2001 je bilo 8,6 °C, 8,5 °C pa leta 2000. Na sliki Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Taki dnevi so bili avgusta zabe- leženi le na Kredarici, letos je bil tak le en dan. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti. V Ljubljani so zabeležili 16 vroč ih dni (slika 3), kar je toliko kot avgusta 2012. Največ vroč ih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, 22 jih je bilo avgusta 1992, 18 pa avgusta 2001. Brez takih dni je bilo od sredine minulega stoletja 11 avgustov. Na Obali je bilo 15 vroč ih dni, na Goriškem, v Mariboru, Murski Soboti, Celju in Novem mestu je bilo po 16 takih dni. V Rateč ah so bili trije taki dnevi. V Biljah je temperatura dosegla ali presegla 35 °C 7 dni, na Letališč u Portorož 4 dni, v Ljubljani, Murski Soboti in Mariboru je bil po en tak dan. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 10 20 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 3. Število vroč ih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in August and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 5. Č ebela, Podhom pri Spodnjih Gorjah, 13. avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Honey bee, Podhom, 13 August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. V Rateč ah jih je bilo 18, 19 v Lescah, v Postojni 20. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer so jih zabeležili 28, po 27 jih je bilo v Biljah in Godnjah. Drugod po nižinah so jih našteli od 21 do 25. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 V Ljubljani je bilo 23 toplih dni, kar je 6 dni nad dolgoletnim povpreč jem; največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. V Novem mestu so jih zabeležili 23, v letih 1992 in 2003 pa so imeli celo po 30 toplih dni. V Celju je bilo 24 toplih dni, največ pa jih je bilo prav tako v avgustih 1992 in 2003, in sicer po 30. Absolutna najnižja temperatura je bila izmerjena 1. ali 22. oz. 23. avgusta. Na Kredarici se je ohladilo na −0,1 °C, v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na −6,0 °C, sledil je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. To je bila tudi edina merilna postaja, ki je v avgustu 2015 izmerila negativno minimalno temperaturo. -8 -6 -4 -2 0 2 4 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 8 11 14 17 20 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (°C) KREDARICA 2 5 8 11 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 24 27 30 33 36 39 42 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 4 6 8 10 12 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 24 27 30 33 36 39 42 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (°C) LJUBLJANA Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1961- 1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 V Ljubljani je bila najnižja temperatura 11,3 °C, kar je opazno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). V Rateč ah se je ohladilo na 6,7 °C, v Postojni na 9,3 °C, v Č rnomlju na 10,0 °C, v Slovenj Gradcu na 6,6 °C, v Murski Soboti 10,3 °C. Najvišja je bila najnižja temperatura na Obali, in sicer 13,2 °C. Najvišjo avgustovsko temperaturo so na Letališč u Portorož izmerili 7. avgusta, ko je bilo 36,2 °C, dan kasneje je bilo najbolj vroč e v Godnjah, dosegli so 36,0 °C. V več ini krajev je bilo najbolj vroč e 13. ali 14. avgusta. V Murski Soboti so dosegli 35,7 °C, v Mariboru 35,4 °C, na Bizeljskem 35,1 °C, v Biljah 37,3 °C, v Rateč ah 31,0 °C in v Lescah 31,5 °C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura 35,0 °C; rekordno visoka je bila temperatura avgusta 2013, ko je dosegla 40,2 °C, precej višja temperatura kot letos je bila avgusta izmerjena tudi v letih 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2011 (36,0 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Na Kredarici se je najbolj ogrelo 29. avgusta, izmerili so 17,0 °C; v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo v letih 2011 (19,6 °C), 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). Tudi v Slovenj Gradcu je bilo najbolj vroč e 29. avgusta, izmerili so 33,5 °C. Slika 7. Odklon povpreč ne temperature zraka avgusta 2015 od povpreč ja 1961- 1990 Figure 7. Mean air temperature ano- maly, August 2015 2°C 3°C 4°C Č eprav se temperatura avgusta 2015 ni povzpela ekstremno visoko, je bila povpreč na meseč na temperatura povsod vsaj 2 °C nad dolgoletnim povpreč jem. V več ini krajev je bil odklon med 2 do 4 °C. Največ ji presežek so imeli na Gorič kem v Prekmurju, kjer je bil avgust več kot 4 °C toplejši od povpreč ja primerjalnega obdobja. K visoki povpreč ni meseč ni temperaturi sta prispevala dva vroč inska vala, prvi in daljši je bil v prvi polovici meseca, drugič pa je bilo vroč e ob koncu meseca. Slika 8. Ob nevihti podrto drevo v okolici Šentjakoba, 14. avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Consequences of thunderstorm near Šentja- kob, 14 August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 2 4 6 8 10 12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 18 20 22 24 26 28 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) CELJE Slika 9. Potek povpreč ne temperature zraka v avgustu Figure 9. Mean air temperature in August Slika 10. Opazovanje na meteorološki postaji Šmartno pri Slovenj Gradcu v č asu prenove, 7. avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Meteorological station in Šmartno, 7 August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) BILJE -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) KREDARICA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) LJUBLJANA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) NOVO MESTO 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) CELJE 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MARIBOR 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Slika 11. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), avgust 2015 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 50 mm 100 mm 150 mm Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin av- gusta 2015 Figure 12. Precipitation amount, August 2015 Slika 13. Višina padavin avgusta 2015 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 13. Precipitation amount in August 2015 compared with 1961- 1990 normals 50% 75% 100% 125% Avgustovske padavine so prikazane na sliki 12. Največ padavin, in sicer nad 150 mm, je padlo v delu zahodne Slovenije, na Kredarici so namerili 202 mm, v Biljah 177 mm, v Kobaridu 159 mm in v Godnjah 157 mm. V pretežnem delu Slovenije je padlo od 50 do 150 mm. Pod 50 mm padavin je bilo na Letališč u Portorož (48 mm), v Slovenj Gradcu (45 mm) in v Prekmurju (v Velikih Dolencih 43 mm, v Lendavi 22 mm in v Murski Soboti 21 mm). 0 100 200 300 400 500 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO Slika 14. Padavine v avgustu in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 14. Precipitation in August and the mean value of the period 1961- 1990 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Dolgoletno povpreč je je bilo preseženo le v manjšem delu države, in sicer v Beli krajini (v Č rnomlju je padlo 114 % dolgoletnega povpreč ja), na Goriškem (v Biljah so dosegli 135 %) in v Vipavski dolini ter na Krasu (v Godnjah je padlo 128 % dolgoletnega povpreč ja). Drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali. Manj kot polovica dolgoletnega povpreč ja je padla na Koroškem (v Slovenj Gradcu 35 %), severnem Štajerskem (Slovenske Konjice 45 %) in na severovzhodu Slovenije (v Murski Soboti 20 %, v Lendavi 24 % in v Velikih Dolencih (43 %) ter na Letališč u Portorož (47 %). 0 50 100 150 200 250 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1961 - 1990 avgust 2015 Slika 15. Meseč na višina padavin v mm avgusta 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in August 2015 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Soč i, in sicer 13, po 11 takih dni je bilo na Kredarici, v Rateč ah, Logu pod Mangartom in Kobaridu. Po 10 so jih našteli v Lescah, Biljah in Kneških Ravnah. Le 4 take dni so imeli v Murski Soboti, po 2 pa v Lendavi in Velikih Dolencih. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 16. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obar- van del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila temperaturo. Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki – avgust 2015 Table 1. Monthly meteorological data – August 2015 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Brnik 384 74 57 8 Jezersko 740 138 75 9 Log pod Mangrtom 650 120 58 11 Soč a 487 140 73 13 Kobarid 263 159 79 11 Kneške Ravne 752 138 66 10 Nova vas 722 77 55 7 Sevno 515 130 97 7 Slovenske Konjice 330 54 45 7 Lendava 345 22 24 2 Veliki Dolenci 195 43 43 2 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) Avgusta je v Ljubljani padlo 96 mm padavin, kar je 67 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. Slika 17. Padavine v avgustu in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 17. Precipitation in Au- gust and the mean value of the period 1961- 1990 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Slika 18. Trajanje sonč nega obsevanja avgus- ta 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in August 2015 compared with 1961- 1990 normals 100% 110% 120% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Na sliki 18 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgolet- nim povpreč jem. Trajanje sonč nega obsevanja je preseglo dolgoletno povpreč je, največ ji presežek je bil na severovzhodu države in na jugu Štajerske, kjer so dolgoletno povpreč je presegli za vsaj petino. Na jugu države, v Ljubljanski kotlini in na severozahodu Slovenije odklon ni presegel desetine dolgoletnega povpreč ja. V Ljubljani je sonce sijalo 250 ur, kar je 9 % več od dolgoletnega povpreč ja. Najmanj sonč ni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sonč nega vremena. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sonč nega vremena avgusta 2011 (333 ur), med bolj sonč ne spadajo še avgusti 2012 (329 ur), 1992 (323 ur), 2000 (316 ur), 2009 (315 ur), 2001 (314 ur) in 2003 (306 ur). 0 100 200 300 400 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 število ur KREDARICA 0 100 200 300 400 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur PORTOROŽ Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 19. Sunshine duration 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur LJUBLJANA Slika 20. Število ur sonč nega ob- sevanja v avgustu in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 20. Bright sunshine dura- tion in hours in August and the mean value of the period 1961– 1990 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Z izjemo visokogorja je bilo več jasnih dni kot oblač nih. Na Kredarici in v Ljubljani je bilo 7 jasnih dni. V Ljubljani (slika 23) je bilo od sredine minulega stoletja brez jasnih dni 7 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992 in 2000 ter 2013. Avgusta 2015 je bilo po 9 jasnih dni v Slovenj Gradcu in Koč evju, v Lescah so jih našteli 11, 12 pa v Novem mestu. Na Letališč u Portorož je bilo kar 16 jasnih dni, po 15 so jih našteli v Rateč ah, Biljah, Godnjah in Celju. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 20 40 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 5 10 15 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm)   0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) BILJE Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) avgust 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2015 Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – avgust 2015 Table 2. Monthly meteorological data – August 2015 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 19,8 2,6 26,3 15,0 31,5 13 9,3 23 0 19 0 268 4,1 7 11 123 85 10 5 0 0 0 0 Kredarica 2514 8,9 3,1 11,6 6,6 17,0 29 −0,1 22 1 0 304 188 110 5,3 10 7 202 89 11 7 11 0 0 0 756,4 8,5 Rateč e–Planica 864 17,5 2,7 24,8 11,4 31,0 14 6,7 1 0 18 0 230 102 3,8 7 15 115 73 11 3 2 0 0 0 921,3 15,1 Bilje 55 23,0 2,5 30,6 17,2 37,3 14 12,2 23 0 27 0 293 113 3,5 5 15 177 135 10 5 0 0 0 0 1008,8 19,0 Letališč e Portorož 2 23,7 2,6 30,0 18,0 36,2 7 13,2 22 0 28 0 304 105 2,9 1 16 48 47 5 8 0 0 0 0 1014,5 20,3 Godnje 295 23,2 3,9 29,5 17,1 36,0 8 12,0 22 0 27 0 292 3,1 5 15 157 128 8 3 0 0 0 0 Postojna 533 20,0 3,1 27,0 14,3 33,2 13 9,3 23 0 20 0 270 113 3,8 6 14 105 82 8 6 3 0 0 0 Koč evje 468 19,3 2,3 28,0 13,4 34,3 14 8,0 23 0 21 0 4,7 8 9 76 53 8 4 8 0 0 0 Ljubljana 299 22,3 3,2 28,5 16,7 35,0 13 11,3 1 0 23 0 250 109 4,7 7 7 96 67 8 5 6 0 0 0 982,1 18,9 Bizeljsko 170 21,9 3,2 29,2 16,1 35,1 13 10,6 1 0 24 0 3,6 4 13 92 87 5 3 15 0 0 0 17,7 Novo mesto 220 22,0 3,6 28,4 16,3 34,3 14 11,3 22 0 23 0 252 107 4,1 7 12 61 48 6 4 3 0 0 0 990,6 19,7 Č rnomelj 196 22,1 3,0 29,1 15,6 34,8 13 10,0 1 0 24 0 145 114 7 3 1 0 0 0 20,3 Celje 240 20,7 2,6 28,8 14,6 34,5 13 9,1 1 0 24 0 268 114 4,0 6 15 79 61 6 6 1 0 0 0 988,2 19,7 Maribor 275 22,2 3,5 28,9 16,5 35,4 13 11,3 1 0 24 0 286 127 67 52 7 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 20,2 3,4 27,8 13,5 33,5 29 6,6 1 0 21 0 254 114 4,6 8 9 45 35 7 2 5 0 0 0 17,7 Murska Sobota 188 22,1 3,8 29,5 15,9 35,7 13 10,3 1 0 25 0 288 121 3,7 5 13 21 20 4 2 0 0 0 0 994,5 18,9 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TS i £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – avgust 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – August 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 25,8 32,5 36,2 18,9 13,5 17,0 11,5 23,3 29,4 35,2 18,5 16,0 17,8 14,6 22,0 28,4 31,8 16,7 13,2 15,1 11,0 Bilje 25,8 33,3 37,2 18,8 16,6 17,4 14,6 22,8 30,9 37,3 17,7 16,1 16,8 15,4 20,8 28,0 33,0 15,3 12,2 14,4 11,4 Postojna 23,2 29,3 32,4 17,8 12,6 16,1 11,5 19,2 26,7 33,2 13,6 12,0 12,9 10,8 18,0 25,1 30,8 11,8 9,3 11,0 8,0 Koč evje 21,0 29,5 32,5 14,7 8,9 12,7 7,5 19,3 27,2 34,3 14,7 12,8 12,6 10,7 17,8 27,2 32,6 11,2 8,0 9,4 6,3 Rateč e 19,3 26,6 29,9 12,4 6,7 9,9 3,9 17,2 24,2 31,0 11,9 8,8 9,6 7,0 16,1 23,6 30,2 10,0 6,8 7,9 4,9 Lesce 21,5 28,0 31,0 16,3 9,4 15,0 8,0 19,9 26,4 31,5 15,8 13,0 14,8 12,0 18,2 24,8 30,5 13,1 9,3 12,1 8,1 Slovenj Gradec 21,5 29,2 32,7 14,6 6,6 13,7 5,7 20,2 27,3 33,3 14,3 11,9 13,3 10,6 18,9 27,0 33,5 11,7 7,0 11,1 5,7 Brnik 22,7 29,7 32,9 15,8 8,1 20,3 27,3 33,3 15,3 13,6 18,9 26,3 31,4 12,6 8,4 Ljubljana 24,5 30,6 33,3 18,1 11,3 15,3 9,5 22,0 28,1 35,0 17,5 15,2 14,9 12,5 20,5 26,9 32,7 14,7 11,6 11,9 10,3 Novo mesto 23,8 30,0 32,2 17,5 11,5 15,7 10,7 21,9 27,8 34,3 17,3 15,9 15,7 14,4 20,5 27,4 32,7 14,4 11,3 11,8 8,8 Č rnomelj 23,9 30,8 33,3 16,8 10,0 15,2 9,0 22,1 28,6 34,8 16,5 14,5 15,4 13,0 20,6 28,0 33,4 13,7 10,5 12,7 10,0 Bizeljsko 24,0 31,4 34,5 17,2 10,6 21,8 28,8 35,1 16,8 15,9 19,9 27,7 32,6 14,5 11,1 Celje 22,5 30,5 33,0 15,8 9,1 14,4 7,4 20,8 28,3 34,5 15,7 14,3 14,4 12,4 19,1 27,6 32,3 12,5 9,2 10,8 7,9 Starše 24,1 31,2 33,5 16,8 9,6 15,4 8,6 22,0 29,3 35,9 16,6 15,2 15,3 13,6 21,1 27,9 33,0 15,4 13,5 13,0 10,8 Maribor 24,0 30,5 33,4 18,0 11,3 22,3 28,9 35,4 17,6 15,7 20,5 27,5 32,8 14,2 11,3 Murska Sobota 23,6 31,4 33,9 17,0 10,3 8,0 22,1 29,2 35,7 17,0 15,0 20,7 28,0 34,0 13,9 11,8 Veliki Dolenci 24,6 30,2 33,2 19,0 15,6 8,5 5,2 22,7 28,6 35,1 14,9 4,9 5,7 4,5 21,0 26,9 32,6 14,7 12,0 2,9 0,0 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – avgust 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – August 2015 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2015 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 15,2 1 30,4 4 2,2 1 47,8 6 366 Bilje 23,4 1 43,8 6 109,5 3 176,7 10 741 Postojna 8,1 1 67,1 5 30,3 5 105,5 11 700 Koč evje 2,0 2 72,6 6 1,7 1 76,3 9 799 Rateč e 44,1 3 55,8 6 14,9 4 114,8 13 726 Lesce 34,6 3 40,5 5 47,4 3 122,5 11 850 Slovenj Gradec 14,5 3 23,5 6 6,7 2 44,7 11 623 Brnik 9,8 2 20,6 5 43,1 2 73,5 9 685 Ljubljana 6,3 2 49,5 6 40,6 3 96,4 11 765 Sevno 5,5 2 56,8 5 68,1 2 130,4 9 741 Novo mesto 4,7 3 53,7 4 2,1 2 60,5 9 706 Č rnomelj 7,4 3 136,9 6 0,8 3 145,1 12 898 Bizeljsko 3,4 3 88,2 5 0,4 1 92,0 9 575 Celje 3,1 2 69,2 5 6,5 3 78,8 10 699 Starše 2,3 1 42,2 5 2,4 2 46,9 8 546 Maribor 13,1 2 50,6 5 3,1 3 66,8 10 568 Murska Sobota 0,5 1 18,7 4 1,7 1 20,9 6 446 Veliki Dolenci 8,7 2 33,7 2 0,2 1 42,6 5 387 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2015 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 200 400 600 800 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Ljubljana Maribor Kredarica N E S W 2 % 4 % 6 % 8 % 10 % 7.8 % 6.2 % 9.9 % 7.1 % 6.5 % 7.5 % 6.7 % 4.8 % 2.0 % 4.6 % 6.7 % 2.5 % 0.3 % 0.6 % 0.9 % 3.6 % 0.8 m/s 0.5 m/s 0.9 m/s 1.1 m/s 1.5 m/s 1.5 m/s 1.4 m/s 1.4 m/s 1.5 m/s 1.1 m/s 1.8 m/s 1.2 m/s 0.9 m/s 0.7 m/s 0.2 m/s 1.4 m/s N E S W 8 % 16 % 24 % 32 % brezvetrje: 9.1 % 1.8 % 1.5 % 2.3 % 3.0 % 3.6 % 5.0 % 7.6 % 10.2 % 6.3 % 1.2 % 0.8 % 1.2 % 7.1 % 30.3 % 7.2 % 1.8 % 1.1 m/s 1.2 m/s 1.0 m/s 0.9 m/s 0.9 m/s 1.1 m/s 1.4 m/s 1.6 m/s 1.7 m/s 0.7 m/s 0.4 m/s 0.9 m/s 1.5 m/s 1.1 m/s 0.9 m/s 0.8 m/s Zaradi prenove samodejne meteorološke postaje je podatkov premalo za izdelavo reprezentativne vetrovne rože. Portorož – letališč e Bilje Novo mesto N E S W 14 % 28 % 42 % 2.2 % 1.5 % 1.8 % 1.2 % 2.0 % 13.6 % 40.1 % 2.5 % 1.2 % 0.5 % 3.6 % 3.3 % 3.4 % 8.3 % 10.2 % 4.4 % 2.5 m/s 2.3 m/s 2.4 m/s 2.5 m/s 2.0 m/s 2.4 m/s 2.8 m/s 1.8 m/s 2.0 m/s 2.5 m/s 3.2 m/s 3.1 m/s 2.3 m/s 3.1 m/s 3.2 m/s 2.8 m/s N E S W 13 % 26 % 39 % brezvetrje: 0.0 % 0.2 % 0.7 % 1.7 % 7.9 % 36.8 % 20.7 % 2.8 % 1.7 % 2.0 % 4.8 % 6.9 % 4.7 % 3.8 % 3.6 % 1.3 % 0.4 % 0.7 m/s 1.3 m/s 1.3 m/s 1.9 m/s 1.8 m/s 1.6 m/s 0.8 m/s 0.8 m/s 1.2 m/s 1.9 m/s 1.6 m/s 1.5 m/s 1.6 m/s 1.6 m/s 1.1 m/s 0.8 m/s Zaradi prenove samodejne meteorološke postaje ni podatkov za izdelavo reprezentativne vetrovne rože. Slika 22. Vetrovne rože, avgust 2015 Figure 22. Wind roses, August 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 0 3 6 9 12 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 23. Število jasnih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1961- 1990 Figure 23. Number of clear days in August and the mean value of the period 1961–1990 Slika 24. Število oblač nih dni v avgustu in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 24. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1961–1990 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ oblač nih dni je bilo na Kredarici, in sicer 10, po 8 takih dni je bilo v Koč evju in Slovenj Gradcu, dan manj pa v Lescah, Rateč ah in Novem mestu. Tudi v Ljubljani je bilo 7 oblač nih dni (slika 24), kar je dan nad dolgoletnim povpreč jem. Največ oblač nih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer po 11, v šestih avgustih je bil le po en tak dan (1961, 1971, 2001, 2003 in 2009 ter 2011). Slika 25. Prenovljena meteorološka postaja na Kredarici, 28. avgust 2015 (foto: Veronika Hladnik) Figure 25. Meteorological station on Kredarica, 28 August 2015 (Photo: Veronika Hladnik) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Najmanjšo povpreč no meseč no oblač nost so zabeležili na Obali, v Portorožu so oblaki v povpreč ju pokrivali 2,9 desetin neba. Več inoma je bila povpreč na oblač nost med 3 in 5 desetinami, več ja je bila v visokogorju, na Kredarici kar 5,3 desetine. Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 54 %, severozahodniku in zahodseverozahodniku pa 18 % vseh terminov. Bila sta dva dneva z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 7 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema skupaj pripadlo 65 % vseh primerov. Najmoč nejši sunek je 26. av- gusta dosegel 14,3 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 23 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 14 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema je pihal v 19 % terminov. Najmoč nejši sunek je 14. avgusta dosegel 13,0 m/s; v petih dnevih je sunek vetra presegel 10 m/s. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 45 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 24 % vseh terminov. Bilo je 13 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. Na Kredarici je zaradi prenove samodejne postaje premalo podatkov za reprezentativen opis vetrnih razmer, v Novem mestu pa zaradi prenove samodejne postaje še vedno ni podatkov, enako tudi na Rogli in v Parku Škocjanske jame. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1961–1990, avgust 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, August 2015 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3,6 1,3 2,1 2,6 63 93 5 47 117 78 121 105 Bilje 4,1 1,9 1,5 2,5 59 116 205 135 128 87 124 113 Postojna 5,2 1,7 2,6 3,1 21 188 56 82 131 85 123 113 Koč evje 2,8 1,8 2,3 2,3 5 212 3 53 Rateč e 3,4 1,9 2,7 2,7 98 133 21 73 110 84 114 102 Lesce 3,2 2,2 2,6 2,6 72 127 75 85 Slovenj Gradec 3,5 3,0 3,6 3,4 37 64 13 35 127 81 139 114 Brnik 3,9 2,1 2,8 2,9 26 66 73 57 Ljubljana 4,2 2,4 3,1 3,2 15 135 61 67 127 77 123 109 Sevno 13 146 127 97 Novo mesto 4,2 3,0 3,7 3,6 11 166 4 48 118 79 126 107 Č rnomelj 3,4 2,5 3,2 3,0 21 442 1 114 Bizeljsko 4,2 2,6 2,7 3,2 11 301 1 87 Celje 3,1 2,2 2,5 2,6 8 168 13 61 128 78 137 114 Starše 4,3 2,8 4,1 3,8 6 131 5 40 Maribor 4,0 3,1 3,3 3,5 34 126 6 52 147 91 146 127 Murska Sobota 4,0 3,4 3,9 3,8 1 61 5 20 139 91 136 121 Veliki Dolenci 5,1 3,8 4,1 4,3 28 117 1 43 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Prva tretjina avgusta je bila toplejša kot obič ajno, več ina odklonov je bila med 3 in 5 °C. Več ji odklon so beležili v Velikih Dolencih (5,1 °C) in Postojni (5,2 °C), manjšega pa v Koč evju (2,8 °C). Padavine so zaostajale za dolgoletnim povpreč jem, najbolj so se mu približali v Rateč ah z 98 %, marsikje pa so bile padavine komaj zaznavne. Sonč nega vremena je bilo več kot obič ajno, v Rateč ah so dolgoletno povpreč je presegli za desetino, v Mariboru pa kar za 47 %. Osrednja tretjina meseca je bila toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju, več ina odklonov je bila med 1,5 in 3,5 °C, več ji presežek je bil v Velikih Dolencih (3,8 °C), manjši pa v Portorožu (1,3 °C). Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in na Brniku je padlo od 60 do 70 % dolgoletnega povpreč ja, na Obali so se dolgoletnemu povpreč ju z 93 % približali, drugod so ga presegli, v Č rnomlju je padlo kar 442 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo povsod manj kot obič ajno, v Ljubljani je sonce sijalo le 77 % toliko č asa kot obič ajno, v Mariboru in Murski Soboti pa so dosegli 91 % dolgoletnega povpreč ja. Tudi zadnja tretjina je bila toplejša kot obič ajno, več ina odklonov je bila med 2 in 4 °C, manjši presežek je bil z 1,5 °C v Biljah, več ji pa v Velikih Dolencih s 4,1 °C. V Biljah je padlo dvakrat toliko padavin kot obič ajno, dolgoletno povpreč je so za č etrtino presegli v Sevnem, drugod je bilo padavin manj kot obič ajno, kar nekaj krajev pa ni doseglo niti desetine dolgoletnega povpreč ja padavin. Sonč nega vremena je bilo povsod opazno več kot obič ajno. V Rateč ah je bil presežek 14 %, v več ini krajev je sonce sijalo od 20 do 40 % več č asa kot obič ajno, v Mariboru je odklon dosegel 46 %. 0 2 4 6 8 10 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 število dni KREDARICA Slika 26. Število dni s snežno odejo v avgus- tu in višina snežne odeje v avgustu 2015 Figure 26. Number of day with snow cover in August and daily snow depth in August 2015 Na Kredarici avgusta 2015 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 2006 (15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Avgusta so snežno odejo zadnjič zabeležili leta 2012. Slika 27. Meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad in nova zgrad- ba ARSO, avgust 2015 (foto: Iz- tok Sinjur) Figure 27. Meteorological station Ljubljana Bežigrad, August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Število dni z nevihto je največ je junija in julija, avgusta se obič ajno ozrač je že nekoliko umirja. Na prikazanih krajih je bilo število dni z nevihto opazno pod dolgoletnim povpreč jem. Na Letališč u Portorož so našteli 8 takih dni, na Kredarici 7, v Celju in Postojni po 6. V Ljubljani je bilo 5 takih dni, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povpreč ja, največ takih dni je bilo v prestolnici avgusta 1969 in 2002, ko jih je bilo po 15, najmanj pa v avgustih 1953 in 1961, po 2 dneva. Po dva dneva z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Slovenj Gradcu in Murski Soboti. 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 28. Number of days with thunderstorms in August Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. V Koč evju je bilo 8 dni z meglo, na Bizeljskem 15, v Ljubljani 6, v Novem mestu 3 in v Rateč ah 2. Slika 29. Število dni z meglo v avgustu in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1961–1990 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč a in spre- menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 manjšemu številu dni z opaženo meglo. Kot je že navedeno, je bilo v Ljubljani 6 dni z meglo, kar je štiri dni manj kot v dolgoletnem povpreč ju. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo pet avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), po 21 dni pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Slika 30. Košnja, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 3. avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Mowing, Šmartno near Slovenj Gradec, 3 August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 31 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih trinajst dni avgusta je bil povpreč ni dnevni zrač ni tlak med 980,7 in 984 mb, nato se je hitro znižal in 16. avgusta dosegel najnižjo vrednost meseca z 973,5 mb. Sledil je hiter porast na 988,0 mb 21. dne. Do konca meseca je zrač ni tlak ostal nad 980 mb, najvišja vrednost meseca je bila dosežena 29. avgusta z 988,2 mb. 970 975 980 985 990 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 12 14 16 18 20 22 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Slika 31. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2015 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 Na sliki 31 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Pov- preč en tlak vodne pare je bil prvi dan 16,0 mb in je narašč al vse do 7. avgusta, ko je dosegel 23,1 mb, kar je bilo največ v avgustu 2015. Do 11. dne se je spustil na 16,1 mb, in do 14. dne narasel na 21,8 mb. Najnižja vrednost meseca je bila dosežena 22. avgusta z 14,1 mb. Veliko vodne pare je bilo v zraku tudi predzadnji dan meseca, ko je bil delni tlak vodne pare 22,6 mb. SUMMARY The mean air temperature in August was significantly above the 1961–1990 normals, the anomaly was from 2 to 4 °C, only in Goriško in Prekmurje the anomaly slightly exceeded 4 °C. There were two heat waves in August, one in the first half of August and the other towards the end of the month. A relatively cold period occurred at the beginning of the second half of August. Number of warm and hot days was well above the normals. Precipitation in August 2015 was above the normals only in Bela krajina, Goriška, Vipava valley and on Kras. Elsewhere precipitation was below the normals, less than one half of the normals was reported in Koroška, north of Štajerska, on northeast of Slovenia and on the Portorož airport. Sunshine duration was above the long-term average. On the south of Slovenia, in Ljubljana basin and on the northwest of Slovenia the anomaly was up to 10 %, on northeast of Slovenia and south of Štajerska the anomaly exceeded 20 %. There was no snow cover observed on Kredarica in August 2015. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ( 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ( 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration